Microsoft Word - 1-FORUM 2010-GABRIJEL_I_ - UVOD V STRETEGIJO
|
|
- Nikolaj kuhar
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 UNIVERZALNA ODLIČNOST IN MOJSTRSTVO VKLJUČEVANJA SLOVENIJE V PODONAVSKO E REGIJO Jože Gričar 4 Povzetek Inovativnost nasploh in posebej odprto inoviranje sta pomembni zamisli v globaliziranem gospodarstvu. Odprto inoviranje storitev je najbrž priložnost za Evropo, da poveča svojo konkurenčnost. Čezmejno e sodelovanje podjetij, vladnih organizacij in posameznikov, ki je podprto z e storitvami, ki jih omogoča prihodnji internet, je priporočena razvojna usmeritev. Živi laboratoriji, ki delujejo v okviru hitro rastočega Evropskega omrežja živih laboratorijev so izvedljiva metodologija in praksa. Lahko so zelo primerni za razvijanje Podonavske regije, kot to priporoča omrežje univerz ALADIN ALpe Adria Danube universities Initiative. V razvijanju podonavske e regije Slovenija lahko igra vidno vlogo. odprto inoviranje storitev, čezmejna regija, Evropsko omrežje živih laboratorijev, ALpe Adria Danube universities Initiative, Podonavska regija Abstract Innovation in general, and Open Innovation in particular are important concepts in the globalized economy. Services Open Innovation seems to be an opportunity for Europe to increase its competitiveness. Cross 4 Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru Gricar@FOV.Uni Mb.si Mb.si/Gricar 101
2 border ecollaboration of companies, government organizations, and individuals supported by the eservices provided by the Future of Internet is a suggested development direction. Living Labs operating in the fast growing European Network of Living Labs are doable methodology and practice. They may be very much appropriate in the Danube Region development as suggested by ALADIN ALpe Adria Danube universities Initiative. Slovenia may play a visible role in the Danube eregion development. open services innovation, cross border region, European Network of Living Labs, ALpe Adria Danube universities Initiative, Danube Region Odprto inoviranje Odpro inoviranje, ki ga je prvi utemeljil Henry Chesbrough (2003), se razlikuje od inoviranja v okviru organizacije, podjetja za katero običajno mislimo, da je okolje inoviranja. Model odprtega inoviranja sestavlja pet elementov (Chesbrough in drugi 2006): - Vzpostavitev vezi med organizacijo in posamezniki prek omrežij z namenom, da se izrablja notranje znanje in zunanje ideje ter kanale za komercializacijo in za povračilo ustvarjene vrednosti za podjetje. - Vzpostavljanje vezi gre formalno stopnjo dlje od običajnega načina prek sodelovanja med partnerji, univerzami, državami, uporabniki in celo konkurenti. - Poleg mreženja in sodelovanja so za»podjetniško podjetništvo«(corporate enterpreneurship) značilne alternativne metode komercializacije prek podjetniškega tveganja, medpodjetništva in ustvarjanja novih podjetij. 102
3 - Proaktivno upravljanje intelektualne lastnine pri izmenjevanju znanja navznoter in navzven prek izrabe tehnologije za potrebe zunanjih partnerjev z licenčnino in s tem ustvarjanje trga tehnologije. - Tudi v zamisli odprtega inoviranja interno raziskovanje in razvijanje (R&D) obdrži svojo tradicionalno vlogo kot izvor dobre izvedbe na trgu in kot razvijalec zmogljivosti organizacije za sprejemanje novih idej. Od podjetij se pričakuje, da bodo znala v celoti izrabiti socialni kapital prek omrežij in sodelovanja vseh, ki so vključeni v proces inoviranja in pri tem ustvarjala enoten bazen znanja in izkušenj splošno ustvarjalnost (creative commons). Po tej zamisli je»uporabnik«soustvarjalec v središču inovacijskega cikla. So ustvarjanje je najbrž glavni rezultat odprtega inoviranja. Von Hippel (2006) govori o demokratizaciji inoviranja. Opazen je prehod iz industrije v storitve, saj se ocenjuje, da sektor storitev predstavlja že 70% dodane vrednosti v Evropski uniji. Rast trgovine in storitev sta tako intenzivni zaradi naraščajoče potrebe so specializiranem znanju, storitvah, ki so zasnovane na znanju, digitalizacije storitev, in odpiranja trga storitev v EU. To spodbujajo tudi pobude Evropske komisije za povečevanje vloge sodelovanja državljanov na področjih kot so e uprava, e zdravje, e sodelovanje, in z ustvarjanjem okolja varnega podjetniškega sodelovanja. Vključevanje uporabnikov v inoviranje je bilo omogočeno s socialnim računalništvom (social computing) in razvojem novega interneta ((Web 2.0), ki sta prinesla nove, na spletnih straneh zasnovane storitve, ki omogočajo publiciranje, izmenjavanje in interaktivno sodelovanje. Ta inovativnost na internetu je neposreden rezultat pripravljenosti uporabnikov, da preizkusijo nove stvari in prispevajo k njihovi izdelavi. 103
