» Od Bwina nima družba popolnoma nič,«pravi Tomo Šeme, direktor Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo FINANCE, sreda, 26. sep

Transkripcija

1 » Od Bwina nima družba popolnoma nič,«pravi Tomo Šeme, direktor Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo. 30 OGLASNA PRILOGA Foto: podjetja ICIT d.o.o. IGRE NA SREČO Prihodki prirediteljev so vsako leto večji Po analizi, s katero naj bi določili primeren obseg ponudbe igralnih storitev v Sloveniji, Slovenci za igre na srečo zapravljamo vedno več. In če je ekonomske učinke mogoče hitro izračunati, je prag družbene zasičenosti in sprejemljivosti glede na javno mnenje zelo zapletena reč. Mediji so vplivni, vendar ne zaznavajo drobnih škodljivih dogajanj, temveč na naslovnicah objavljajo le največje dogodke. 32

2 30 OGLASNA PRILOGA IGRE NA SREČO 31 [ INTERVju] Tomo Šeme, direktor Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo Od Bwina nima družba popolnoma nič Kar precej je tem, o katerih bi se lahko bolj poglobljeno pogovarjali z direktorjem urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo Tomom Šemetom, vendar v ospredje postavljamo dve. Prva je gradnja velikega igralniškega kompleksa pri Novi Gorici, kjer je njegovo stališče jasno. Slovenija potrebuje nadgradnjo sedanje ponudbe, pri čemer pa mora skrbeti za družbeno odgovorno ravnanje lastnikov igralnice. Še bolj je kategoričen pri spletnem prirejanju iger na srečo. Če ni koncesij, družba ne dobi nič, zato je urad zelo odločen pri prepovedih te ponudbe. V zadnjem času se zaradi morebitne naložbe v igralniški kompleks na Primorskem pojavlja veliko različnih mnenj o dobrih in slabih straneh takšne poteze in te dejavnosti. Kje so po vašem meje med gospodarskimi koristmi in škodljivimi družbenimi posledicami, ki jih prinaša igralniška dejavnost? To težko komentiram, saj analize, ki bi natančno določila to mejo, ni oziroma je ne poznam. Igralnica mora s svojim poslovanjem zagotavljati pozitivne učinke za državo in lokalno okolje, po drugi strani pa mora kar najbolje izničiti negativne posledice. To je sicer zelo stereotipna trditev. Vsekakor je zelo težko napovedati, kakšne bodo posledice, koliko zasvojenosti z igrami na srečo lahko prinese novi igralniški center. V zvezi z zasvojenostjo lahko povem, da smo že pridobili nekatere podatke, po katerih so pristojne ustanove v štirih letih obravnavale 45 primerov zasvojenosti z igrami na srečo. Ali se sploh ve, kakšna bo sestava gostov v tem velikem igralniškem letovišču? To morajo vedeti tako v Hitu kot v Harrah su, ki pripravljata projekt. Zagotovo pa je težnja, da bi goste pripeljali iz oddaljenejših krajev. Kakšno je torej vaše osebno stališče do morebitnega igralniškega kompleksa? Tak zabaviščni center je predvidela že strategija razvoja slovenskega turizma Prav tako se je tudi pred tem govorilo o gradnji velikega zabaviščnega kompleksa. Menim, da je treba slovensko igralniško ponudbo nadgraditi. Kako? Treba je ponuditi večji repertoar obigralniških dejavnosti, kot to počnejo v Las Vegasu. Drugo vprašanje pa je, kje naj bo takšen center. To naj povedo strokovne analize, svoje mnenje pa naj dajo tudi tisti, ki bodo nosili posledice, tako pozitivne kot negativne. Igre na srečo so oglasna priloga časnika Finance. urednik priloge: Vasilij krivec Tel.: (01) e-pošta: vasilij.krivec@finance.si Trženje: Marjeta Bitenc Tel.: (01) e-pošta: marjeta.bitenc@finance.si Lahko na kratko opišete slovenski trg iger na srečo? Gre za dinamičen trg. Ponudba je kakovostnejša, uvajajo se novi produkti, povečujejo se prihodki in tudi dajatve. Še pred dvema letoma smo imeli veliko razpršenih igralnih avtomatov v gostinskih lokalih, ki jih je bilo težko nadzirati. Tako prirejanje iger na srečo je bilo odpravljeno, uvedli smo igralne salone, ki so tako kot igralnice pod tako imenovanim on line nadzorom. Kakovost ponudbe v teh salonih je