4 Primeri takih rešitev so Facebook, MySpace, Twitter, LinkedIn, Wikipedia. Facebook je postal največje socialno omrežje, ki je na voljo v 64 jezikih, registriranih je prek 350 milijonov uporabnikov, od tega se jih 70% vključuje v so razvijanje rešitev. To so primeri ustvarjanja socialnega kapitala, ki je rezultat dela mnogih in na voljo vsem. Del koristi, ki jih ta kapital prinaša, je razviden v bilancah podjetij, del pa vrednostno ni razviden nikjer, ker je javno na voljo ljudem, prebivalstvu, državam in regijam. Znanje se razširja iz podjetij v javnost, nato pa se oplemeniteno z dodatnimi idejami vrača v podjetja na dopolnitev, dodatno inoviranje. Da se to lahko dogaja, je potrebna uporaba dodatne tehnologije, kar pa je dodatna spodbuda njenim proizvajalcem, da je ponudijo še več in še bolj prilagojeno uporabnikom. V takem okolju ni več povsem jasno, ali so te storitve rezultat odprtega inoviranja, ali pa so sredstvo zanj. Odprtost omrežij je sredstvo za ustvarjanje vrednosti. Tovrstnemu razvoju Evropska komisija prek raziskovalnih projektov namenja veliko pozornost (Tselentis 2010; Vision 2010). V naklonjenosti odpiranju nekateri vidijo možen odziv na vprašanja gospodarske krize. Pri tem bo pomembna modra kombinacija malih in velikih podjetij. Najbolj inovativni so ljudje v novo nastalih in manjših podjetjih. Ta podjetja pa imajo težave, ko je treba proizvode ali storitve spraviti na trg, do kupcev. Zlasti pri storitvah je pomembno, da razširitev trga ne ogrozi potencialnega prihodka s kopiranjem. Velika podjetja pa imajo, nasprotno, težave s spodbujanjem inovacij, imajo pa dobro uvedene tržne kanale. Zato velika podjetja lahko predstavljajo platformo za mala. Sodelovanje je za ene in druge lahko koristno. Poučen primer možnega tovrstnega povezovanja malih in velikih podjetjih so storitve, ki so zasnovane na odprto kodnih programih, na primer Linux. Na tej osnovi se veliki ponudniki tehnologije povezujejo z 104
5 malimi. Na primer IBM, Nokia. Podjetja, ki so sprejela strategijo odprtega inoviranja, zmanjšajo stroške inoviranja in tveganje delanja tržnih napak, hkrati pa pospešijo razvijanje novih vrst storitev. V okolju odprtega inoviranja se pojavljajo nova vprašanja (Service Innovation Yearbook ): o Kako ustvarjati in vzdrževati zaupanje vseh sodelujočih? o Kako je zavarovana identiteta posameznika? o Kako je zavarovana zasebnost? o Kakšne so možne nove vrste zlorabe podatkov? o Kakšna so načela in kaj so pogoji sodelovanja v združbi odprtega inoviranja? o Kako socialno omrežje lahko zagotavlja prihodek sodelujočemu? o Kako socialno omrežje lahko vpliva na sodelovanje pri oblikovanju političnih odločitev in odločanju? o Kako socialna omrežja lahko vplivajo na bolj učinkovito in bolj uspešno delo javnih organov? o Kako odprte platforme spodbujajo inoviranje in povečujejo vpliv posameznikov inovatorjev? o Kako odprto inoviranje lahko vpliva na povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij (SMEs)? o Kako naj se v inoviranje proizvodov usmerjeni podjetniški grozdi usmerijo tudi v inoviranje storitev, ki so s proizvodi povezane? Odprto inoviranje storitev V globaliziranem trgu postaja vse pomembnejše zagotavljanje individualiziranih, uporabniku prilagojenih proizvodov in storitev. Za vse razvite države postaja ta usmeritev aktualna razvojna strategija. Ali se EU zadosti hitro odziva na te izzive? (Williams 2010). 105
6 Odprto inoviranje storitev je zamisel, da vsi, ki ustvarjajo in uporabljajo storitve, odprto sodelujejo. To so ponudniki tehnoloških podlag (service platform providers) univerze in raziskovalne ustanove, javne organizacije, uporabniki in njihove združbe. Pri tem ustvarjajo koristi za sebe in za celotno družbo, s dodatnimi učinki pa prispevajo k splošnemu inoviranju in novemu podjetništvu za trajnostni socialni in ekonomski razvoj. V pospešenem odpiranju spodbujajo odprti dostop do podatkov, odprto kodne rešitve, odprte standarde, ki začenjajo prevladovati v poslovnem svetu. Gre za»poservisiranje«proizvodov (products servitization), ki se vidi v tem, da je v posameznem proizvodu vgrajenih vse več storitev. Na primer: letalo se smatra za leteči računalnik, v katerem je velik delež programov storitev; avtomobil je v vse večji meri računalnik na kolesih; proizvajalci avtomobilov sodijo, da predstavlja proizvodnja samo še 20% vrednosti avtomobila, vse ostalo so storitve; tekaški copati niso več samo obutev, ampak so tudi sredstvo za zajemanje podatkov za spremljanje teka in pomoč pri izboljševanju rezultatov. Premik je opazen tudi pri ponudbi opreme, ki omogoča uporabo storitev: mobilni telefon je lahko na voljo brezplačno, samo da se pridobi stranko za kasnejšo uporabo plačljivih storitev. Značilnosti odprtega inoviranja storitev so intenzivno mreženje (networking), usmeritev k uporabniku (user centricity) in zagotavljanje odprtih storitvenih platform (Nedimovic 2009). Za uporabnike inovatorje postaja zelo pomembna dostopnost do odprtih platform, da na njih postopno oblikujejo rešitev problema, ki ga imajo od zamisli do delujoče rešitve. Spodbujanje spoznavanja potreb nezadovoljnih uporabnikov je temeljna gonilna sila odprtega inoviranja, kar je koristno upoštevati glede na to, da je dejansko uspešnih samo okoli 25% inovacij. Inovacije uporabnikov so tiste, ki jih ustvarjajo osebe, ki bodo najbolj verjetno imele koristi od inoviranja. V tej vlogi pa je lahko tudi podjetje 106