neprimerljivo višja, kot je bila v gostinskih lokalih. Trenutno v Sloveniji deluje 33 igralnih salonov in 12 igralnic. Tudi na področju klasičnih iger je dosežen napredek. Ali se povečuje tudi nedovoljeno prirejanje iger na srečo oziroma število kršitev, povezanih z njimi? Na žalost da. Lani smo izdali 199 različnih prepovednih in ureditvenih odločb. V gostinskih lokalih se pojavljajo kombinirani»skill«avtomati, ki se lahko daljinsko spremenijo v avtomate za igranje iger na srečo. Opažamo tudi, da veliko prirediteljev iger na srečo svoje igre tolmači kot nagradne. Vedno več je nedovoljenega prirejanja iger na srečo prek interneta. Pred kratkim se je veliko govorilo o spletnem ponudniku Bwin. Za kaj je šlo pri tej zgodbi? Direktive, ki bi na ravni Evropske unije urejala igre na srečo, ni. Veljajo sodna praksa posameznih držav in načela. Vsak država igre na srečo ureja glede na svoje gospodarske, socialne, kulturne in druge okoliščine. K spletnemu prirejanju iger na srečo je Bwin v Sloveniji pristopil najbolj sistematično in agresivno. Zoper najbolj agresivne se urad tudi najprej odzove, kar je logično. Slovenski zakon natančno določa, kdo lahko prireja igre na srečo prek interneta. Koncesije nismo dodelili nikomur, zanjo tudi nihče ni zaprosil. Koncesijo za igre na srečo prek interneta lahko pridobi tisti, ki ima koncesijo za igralnico oziroma za prirejanje klasičnih iger na srečo. Proste so še koncesije za igralnico. Nekdo, ki bi želel pridobiti koncesijo za internetno prirejanje iger na srečo, bi torej moral najprej pridobiti koncesijo za igralnico, šele nato bi lahko pridobil koncesijo za internetno igralništvo. Urad je Bwinu izdal odločbo o prepovedi prirejanja iger na srečo, ki je bila potrjena na drugi stopnji. Prav tako so bile potrjene in večinoma plačane kazni, povezane z oglaševanjem nedovoljenega prirejanja. Računalniški prelom: Irena Podobnik Lektoriranje: julija klančišar urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič Država torej omejuje tako prirejanje iger na srečo. Država mora imeti postavljene neke meje, s katerimi ščiti potrošnika, varuje javni red in mir ter preprečuje druga kazniva dejanja. Tu je pomemben vidik še financiranje invalidskih in humanitarnih društev ter športnikov, saj denar zanje priteka večinoma od koncesionarjev, od tistih, ki to počnejo brez koncesije, sredstev ni. Pravzaprav država od takšnih nima prav nič, morebiti posamezno društvo ali klub. Četudi bi Bwinu podelili koncesijo ta zanjo sicer sploh ni zaprosil, se bodo vedno pojavljali novi prireditelji brez koncesije in se sklicevali na pravico do prostega pretoka blaga in storitev. Pa čeprav je igralništvo, kot že rečeno, izvzeto iz direktive o storitvah. Evropo čaka na tem področju še veliko dela. Do takrat pa bodo države ščitile svoje interese, seveda v okviru ciljev, ki jih zasledujejo. Kako to urejajo druge države? Vsaka po svoje. Ene blokirajo spletne strani, druge sledijo denarnim transakcijam, jih kazensko preganjajo... V ZDA so spletno igralništvo enostavno prepovedali, in kar je prepovedano tam, se počasi usmerja k nam. Zavedajmo pa se, da od prirediteljev brez koncesije družba nima prav ničesar. Mogoče ima igralec pri prireditelju brez koncesije večjo možnost za zadetek, vendar pa temu prireditelju ni treba plačati kon cesijske dajatve in zato pomeni nelojalno konkurenco našim koncesionarjem. Kar pa jih verjetno postavlja v privilegiran položaj. Da. Poleg tega je nadzor nad temi igrami nemogoč, zato tudi nadzor nad koncesionarji, ki jih strogo preverjamo, izgublja smisel. Medtem ko so naši koncesionarji izpostavljeni številnim nadzorom, ko morajo zbrati dovoljenja, opraviti tehnološke postopke, certificirati igralne naprave, to za večino drugih ne velja. Če pravila poenostavimo pri naših, pa bodo ob prvih nepravilnostih padali očitki, zakaj nadzor ni strožji. Pripravlja se tudi nov zakon o igralništvu. Kaj bo prinesel? Novi zakon bo prinesel spremembe, ki bodo pristojnim organom dajale jasnejše pristojnosti, s čimer se bo zagotavljala višja stopnja varstva potrošnikov, javnega reda in miru, preprečevanja pranja denarja in podobno. Ne vem pa, ali bodo spremenjeni pogoji za dodelitev koncesij za spletno igralništvo. Poleg tega bi novi zakon omogočil nadgradnjo ponudbe v obliki velikega zabaviščnega kompleksa, o katerem sva že govorila. Določal naj bi tudi ravnanje za upravljanje in odpravo zasvojenosti, o čemer sedanji zakon ne govori. tomo šeme, direktor urada rs za nadzor prirejanja iger na srečo Je Slovenija na področju igralništva restriktivna ali liberalna država? Odvisno, s kom jo primerjate. Pomembno je, da se lahko hitro odziva na morebitno konkurenco iz tujine in hkrati skrbi za igralce in posledice, ki nastajajo v okolju. Je pa to svojevrsten paradoks. Medtem ko države na eni strani širijo to dejavnost in obseg prirejanja, jih po drugi skrbi za igralce in družbo. Kaj je pri tem glavni namen urada? Poslanstvo urada je, da z učinkovitim in strokovnim nadzorom zagotavlja kredibilnost poslovanja družb, ki imajo koncesijo, s čimer se ustvarja zaupanje javnosti v to dejavnost, ki zagotavlja sredstva za delovanje prej omenjenih subjektov (proračun, invalidi, humanitarne organizacije, športniki, lokalne skupnosti). V pogovoru sem dobil občutek, da ste veliko bolj nezaupljivi do igralniške dejavnosti kot do prirediteljev klasičnih iger na srečo, kot sta Loterija Slovenije in Športna loterija Slovenije. Sploh ne. Vse to sodi v igre na srečo. Vendar se vsak dan pojavljajo še nove igre na srečo in nove tehnologije. Kapital in trg imajo svoje zahteve, temu pa se mora prilagoditi država in njen nadzorni organ. Za to pa je treba zagotoviti tako sredstva kot kadre. Še zadnje vprašanje. Kdo postavlja smernice v igralništvu oziroma ustvarja nove igralniške produkte? So to lastniki igralnic ali proizvajalci igralnih avtomatov oziroma iger? Menim, da je izhodišče za razvoj igralniških produktov trg. Prav ta narekuje proizvodnjo igralnih naprav. Težnja pa je, da se igra čim dlje in da pri tem ne gre le za čisti hazard, temveč da se hkrati tudi zabavamo. Foto: Urban Štebljaj Internetni ponudniki iger na srečo nimajo koncesij Na spletu se prirejajo tako klasične kot posebne igre na srečo Svetovni splet nas vse bolj obvladuje. Tudi igre na srečo niso izjema. Na spletu se prirejajo tako klasične kot posebne igre na srečo. Tuji prireditelji, ki ponujajo igre prek spleta, pomenijo za domače resno grožnjo, saj za domače veljajo stroga merila domače zakonodaje, tujci pa se jim elegantno izognejo. Na spletu se prirejajo tako klasične kot posebne igre na srečo. Igralec, ki želi sodelovati v njih, mora za to plačati določen denarni znesek. Običajno pri prireditelju odpre igralni račun, na katerega nakaže denar, in nato s tega računa vplačuje v posamezno igro. Na ta igralni račun se mu nakazujejo tudi priigrani zneski, ki jih igralec lahko porabi za nova vplačila ali pa da zahtevo, da se mu izplačajo. Izplačila se praviloma stekajo na osebni račun, odprt pri banki, ali kot gotovinsko nakazilo na naslov igralca. V Sloveniji je denimo znan tuji ponudnik Bwin, registriran za sprejemanje športnih stav, prirejanje pokra in igralniških iger. V slovenščini lahko sprem ljate stave in stavite na rezultate v okoli 30 športih, se preizkusite v pokru in drugih igrah. Ker pa ima podjetje sedež na Dunaju, naša država od njega ne dobi nič. domači prireditelji v slabšem položaju»pri igrah na srečo, ki jih prirejajo tuje pravne osebe, ki nimajo dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa, ne moremo govoriti samo o enem prireditelju. Vsi prireditelji, ki v Sloveniji prirejajo igre na srečo brez dovoljenja oziroma kon cesije pristojnega organa, namreč pomenijo enako nevarnost iz razlogov, zaradi katerih tudi