7 kot celota. Posamezniki v podjetju in podjetje na ta način ustvarjajo interni trg inovacij (Iyer & Davenport 2008). Za pospešitev odprtega inoviranja pa bo pomembno ustvarjanje zaupanja med vsemi sodelujočimi posamezniki in njihovimi skupnostmi. Prehod od linearnega modela raziskovanja in razvoja v sistemski model inoviranja, v katerem osrednjo vlogo igrajo interakcije med sodelujočimi posamezniki, zahteva nov premislek o upravičenosti dosedanjih povezav razvoja z raziskovanjem. Raziskovanje ne more več biti dejavnost za zaprtimi vrati, ampak dejavnost v odprem okolju, v katerem se povezujejo vsi sodelujoči za pridobivanje idej iz vseh možnih virov. Najbrž je primerno opredeliti storitveno dejavnost kot hitro rastočo gospodarsko dejavnost. Spoznanja o povečanem pomenu storitev pa odpirajo nove poglede tudi na razvojne usmeritve univerz in odpirajo potrebe po opredelitvi storitvene znanosti (service science) kot nove znanstvene discipline. Odprto inoviranje storitev in živi laboratoriji Zamisel živih laboratorijev izvira iz univerze MIT v ZDA, od koder so jo pred dobrimi desetimi leti sprejeli na Finskem in jo vzeli zelo resno. Razvoj živih laboratorijev je bil v Evropi formalno spodbujen s Helsinškim manifestom v času predsedovanja Finske Evropskemu svetu v drugi polovici leta 2006 (The Helsinki Manifesto 2006). Tedaj je bilo vzpostavljeno Evropsko omrežje živih laboratorijev (European Network of Living Labs), v katerega je bilo imenovanih 19 živih laboratorijev, od tega eden v Sloveniji. Nato je sledilo razširjanje omrežja v času nemškega in portugalskega predsedovanja v letu 2007 (drugi val), slovenskega in francoskega predsedovanja v letu 2008 (tretji val) in švedskega in španskega predsedovanja v drugi polovici leta 2009 in prvi 107
8 polovici leta 2010 (četrti val). Sedaj je v omrežju več kot 200 živih laboratorijev, od tega okoli dvajset izven Evrope (Brazilija, Južna Afrika, Kitajska, Koreja, Tajvan, ZDA). V Sloveniji so sedaj štirje živi laboratoriji. Najavljen je peti val razširitve v času belgijskega in madžarskega predsedovanja v drugi polovici leta 2010 in v prvi polovici V živem laboratoriju sodelujejo podjetja, vladne organizacije, univerze in prebivalstvo, ki so ustvarjajo nove proizvode ali storitve v živem okolju in virtualnih omrežjih. Zamisel je v prenosu raziskovanja iz zaprtih laboratorijev v konkretno okolje živih ljudi, ki sodelujejo kot enakopravni partnerji. S tem so morebitne napake lahko manj usodne, preje se jih odkrije in odpravi (Schaffers in drugi 2010). Cilj živega laboratorija je v čim krajšem času razviti proizvod / rešitev / storitev skladno s potrebami uporabnikov. Sodelavci živega laboratorija si zastavljajo dvoje vprašanj: Kaj uporabnik zares rabi? Kako to čim hitreje narediti? Žive laboratorije je smiselno vzpostavljati iz naslednjih razlogov: o Čas od ideje do tržnega izdelka/storitve/rešitve je predlog. o Slabo sodelovanje raziskovalcev, razvijalcev in uporabnikov. o Slabo sodelovanje organizacij. o Neizrabljene priložnosti uporabe e tehnologij. o Zmanjšanje konkurenčnosti. V živih laboratorij pa še ni v celoti prišla do izraza problematika pravnega okolja intelektualne lastnine. Bolj ko se bodo živi laboratoriji odprli in medsebojno tematsko povezovali, bolj bodo predstavljali okolje odprtega inoviranja. Ta prizadevanja spodbuja Evropska komisija prek programa konkurenčnosti in inovativnosti (CIP Competitiveness and Innovation Program). Na primer, projekt APOLLON ( pilot.eu), 108
9 ki pomeni naslednjo stopnjo v mreženju in usklajevanju pristopov živih laboratorijev po Evropi. Ocenil bo pozitivni vpliv tematskih omrežij živih laboratorijev. Ta pristop omogoča malim podjetjem, da testirajo in preizkušajo svoje izdelke in storitve izven svojega domačega tržišča in pridobijo pristop do pravega evropskega tržišča, pri tem pa jim pomagajo velika industrijska podjetja, akademski centri in drugi zainteresirani za žive laboratorije. APOLLON je opredelil štiri tematska področja, v katerih lahko inovacije proizvodov in storitev IKT največ pridobijo od čezmejnega sodelovanja živih laboratorijev: oskrba na domu, učinkovitost energije, e proizvodnja in e sodelovanje prek socialnih medijev. Glavni cilji projekta APOLLON so: 1. Izvedba čezmejnih pilotov živih laboratorijev s posebnim ozirom na mala in srednje velika podjetja; 2. Uskladitev metodologij in orodij za čezmejne projekte živih laboratorijev; 3. Ustvarjanje trajnostnih tematskih čezmejnih omrežij živih laboratorijev. Podonavska regija in Slovenija Regija je lahko opredeljena z več vidikov (geografski, gospodarski, logistični, politični, tehnološki). To je področje pretoka blaga, storitev in ljudi, v katerem medsebojno povezana podjetja, vladne in nevladne organizacije ter posamezniki v poslovnih procesih intenzivno uporabljajo e tehnologije. Z logističnega vidika je e regija določeno področje okoli opazovanega mesta: do 100 km za manjša, km za večja podjetja. V dokumentih in programih Evropske komisije se vse pogosteje pojavljajo pojmi čezmejno povezovanje, razvijanje čezmejnih regij, enotno elektronsko tržišče (Single European Electronic Market), enotni plačilni prostor (Single Euro Payments Area SEPA). To ustvarja pogoje 109