naša država omejuje in ne dovoljuje proste gospodarske pobude na področju Loterija Slovenije praznuje 35 let prirejanja iger na srečo,«so nam pojasnili na Uradu RS za nadzor prirejanja iger na srečo. Pri tem velja še zlasti poudariti zagotavljanje javnega reda in miru, preprečevanje pranja denarja in drugih kriminalnih dejanj, zaščito igralcev, preprečevanje zasvojenosti in podobno. Zanemarljivo tudi ni dejstvo, da se iz sredstev koncesijskih dajatev financirajo invalidske, humanitarne in športne organizacije kakor tudi lokalne skupnosti in država.»glede na to, da morajo domači prireditelji izpolnjevati visoke standarde z vidika nadzorovanja dejavnosti in da morajo za dodeljeno koncesijo plačevati visoke dajatve, so slednji v teh primerih v neenakopravnem položaju in težko konkurirajo tujim prirediteljem, še zlasti iz tako imenovanih davčnih oaz,«poudarjajo na uradu. Zakon o nadzoru iger na srečo določa, da je prirejanje igre na srečo prek interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev dovoljeno le gospodarskim družbam, ki pridobijo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah. Športne stave prek spleta O tem, koliko jih ogrožajo spletne igre na srečo, smo povprašali nekaj domačih koncesionarjev. Športna loterija je ena izmed prirediteljev klasičnih igre na srečo, ki igralcem poleg srečk ponuja še športne stave. Od te ponudbe je samo športne stave mogoče vplačevati tudi prek interneta.»sicer pa internetno igranje iger na srečo v Republiki Sloveniji zakonsko še ni urejeno, tako da teh iger ne prireja noben od slovenskih prirediteljev iger na srečo. Podzakonski akti, ki so v osnutku že pripravljeni, predvidevajo, da bo Športna loterija tudi v prihodnje lahko sprejemala vplačila za stave prek interneta, poleg tega pa ponujala tudi srečke v elektronski obliki. Igre, ki simulirajo, denimo, ruleto ali igralne avtomate in podobno, pa bodo, kot je predvideno, smele ponujati le igral nice,«pojasnjuje Metoda Praprotnik s Športne loterije Slovenije. Tuji prireditelji, ki ponuj a j o i g r e n a s r e č o p r e k spleta, vsekakor ogrožajo trg klasičnih iger na srečo v Sloveniji, so prepričani n a L o t e r i j i S l o v e n i j e.» G l a v n i r a z l o g j e t a, d a s o d a j a t v e i n p r i s p e v k i pri nas mnogo višji, kot jih plačujejo tuji prireditelji, ki imajo sedež v davčno prijaznejših državah. Zato lahko ponujajo višje sklade za dobitke pri igrah i n t e m u p r i m e r n o v e č j e število dobitkov. Ker gre za nelegalne prireditelje, njihovo pojavljanje prijavljamo Uradu RS za nadzor iger na srečo, ki deluje v okviru ministrstva za fin a n c e, «r a z l a g a M a t e j a Slamnik. Igralnice se spletnih iger ne bojijo Manj ogrožene zaradi spletnih iger na srečo se počutijo v Hitovih igralnicah.»spletno igralništvo, spletne igre na srečo in športne stave pomenijo povsem drugačno ponudbo, kot je ponudba posebnih iger na srečo v igralniško zabaviščnih centrih, kjer gre prvenstveno za zabavo, ki je povezana s številnimi turističnimi storitvami od kulinaričnih, hotelskih, prireditvenih do glasbenih. Razlog za obisk spletne igralnice je izrazito drugačen od razloga za obisk igralnice. Igralniški gost si želi v igralniško zabaviščnem centru preživeti prijeten večer ob raznovrstni zabavi, družba Hit pa se ukvarja predvsem z igralništvom, ki je del širše turistične storitve,«je prepričan Tilen Majnardi iz Hita. Kupite jih lahko samo na specializiranih prodajnih mestih Loterije Slovenije. aha

3 32 OGLASNA PRILOGA IGRE NA SREČO 33 Prihodki prirediteljev so vsako leto večji Ekonomske zasičenosti ni, z vidika družbene sprejemljivosti pa je trg že zasičen Po analizi, s katero naj bi določili primeren obseg ponudbe igralnih storitev v Sloveniji, Slovenci za igre na srečo zapravljamo vedno več. In če je ekonomske učinke mogoče hitro izračunati, je prag družbene zasičenosti in sprejemljivosti glede na javno mnenje zelo zapletena reč. Mediji so vplivni, vendar ne zaznavajo drobnih škodljivih dogajanj, temveč na naslovnicah objavljajo le največje dogodke. Ekonomsko gledano trg iger na srečo v Sloveniji ni zasičen. In to predvsem zaradi omejene ponudbe. Napovedi pa gredo v smer, da se bodo nekatera območja, kot je denimo Ljubljana, v treh letih temu pragu približala. Vstop novih ponudnikov bo zmanjšal obisk pri sedanjih. Mediji imajo velik vpliv Avtorji analize po drugi strani tudi ugotavljajo, da je domači trg z vidika družbene sprejemljivosti že zasičen. Taka analiza je veliko bolj zapletena, saj se pri tem pojavlja vprašanje negativnih posledic. Mejo družbene sprejemljivosti pa je težko določiti, saj ni odvisna od realnih kazalnikov igranja, ampak od percepcije posameznikov. Pri tem je zelo pomembna medijska pozornost, ki lahko ob enakih obsegih igralništvu nasprotuje ali ga odobrava. Dokaz za to je nova predvidena naložba Hita in Harrah sa v novi igralniški center v okolici Nove Gorice. Analiza poudarja, da je bil z vidika problematičnega igranja razmah domače usmerjenih igralnih salonov v zadnjih štirih letih družbeno precej bolj škodljiv, kot bi bila postavitev turističnozabaviščnega kompleksa. Še bolj je škodljiv razmah internetnega igralništva, ki je med najbolj nevarnimi. Vendar pa so mediji v zadnjem času največ poročali prav o predvideni veliki naložbi, o drugih, bolj skritih in postopnih širitvah igralništva pa ne. Velika pozornost velikim naložbam Napovedana naložba je sprožila množico polemik tako na različnih dogodkih kot v medijih, ki jih različne skupine izkoriščajo za doseganje svojih interesov. Temu je treba dodati še odkrite goljufije, kar slej ko prej spodbudi oblikovanje negativnega stališča v javnosti, veliko igralniško središče na slovenski strani pa bi lahko sprožilo tudi nepredvidene nasprotne ukrepe na italijanski strani. Študija še navaja, da smo Slovenci v zadnjih letih zelo hitro povečevali izdatke za igre na srečo. V začetku leta 2000 smo bili še pod evropskim povprečjem, leta 2004 pa smo z 0,62 odstotka BDP to povprečje že presegli. Če k temu prištejemo še porabo tujcev, se ta delež dvigne na 1,4 odstotka, kar je po podatkih iz analize največ v Evropi. Skoraj alarmanten pa je podatek za obdobje od leta 2004 do leta 2007, ko naj bi se domača poraba za igre na srečo realno povečala kar za 51 odstotkov in tako letos dosegla 0,79 odstotka BDP. Številke o problematičnem igranju ni V študiji pa ni natančnega podatka o tem, koliko je problematičnega igranja. Ocenjuje se, da je problematičen manj kot odstotek populacije, s širitvijo iger na internet in večanjem števila igralnih salonov pa se pričakuje, da bo ta delež v petih letih presegel dva odstotka. Avtorji študije so v povzetku opozorili, da je v primerjavi z drugimi deviantnimi vedenji oziroma zasvojenostjo hazard razmeroma majhna težava. Pomembni kazalci slovenskega igralništva v letu Igralnice Igralni saloni Skupaj Dodeljene koncesije Delujoče igralnice Število igralnih miz 246 / 246 Število igralnih avtomatov Število obiskovalcev Tuji obiskovalci Domači obiskovalci Vir: Analiza in usmeritve glede primernega obsega ponudbe klasičnih in posebnih iger na srečo v Sloveniji Ekonomske učinke je razmeroma lahko izmeriti, veliko bolj težavno je ugotoviti, kdaj negativne družbene posledice presežejo prag sprejemljivega v javnem mnenju. ŠTEVILKA 0,79% BDP naj bi znašala domača poraba za igralništvo. Grozdenje Smiselna je koncentracija igralnih območij V analizi tudi ugotavljajo, da je v Sloveniji zaznati učinek grozdenja. To pomeni, da več kot je različnih ponudnikov enake storitve na nekem območju, bolj postane privlačna za obisk in s tem privabi širše segmente gostov. Avtorji analize poudarjajo, da je zato pri načrtovanju prostorske ureditve igralnic in igralnih salonov smiselna koncentracija na