10 za pospešeno razvijanje in uvajanje čezmejnih storitev skladno s smernicami storitev. (SEPA 2007). Po zgledu nastanka Baltske regije, ki povezuje 9 držav, sedaj Evropska komisija, Generalni direktorat za regijsko politiko pripravlja strategijo Evropske unije za Podonavsko regijo, ki vključuje 14 držav, od tega 6 nečlanic EU (EU Strategy on Danube Region). Vlada Republike Slovenije je 18. februarja 2010 sprejela stališče glede sodelovanja Slovenije pri Strategiji EU za Podonavsko regijo (Stališča vlade 2010). Ministrstvom in vladnim službam je naložila, da pripravijo predloge prioritetnih projektov, za katere si bo Slovenija v okviru te strategije še posebej prizadevala. Evropski svet je junija 2009 Evropsko komisijo pozval, naj do konca 2010 pripravi Strategijo EU za Podonavsko regijo (t.i. Podonavska strategija). Gre za makroregionalno strategijo Evropske unije, ki obsega države Podonavskega bazena (Nemčija, Avstrija, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Romunija, Bolgarija, Hrvaška, Srbija, BiH, Črna gora, Moldavija in Ukrajina) in njihove subnacionalne enote. Priprava Podonavske strategije sledi načelom finančne, institucionalne in zakonodajne nevtralnosti, torej sodelovanje brez novih institucij, brez novih zakonodajnih aktov in brez dodatnih sredstev iz proračuna EU. Bistvo makroregionalnega povezovanja je v tesnejšem in bolj usklajenem sodelovanju obstoječih institucij in učinkovitejšem koriščenju obstoječih sredstev, tako evropskih, nacionalnih kot ostalih, z namenom zagotavljanja pospešenega, trajnostno naravnanega razvoja v regiji. Vsebinsko bo Podonavska strategija predvidoma temeljila na treh osnovnih stebrih, v okviru katerih bo nanizanih več prioritetnih področij sodelovanja. To so: povezljivost in komunikacije, okolje, vode in 110
11 preprečevanje tveganj ter socialno ekonomski, človekov in institucionalni razvoj. Poleg same strategije je predvidena tudi priprava akcijskega načrta, namenjenega učinkovitemu izvajanju strategije. Gre za zbir prioritetnih področij in konkretnih projektov sodelovanja. Akcijski načrt bo odprte narave, kar pomeni, da se bo sčasoma ustrezno dopolnjeval. Gre za prvo konkretnejše stališče Slovenije v okviru priprav Podonavske strategije, kjer poleg osnovnih stališč Slovenija predlaga tudi konkretna prednostna področja sodelovanja v regiji. Spomladi bo vlada predvidoma pripravila tudi pregled konkretnih projektov, za katere si bo Slovenija v okviru strategije še posebej prizadevala. Slovenija kot del Podonavskega bazena podpira pripravo Strategije EU za Podonavsko regijo. Meni, da lahko tesnejše in bolj usklajeno sodelovanje med državami in drugimi akterji v tem delu Evrope na podlagi konkretnih projektov širšega pomena pripomore k uspešnejšemu trajnostnemu razvoju regije in njeni večji konkurenčnosti. Podonavska strategija je prva makroregionalna strategija EU, ki znatno presega ozemlje Unije. Ne glede na dejstvo, da je strategija razvojni dokument EU, njeno izvajanje po mnenju Slovenije ne more biti uspešno brez tesnega sodelovanja s tistimi državami Podonavskega bazena, ki (še) niso članice Unije. Slovenija je še posebej zainteresirana za tesnejše sodelovanje s sosedami in državami Zahodnega Balkana, s katerimi že ima vzpostavljene različne oblike sodelovanja. Med prednostnimi področji sodelovanja v okviru Podonavske strategije Slovenija vidi predvsem izboljšanje prometne povezanosti in energetske oskrbe v regiji, varovanje okolja, zlasti na področju voda, tesnejše sodelovanje na področju mobilnosti v visokem šolstvu in znanosti, spodbujanje znanstveno tehnološkega sodelovanja ter krepitev medkulturnega dialoga v regiji. 111
12 Priprava strategije bo na podlagi javne razprave pod taktirko Evropske komisije potekala do junija Druga polovica 2010 bo namenjena usklajevanju konkretnega besedila strategije in njenega akcijskega načrta. Po objavi strategije v decembru 2010 bo sledila še obravnava v Svetu, dokončno pa naj bi bila sprejeta na zasedanju Evropskega sveta spomladi Skupina univerz ALpe Adria Danube universities Initiative ALADIN je predložila stališča Evropski komisiji (ALADIN Position Paper). V skupini so naslednje univerze: Corvinus Budapest, Hungary; Dubrovnik, Croatia; Karl Franzens Graz, Austria; Medical University of Graz, Austria; Technical University Košice, Slovakia; Maribor, Slovenia; Mostar, Bosnia & Herzegovina; BW München, Germany; Novi Sad, Serbia; Prague University of Economics, Czech Republic; Primorska, Slovenia; Rijeka, Croatia; Ruse, Bulgaria; Trento, Italy; Trieste, Italy; University of Library Studies and IT, Bulgaria; University Politechnica of Bucharest, Romania) V gradivu se predstavniki navedenih univerz zavzemajo za vključitev priložnosti, ki jih prinašajo sodobne informacijske tehnologije, zlasti prihodnji internet, in spodbujanje vzpostavljanja živih laboratorijev v Podonavski regiji. Konkretno predlagajo razvijanje inovativnih rešitev za olajšanje čezmejnega poslovanja malih podjetij. Kot podlago za utemeljitev svojega predloga upoštevajo tudi priporočila evropske IKT industrije (Industry Declaration 2010) za pospešitev dejavnosti, ki z dinamiko, ki jo ustvarja uporaba IKT, prispeva okoli 40% gospodarskega razvoja EU. Ta prizadevanja so povezana z vključevanjem univerz v regiji v skupna prizadevanja, ki so bila izražena v deklaraciji Podonavske rektorske konference (Novi Sad Declaration 2010). 112