nekaj zaokroženih območjih. Hit vodilen pri družbeno odgovornem razvoju igralniško-zabaviščne dejavnosti Sistem obveščanja in preventive omogoča učinkovito preprečevanje in minimiziranje negativnih učinkov Igre na srečo v sodobnih zabaviščnih centrih so vedno bolj priljubljeno in privlačno razvedrilo. Takšni turistični centri ponujajo številne oblike zabave in sprostitve, plesne, glasbene in druge prireditve ter raznovrstno kulinarično postrežbo, poleg tega tudi širok spekter hotelskih, wellness, rekreacijskih in drugih aktivnosti. Tako kot pri drugih vrstah zabave pa je tudi pri igrah na srečo pomembno, da vložki vanjo ne presegajo posameznikovih denarnih zmožnosti. Temeljno načelo je, da vložek v igranje razumemo kot plačilo zabavne storitve in ne kot priložnost za reševanje finančnih ali kakršnihkoli drugih osebnih težav. Vložek v igre je vložek v zabavo, pri čemer se ta vložek vsebinsko ne razlikuje od vložkov, ki jih dajemo za druge oblike zabave in sprostitve, kot so denimo hrana, pijača, ogled kinopredstave, koncertov in podobnega. Zadnje domače (Ekonomska fakulteta Ljubljana, Fakulteta za uporabne družbene študije Nova Gorica) in mednarodne analize kažejo, da ima težave s pretiranim igranjem približno odstotek prebivalstva, kar je v primerjavi z drugimi odvisnostmi (alkohol, tobak, hrana) razmeroma malo, vendar pa je to vprašanje zaradi trenutne medijske pozornosti izredno izpostavljeno, pogosto pa igralniško dejavnost močno obremenjujejo tudi zgodovinski in ideološki predsodki. Sedanji medijski in splošni prepih, ki ga je povzročil načrtovani projekt destinacijskega letovišča na Goriškem, je pravzaprav dobrodošel povod za resnično poglobljeno razpravo o vlogi igralništva v slovenskem turizmu, predvsem pa dobro izhodišče, da se pristopi k odgovornemu razvoju te panoge in razjasnitvi zgodovinskega mita o igralništvu. Dejstvo je, da sodobne turistične družbe, ki igralništvo razvijajo kot del zaokroženega turističnega produkta, težijo k minimiziranju negativnih učinkov, pa naj si bodo to težave z zasvojenostjo posameznikov ali pa poskusi sumljivih podjetniških prijemov oziroma poslov. Dejstvo je tudi, da so obiskovalci teh centrov povsem normalni ljudje, kar je preverljiv podatek, ki ga lahko preveri vsak, ki temu ne verjame oziroma neargumentirano ocenjuje namene in cilje gostov. Kot vsaka gospodarska dejavnost tudi ta s seboj prinaša nekatere negativne učinke, ki pa se jih da z ustreznimi preventivnimi (po potrebi tudi kurativnimi) ukrepi zmanjšati na najnižjo možno raven. V družbi Hit že leta učinkovito deluje sistem prepovedi in samoprepovedi, ki problematičnim igralcem onemogoča vstop v vse Hitove igralnice. Gosti sami ali pa njihovi prijatelji in svojci lahko po dogovoru z vodstvom posameznega centra omejijo ali pa onemogočijo vstop posameznikom. Na teh spiskih se je do danes nabralo že več tisoč ljudi. V družbi Hit so ta sistem še nadgradili z aktivnim obveščanjem o nevarnostih pretiranega igranja, saj na to goste opozarjajo na vstopnicah (podobno kot to velja za tobačne in alkoholne izdelke), na voljo pa je tudi brošura z napotki za varno igranje in navodili za pomoč tistim, ki imajo težave s pretiranim igranjem. Prikaz nekaterih strani iz brošure za goste Takšni sistemi obveščanja in preventive so tudi ključni del napotkov različnih strokovnih študij, ki ugotavljajo, da se da s sistemskimi ukrepi obseg problematičnega igranja ustrezno omejiti oziroma ga celo zmanjšati. Casino Faraon deluje v Celju in v Kranju. Casina sta tematsko oblikovana, zato boste ob vstopu dobili občutek, da se nahajate v piramidah starega Egipta. Pri nas se lahko pozabavate na različnih igralnih avtomatih, elektronskih ruletah, poskrbljeno pa je tudi za hrano in pijačo. Za obiskovalce 3x dnevno žrebamo Bingo, in sicer ob 11., 17. in 22. uri, največji možni dobitek pri dnevnem Bingu znaša Podelili pa bomo