13 Na konferenci EU o Podonavski regiji, ki je od 21. do 23. aprila potekala na Dunaju in v Bratislavi, je predstavnik skupine ALADIN omenjeno stališče skupine posredoval javnosti. Predlagal je, da se regijo opredeli kot živi laboratorij za ekonomsko in socialno inoviranje (Danube Region as a Living Lab for Economic and Social Innovation). Pobuda predstavlja smiselno razširitev pobude Slovenije Inovativnost za kakovost življenja, Slovenija živi laboratorij, iz julija V podobni smeri je izzvenel sestanek s veleposlanikom Madžarske na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru 21. aprila 2010 (Danube Region Development). Na sestanku so predstavniki podjetij Luka Koper, Slovenske železnice, Intereuropa Koper, Slovenska policija, Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije predstavili zamisli o priložnostih izboljšanja obstoječih e povezav v čezmejnem poslovanju organizacij. Dodiplomski in podiplomski študenti pa so predstavili rezultate začasnih živih laboratorijev, ki so jih vzpostavili za izdelavo seminarske naloge, v kateri so proučevali problematiko podatkovnega povezovanja organizacije s partnerjem. Odličnost in mojstrstvo pri razvijanju Podonavske e regije V razvijanju Podonavske regije je mogoče videti velike priložnosti. Slovenija je na velikem številu primerov pokazala odličnost in mojstrstvo. Kako bi lahko bili odlični in mojstri tudi pri razvijanju podonavske e regije? Lahko si zastavimo naslednja vprašanja: o Katere koristi si lahko obetamo od čezmejne e regije? o Kako se v Sloveniji organizirati za razvoj e regije? 113
14 o Kako bo Podonavska e regija vplivala na konkurenčnost Slovenije? o Kaj je lahko skupno vsem e regijam držav Evropske unije? o Kakšna je lahko vloga Slovenije pri povezovanju v e regijo? o Kako pobuda Slovenija živi laboratorij lahko prispeva k nastajanju čezmejne e regije? o Katerim e rešitvam / e storitvam dati prednost v e regiji? o Kaj lahko vsakdo izmed nas naredi za nastanek e regije? o Kaj boste naredili Vi? Literatura: Chesbrough, Henry (2003) Open Innovation: The New Imperative for creating and Profiting from Technology. Harvard Business School Press. Chesbrough, Henry; Vanhaverbeke, Wim; West, Joel, editors (2006) Open Innovation: Researching a New Paradigm. Oxford University Press. Danube Region Development: Meeting with the Ambassador of the Republic of Hungary, April 21, 2010, European Network of Living Labs ENoLL, EU Strategy for the Danube Region: Position Paper of the Alpe Adria Danube universities INitiative ALADIN. April 2010, ADINPositionPaper. 114
15 Industry Declaration on Europe s Future Digital Agenda. Recommendations of the European Information and Communication Technology (ICT) Industry. Report. Industry Partnership Contribution to the Spanish Presidency Digital Europe Strategy. January 2010, ocuments/final%20report.pdf Iyer, Bala; Davenport, H. Thomas (2008). Reverse Engineering Google s Innovation Machine. Harvard Business Review, April, Nedimovic, Vanja (2009) The Trends of Open Innovation in Services. European Commission, Information Society and Media, Directorate H ICT addressing societal challenges (pp 40). Novi Sad Declaration on the Role of Universities in Creating the EU Strategy for the Danube Region. 6th February 2010, Novi Sad, General Assembly of the Danube Rectors Conference, Schaffers, Hans; Guzmán, Javier García; Navarro, Mariano; Merz, Christian (editors) 2010 Living Labs for Rural Development. Results from the C@R Project. Madrid, TRAGSA (pp 249). SEPA: potential benefits at stake (2007) Researching the impact of SEPA on the payments market and its stakeholders. Capgemini Nederland B.V. (pp 33) final_report_en.pdf Service Innovation Yearbook Open Innovation Strategy and Policy Group OISPG (pp 82), pdf. 115
16 Stališče Vlade Republike Slovenije glede sodelovanja Slovenije pri Strategiji EU za Podonavsko regijo, , /12429a7cbf/. The Helsinki Manifesto : We have to move fast, before it is too late, Tselentis, Georgios and others (editors) 1010 Towards the Future Internet. Emerging Trends from European Research. IOS Press Amsterdam, pp 270. Vision and Challenges for Realizing the Internet of Things. CERP IoT Cluster of European Research Projects on the Internet of Things. Editors: Sundmaeker, Harald; Guillemin, Patrick; Friess, Peter; Woelfflé Sylvie. European Commission, Information Society and Media, March 2010, pp 229. Von Hippel, Eric (2006) Democratizing Innovation. The MIT Press. Williams, Anthony D. (2010) Wikinomics and the Era of Openness. Lisbon Council e brief: European Innovation at a Crossroads, issue 5/2010, wikinomicsineurope.html. 116
EVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večA4x2Ex_SL.doc
PETLETNE OCENE OKVIRNIH RAZISKOVALNIH PROGRAMOV EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU 1999-2003 Povzetek Original EN POVZETEK Veljavna Pogodba o Evropski uniji opredeljuje dva temeljna strateška cilja evropskih okvirnih
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Kokolj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI
Prikaži večDiapozitiv 1
Čezmejno sodelovanje Mestne občine Nova Gorica na področju trajnostne mobilnosti Vanda Mezgec, Aleksandra Torbica Mestna občina Nova Gorica Ljubljana, 2.6.2016 NOVA GORICA GORICA GORICA Kolesarska steza
Prikaži večDiapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
Prikaži večPowerPoint Presentation
Prva javna predstavitve Lokacija: ETRA d.o.o., Bukovžlak 101, Celje 26.9.2017 ob 12.00 uri Podjetniški razvojni konzorcij Kompetenčni center ROBOFLEX () Dr.Brane Semolič Strokovni koordinator Vpliv eksplozivnega
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večCulture Programme (2007 – 2013)
USTVARJALNA EVROPA (2014 2020) Podprogram Kultura Razpis za zbiranje predlogov: Razpis za zbiranje predlogov EACEA 34/2018: podpora za projekte evropskega sodelovanja 2019 OPOZORILO: Izvajanje tega razpisa
Prikaži več2 nd Danube eregion Conference DeRC Cross-border esolutions & eservices Prototypes Development Sesta
2 nd Danube eregion Conference DeRC Cross-border esolutions & eservices Prototypes Development http://elivinglab.org/crossbordereregion/derc2012 Sestanek IT ponudnikov Javna agencija Republike Slovenije