cabria, v Kranju dne BMW Z4 in v Celju dne Mercedes SLK. V prihodnje pa se bomo tudi širili do maksimalnega števila igralnih mest, tako da bomo ponudbo še izboljšali. Novi center bo nadgradil Hitovo ponudbo Veliko polemik je v zadnjem času sprožila namera Hita in ameriškega Harrah sa, ki želita zgraditi 750 milijonov evrov vredno destinacijsko letovišče. Zato smo pri Hitu poiskali nekaj odgovorov o vrsti naložbe, gostih, ki bodo obiskovali novi kompleks, ter o morebitnih negativnih posledicah, na kar opozarjajo različna civilna združenja. V Hitu pojasnjujejo, da v tem primeru ne bo šlo za igralnico, ampak za destinacijsko letovišče s turističnimi zmogljivostmi, hoteli, wellness centrom, bazeni, športno-rekreacijskimi površinami, prireditvenimi dvoranami, številnimi restavracijami in drugim. S tem bo Hit, kjer poudarjajo, da je projekt nastal prav na podlagi strategij razvoja slovenskega turizma in je vključen tudi med glavne razvojne projekte Slovenije, pridobil dopolnilno turistično ponudbo, ki bo goste iz oddaljenejših krajev privabljala na daljši oddih v regijo. Predvsem za letalske goste V to letovišče naj bi prihajali predvsem letalski gosti z visoko kupno močjo in željo po večdnevnem oddihu. Tako bo letovišče usmerjeno predvsem na tuje goste, čeprav zaradi posebnosti ponudbe pričakujejo tudi precej obiska iz Slovenije. Letovišče bo zasnovano kot regijski center turističnega razvoja, njegovo privlačnost pa bodo povečale tudi turistične lokacije in destinacije v okolici. V svojo celostno strategijo trženja bo vključilo Posočje, Kras, Goriška brda, italijanske pokrajine ob meji in širšo Slovenijo. Negativne posledice je mogoče preprečiti V Hitu priznavajo, da takšna naložba poleg novih gospodarskih priložnosti tako za gospodarstvo lokalne skupnosti kot države odpira tudi vprašanje negativnih posledic. Največ pomislekov sproža zasvojenost z igrami na srečo.»vsekakor je vsaka odvisnost problem, strokovne študije pa so pokazale, da je ta odvisnost v primerjavi z drugimi razmeroma majhna,«pravijo v Hitu, kjer pozdravljajo dejstvo, da se razprava, ki je bila doslej precej obremenjena z ideološkimi in zgodovinskimi predsodki, postopoma seli na strokovno področje. Dodajajo še, da je negativne posledice z ustreznimi ukrepi odgovornega razvoja možno omejiti in dolgoročno zmanjševati. Loto, športna napoved ali ruleta Igre na srečo so menda lahko velika strast, če ne celo zasvojenost. V njih se obrača velik denar, zato zakon natančno določa, kaj so in kdo in pod kakšnimi pogoji jih lahko prireja, država pa od njih seveda pobira svoj delež. Iz dobičkov se financirajo tudi invalidske, humanitarne in športne organizacije. P o z n a m o k l a s i č n e i n posebne igre na srečo, oboje so zelo natančno opredeljene v Zakonu o igrah na srečo (ZIS), prirejajo pa jih lahko le tisti, ki jim je država za to podelila koncesijo. Pogoji za pridobitev so podrobno določeni v ZIS, o dodelitvi koncesije pa odloča vlada. Država prireditelje nadzira prek Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo. Klasične igre na srečo so številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, loto, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre. Pri nas sta najbolj znana prireditelja klasičnih iger Loterija Slovenije in Športna loterija Slovenije. Gotovo vsi poznamo loto, lotka, super loto, astro, deteljico ali 3 x 3, saj žrebanja vsak teden lahko spremljamo po televiziji, po nekaj krogih lota brez podeljenega dobitka, ko dobitni sklad doseže vrtoglave višave, pa nas zajame prava evforija. Loterijski listič lahko vplača vsak, prav tako kupi srečko v kiosku, medtem ko igralnice niso za vsakega. Pri igri loto, poenostavljeno povedano, med 39 številkami izbirate sedem števil in sedmica pobere najvišji dobitek. Vseh možnih kombinacij je več kot 15 milijonov, rekordni dobitek v Sloveniji pa je loterija izplačala leta 