Prikaži večerasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje
erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti
Prikaži večAktualni izzivi informacijske družbe
REPUBLIKA SLOVENIJA www.mvzt.gov.si, e: gp.mvzt@gov.si Kotnikova 38, 1000 Ljubljana t: 01 478 4600, f: 01 478 4719 Aktualni izzivi informacijske družbe Dr. Davorka Šel 29.5.2009 1 Vloga Direktorata za
Prikaži večgive yourself a digital makeover
Prenos znanja v praksi in projekti pametne vasi prof. dr. Janez Bešter 33. Posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, 26.11.2018, Thermana, Laško Načrti in primeri AKIS Od načrtov v izvedbo in praktično
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Ppt ppt [Samo za branje]
Instrument za MSP dr. Igor MILEK NKT, SPIRIT Slovenija, javna agencija GZS, Ljubljana, 28.3.2014 Definicija MSP (SME) (Priporočilo komisije 2003/361/EC) V kategorijo MSP se uvršča več kot 99 % vseh podjetij
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Konkurenčnost MSP - Inovativnost in kooperativno podjetništvo http://www.icon-project.eu/ Predstavitev projekta Vesna Kozar vesna.kozar@prc.si; POSOŠKI RAZVOJNI CENTER Dobrovo, 27. marec 2015 Ministero
Prikaži večLOREM IPSUM
Delovanje Evropske agencije za varnost hrane in krme v Sloveniji Ada Hočevar Grom, Urška Blaznik Svetovni dan hrane, Nacionalni posvet o varnosti živil, Ljubljana 7. april 2015 SVETOVALNI FORUM EFSA (Po)svetovalni
Prikaži večGradbeništvo kot Industrija 4.0
Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo
Prikaži večPredstavitev EIT RawMaterials – evropske skupnosti inovacij in znanja na področju surovin
Predstavitev projekta CINDERELA (Obzorje 2020) Kim Mezga, Ana Mladenovič & Alenka Mauko Pranjić Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) Laboratorij za kamen, agregat in reciklirane materiale Izobraževalna
Prikaži večNASLOV PRISPEVKA
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev
Prikaži večFakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No
inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1
Prikaži večKako do uspešnih projektov v okviru OBZORJA 2020? Izkušnje iz prakse
Kako do uspešnih projektov v okviru OBZORJA 2020? Izkušnje iz prakse Mag. Tone Sagadin Zavod C-TCS; Slovenski orodjarski grozd Univerza v Mariboru Oktober 2016 Vsebina Uvod Kratka predstavitev TCS Primer
Prikaži večJunij2018
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali
Prikaži večPowerPoint-Präsentation
ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Svet
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 10.7.2013 SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Sveta o skupnem podjetju ECSEL {COM(2013) 501 final} {SWD(2013)
Prikaži večΠαρουσίαση του PowerPoint
Projekt je v okviru Erasmus + programa na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja financiran s strani Evropske komisije. Vsebina projekta ne odraža stališč Evropske unije, ampak zgolj stališča
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večSklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris
23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo
Prikaži večDiapozitiv 1
REPUBLIKA SLOVENIJA www.mg.gov.si, e: gp.mg@gov.si Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana t: 01 4003200, f: 01 4783262 Turistična politika za leto 2010 z usmeritvami za leto 2011 Mag. Marjan Hribar Generalni
Prikaži večKodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1
Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1 Razdelek 1: Pristop poročanja za podatke iz leta 2016 Družba Shire je 3. junija 2016 prevzela družbo
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 439 final ANNEX 4 PRILOGA k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostvitvi programa Invest
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 6.6.2018 COM(2018) 439 final ANNEX 4 PRILOGA k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostvitvi programa InvestEU {SEC(2018) 293 final} - {SWD(2018) 314 final} -
Prikaži večPKP projekt SMART WaterNet_Opis
PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev
Prikaži večSvet Evropske unije EVROPSKI SVET
Svet Evropske unije EVROPSKI SVET STRATEŠKI ORGAN EU Evropski svet je institucija EU, ki določa splošne usmeritve in prednostne cilje Evropske unije. Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad držav članic
Prikaži večPRILOGA 3 TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MES 2030
PRILOGA 3 TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MES 2030 Naročnik: Mestna občina Kranj Slovenski trg 1, 4000 Kranj Tel.: 04 23 73 000 Fax: 04 23 73 106 E-pošta: mok@kranj.si, www.kranj.si Naziv dokumenta: Trajnostna
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 3. aprila 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.43 (1.35) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večPowerPointova predstavitev
POVEČANJE ZAKONSKIH PREDNOSTI V KORIST EMAS REGISTRACIJI Projekt Delavnica: SHEMA EMAS V SLOVENIJI dr. KLAVDIJA RIŽNAR 14. september 2017, Ljubljana PREDSTAVITEV Znanstveno-raziskovalno središče Bistra
Prikaži večPowerPoint Presentation
LIFE onkraj OBZORJA Ljubljana, 4. april 2019 Predstavitev projektov LIFE ReBirth in H2020 Cinderela Ana Mladenovič, Alenka Mauko Pranjić Zavod za gradbeništvo Slovenije LIFE14 CAP/SI/000012 Predstavitev
Prikaži večkodeks_besedilo.indd
Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska
Prikaži večŠtevilka:
apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana T: 01 478 70 00 F: 01 478 74 25 E: gp.mop@gov.si www.mop.gov.si Številka: 004-2/2015/421 Ljubljana, 25.5.2018
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večPowerPointova predstavitev
ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta
Prikaži večFolie 1
S&TLabs Innovations mag. Damjan Kosec, S&T Slovenija d.d. marec 2013 S&TLabs Laboratorij za inovacije in razvoj spletnih in mobilnih informacijskih rešitev Kako boste spremenili svoj poslovni model na
Prikaži večNASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA
DIGITALNE KOMPETENCE KAJ, ZAKAJ, KAKO NIKO SCHLAMBERGER Slovensko društvo INFORMATIKA INDUSTRIJA 4.0 IN SLOVENIJA 4.0 ZGLED: Industrija 4.0 orodja stroji avtomati roboti Slovenija 4.0 Vojvodina Kranjska
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.313 (2.59) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večSKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S
SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, 10.10.2016 Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT Slovenija, javna agencija Pregled predstavitve Koncept
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večSrednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA
Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)
Prikaži večPlan 2019 in ocena 2018
01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA
Prikaži večLASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM
LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument
Prikaži večPorevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje
POREVIZIJSKO POROCILO O POPRAVLJALNIH UKREPIH MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE Bedimo nad potmi javnega denarja POSLANSTVO Raèunsko sodišèe pravoèasno in objektivno obvešèa javnosti o pomembnih odkritjih revizij
Prikaži večRegionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana
Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Ali je zemlja ploščata? Vir: http://www.publishwall.si/stoychi./post/149158/planet-zemlja-ni-to-kar-so-nas-ucili-v-soli.
Prikaži večSlajd 1
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO 1 EU ENOTNI DIGITALNI PORTAL: PRIHAJA NOVA EU UREDBA Alenka Žužek Nemec, Tina Kuliš DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 18. april 2018 Ko podjetja ali državljani
Prikaži večPowerPointova predstavitev
»ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43
Prikaži večPrezentace aplikace PowerPoint
ipaac struktura in»roadmap» doc. dr. Tit Albreht, dr. med.,spec. Koordinator projekta skupnega ukrepa ipaac, NIJZ e-naslov: ipaac@nijz.si OSNOVNI PODATKI Koordinator projekta: Nacionalni inštitut za javno
Prikaži večSvet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA
Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA Politični cikel
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večDiapozitiv 1
Mariborska knjižnica kot osrednja območna knjižnica Anka Rogina, 18. 11. 2014 PO SKUPNIH POTEH DO NOVIH SPOZNANJ MARIBORSKA KNJIŽNICA Osrednje območne knjižnice Pravna osnova: Zakon o knjižničarstvu (2001)
Prikaži večČetrtletno naložbeno poročilo Skupnega pokojninskega sklad
Ljubljana, 31. december 2016 1 DELNIŠKI SKUPNI POKOJNINSKI SKLAD... 3 2 MEŠANI SKUPNI POKOJNINSKI SKLAD... 5 3 OBVEZNIŠKI SKUPNI POKOJNINSKI SKLAD Z ZAJAMČENIM DONOSOM... 6 ČETRTLETNO NALOŽBENO POROČILO
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI
Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva: SKLEP SVETA o sklenitvi Protokola o izvajanju
Prikaži večDiapozitiv 1
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Prikaži večSlide 1
Kultura kakovosti na UL prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor 29.3.2012 Maribor RK RS 01/24/08 Zagotavljanje kakovosti Kultura kakovosti, zagotavljanje kakovosti, notranji / zunanji sistemi zagotavljanja
Prikaži večInformatika v službi učinkovite rabe energije DSI; ; Portorož mag. Tatjana M. Zupan mag. Bogomil Kandus
Informatika v službi učinkovite rabe energije DSI; 14. 16.04.2010; Portorož mag. Tatjana M. Zupan mag. Bogomil Kandus Slovenija + Informatika + Energetika za 3. tisočletje Sinergija3 partnerja konzorcija
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Povezani gradimo skupnost Rimske Terme, 6. in 7. junij 2017 SVETOVANJE ZA ZNANJE, ZNANJE ZA RAST VSEH V SKUPNOSTI mag. Tanja Vilič Klenovšek, Andragoški center Slovenije tanja.vilic.klenovsek@acs.si Vsebina
Prikaži večGregorčičeva 20, 1001 Ljubljana
Republika Slovenija Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Gp.mgrt@gov.si Številka: 511-4/2014-153 Ljubljana, 16. 6. 2014 EVA / GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Gp.gs@gov.si ZADEVA:
Prikaži večSlovenska Web
Evropski projekt CHAMP združuje vodilna evropska mesta na področju kolesarjenja. CHAMP mesta želijo s pomočjo medsebojne primerjave najti načine za izboljšanje kolesarske politike in pridobiti nove ideje
Prikaži večMicrosoft Word Grebenc Andrej, Raziskovanje v EU Možnosti in priložnosti slovenskih MSP
Obzorje 2020: Leto dni izkušenj z novim znanstveno tehnološkim sodelovanjem v Evropski uniji Andrej Grebenc Evropska komisija, Bruselj andrej.grebenc@ec.europa.eu Kratek pregled prispevka Mineva eno leto
Prikaži večPregled programa Erasmus
Pregled programa 10. Srečanje koordinatorjev 6.11.2012, Ajdovščina Maja Godejša, CMEPIUS Današnje srečanje Kratka zgodovina programa Izvajanje a v Sloveniji Rezultati analiz učinkov mobilnosti evš spletni
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 19 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 611 (453) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večPorevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov
Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general
Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176
Prikaži večNaslov
Programi Evropskega teritorialnega sodelovanja 2014-2020 INTERREG V URAD ZA EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE IN FINANČNE MEHANIZME SEKTOR ZA UPRAVLJANJE ČEZMEJNIH PROGRAMOV Dimitrij Pur 1 2007-2013 2014-2020
Prikaži več2019 QA_Final SL
Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večPowerPoint Presentation
Novosti Državnega centra za storitve zaupanja SI-TRUST Mag. Aleš Pelan, Ministrstvo za javno upravo 11.12.2018 ... 2000 2001 2015 2018 Overitelj na MJU Državni center za storitve zaupanja Novosti v letu
Prikaži večGregorčičeva 20, 1001 Ljubljana
gp.mizs@gov.si Številka: 382-28/2014/57 Ljubljana, 14. 7. 2015 EVA (če se akt objavi v Uradnem listu RS) GERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Gp.gs@gov.si ZADEVA: Prenos ustanovitvenega deleža
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,
Prikaži večMicrosoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx
Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Milan Ojster\232ek_IJU2014)
Organizacijski, tehnični in pravni vidiki vzpostavitve nacionalne infrastrukture odprtega dostopa Milan Ojsteršek Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko 08. 12.
Prikaži večC(2015)383/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 30.1.2015 C(2015) 383 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne 30.1.2015 o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem pri
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZELEN IN PARTNERJI, Podjetniško in poslovno svetovanje
Prikaži večDOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE
GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE POVZETEK IP/B/CULT/IC/2012-082 Novembra
Prikaži več24th - 25th October 2017 Hotel Habakuk, Maribor, Slovenia
Projekt SEE MEET 2017 KAJ JE SEE MEET? Dogodek za podjetja in podjetnike, ki je namenjen spoznavanju in B2B sestankom med njimi. CILJI SEE MEET Cilj dogodka je udeležencem ponuditi profesionalno podporo
Prikaži večROSEE_projekt_Kolesarji
SEMINAR/DELAVNICA V OKVIRU PROJEKTA MOBILE2020 VARNOST KOLESARJEV IN KOLESARSKEGA PROMETA Ljubljana, 27. 3. 2013, Grand hotel Union ROSEE: Road safety in SouthEast Europe Predstavitev projekta mag.jure
Prikaži večFolie 1
PREDSTAVITEV PROJEKTA mobile2020 29.03.2013 Klemen Gostič, Prometni institut Ljubljana d.o.o. Povod za projekt mobile2020 Medtem ko je v Skandinaviji in severni Evropi urbano kolesarstvo vsestransko podprt
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večERASMUS IZMENJAVA (NIZOZEMSKA) Pripravil: Aljoša Polajžar
ERASMUS IZMENJAVA (NIZOZEMSKA) Pripravil: Aljoša Polajžar Si želite? 1. Študirati v neposredni bližini pomembnejših mest in pravnih prestolnic v EU? (Bruselj 90min vožnje; Pariz 6 ur Flixbus; Amsterdam
Prikaži večE-novice EXPEDIRE # 4 / 2018 Raziskava v okviru projekta EXPEDIRE
E-novice EXPEDIRE # 4 / 2018 Raziskava v okviru projekta EXPEDIRE V okviru projekta EXPEDIRE je bila izvedena raziskava, v kateri so bile podrobno analizirane izvozne dejavnosti, prisotnost na tujih trgih
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži večMicrosoft Word - Visoko_citirane_3.doc
Visoko citirane objave (1%) v obdobju 23-213 glede na predhodno obdobje Visoko citirane objave so znanstvene objave, ki se po številu citatov uvrščajo v zgornji odstotek najbolj citiranih objav. Gibanje
Prikaži večErasmus+ mag. Robert Marinšek
Erasmus+ mag. Robert Marinšek Program Erasmus+ Uredba št. 1288/2013 (11. dec. 2013) Področje izobraţevanja, usposabljanja, športa in mladine trajanje: 2014 2020 proračun: 14,7 G Pričakovanja: >4 M mobilnosti
Prikaži večDiapozitiv 1
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO Dnevi slovenske informatike 2019 NOVOSTI NA PODROČJU STORTEV ZAUPANJA DRŽAVNEGA CENTRA SI-TRUST Dr. Alenka Žužek Nemec 16. april 2019 e-identitete v Sloveniji
Prikaži večPoročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 20
Poročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 2019 Predmetno poročilo je informativne narave. Vsebuje
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018
Prikaži večFolie 1
PREDSTAVITEV PROJEKTA mobile2020 11.12.2013 Andrej Klemenc, Regionalni center za okolje Pisarna Ljubljana Klemen Gostič, Prometni institut Ljubljana d.o.o. Povod za projekt mobile2020 Medtem ko je v Skandinaviji
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Zlati kamen 2013-finalisti [Zdru\236ljivostni na\350in])
6. mesto OBČINA RAZKRIŽJE Razkrižje Razkrižje: uvrstitve Kvalitativna analiza: 33 točk (11. mesto) UČINKOVITOST Investicije 28 Rast odhodkov za javno upravo 8 Prihodki iz EU 9 Rast priha 1 GOSPODARSTVO
Prikaži večPoročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag
15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije
Prikaži več