2005, in sicer dobre tri milijone, ki sta si jih razdelila dva igralca. Športni navdušenci svojo loterijsko srečo raje poskušajo na podlagi svojega znanja in zanimanja za, denimo, nogomet, saj tu dobitke prinašajo pravilno napovedani rezultati športnih srečanj. Vznemirljivi blišč igralnic Posebne igre na srečo se igrajo v igralnicah. To so igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali igralnih avtomatih ter stave in druge podobne igre v skladu z mednarodnimi standardi. Posebne igre na srečo se smejo prirejati le v igralnicah in so natančno razdeljene. Igra, kjer igralci igrajo drug proti drugemu, je denimo poker, igre s kroglico so francoska in ameriška ruleta ter boulle, igre s kartami, ki se igrajo proti igralnici, so black jack, punto banco, mini punto in druge, med igre s kockami štejemo craps in tai sai, na igralnih panojih se igrajo bingo, keno, big wheele in toto, poznamo pa še igre na avtomatih in stave. Igralnico moramo ločevati od igralnega salona. Glavna razlika med njima je v vrsti posebnih iger na srečo, ki se v njih lahko prirejajo. V igralnici se lahko prirejajo vse vrste posebnih iger na srečo, določene v zakonu, medtem ko se v igralnem salonu lahko prirejajo le posebne igre na srečo na igralnih avtomatih. Slovenija se hitro razvija tudi na področju igralništva. Pobrskali smo po spletni strani Casinoja Perla in ugotovili, da gostom obljubljajo in ponujajo bleščečo zabavo, kakršno smo bili včasih vajeni videti v ameriških filmih. Vendar tudi tu veljajo stroga pravila. Za vstop v igralnico je treba počakati do polnoletnosti, pogledajo pa tudi vaš osebni dokument. Od gostov pričakujejo, da so primerno urejeni. Večerne toalete sicer ne zahtevajo, v trenirki pa vas gotovo ne bodo spustili noter. V Perli lahko zapravljate denar 24 ur na dan, pri čemer vam je venomer na voljo prijazno osebje. Kdor je poskusil, najbrž že ve, v čem je čar. ASTRAEA d.o.o.

4 34 OGLASNA PRILOGA Trg igralnih avtomatov raste Avtomat za hrano in pijačo na vsakem vogalu Prihodki se vedno bolj prelivajo v igre na avtomatih Igralne naprave so po definiciji vse naprave, na katerih se izvajajo igre na srečo brez pomoči človeka. današnja gibanja kažejo, da igralni avtomati vse bolj izpodrivajo klasično igranje s krupjeji. Razlogov za to je več. Igra na igralnih avtomatih je hitrejša in zato bolj zanimiva, po drugi strani pa so stroški za prireditelja nižji. Razen tega se igre na avtomatih večinoma igrajo z nižjimi vložki in so zato dostopnejše večjemu številu igralcev. Pomembno je tudi, da je možen večji nadzor. Avtomati in tehnologije so dragi Nekateri slovenski igralničarji opozarjajo, da bo prehod najbolj težaven za male igralnice. Za vzdrževanje in normalno delovanje bodo potrebovale informatike, ki bodo sposobni vzdrževati te naprave in tudi računalniška omrežja. Zanemarljive niso tudi cene teh naprav. Igralni avtomati stanejo med sedem in 14 tisoč evrov. Elektronske rulete so še dražje, saj jih pod 50 tisoč evri skoraj ni mogoče dobiti. Proizvajalci ponujajo tudi najem avtomatov oziroma tehnologij, predvsem nekatere vrste progresivov so na voljo za dnevno najemnino. Vodijo zda, Slovenija ni od muh Proizvodnja igralnih avtomatov je največja v ZDA, predvsem v okolici Las Vegasa. Proizvajalci so mednarodne korporacije, ki imajo svojo prodajno mrežo in razvoj razpredeno po vsem svetu. To je pomembno zlasti pri razvoju novih iger, saj se ŠTEVILKI 7 do 10 tisoč evrov stanejo igralni avtomati. razvijalci prilagajajo trgu. Tako poznamo tip videoiger, ki je bolj primeren za ameriški trg, in avstralske igre, ki se vedno bolj igrajo tudi v evropskih igralnicah. Na področju proizvodnje elektronskih rulet in drugih igralnih avtomatov imamo nekaj svetovno znanih proizvajalcev tudi v Sloveniji. Poleg igralnih naprav pa se v igralnicah in igralnih salonih uporabljajo tudi nadzorni informacijski in validacijski sistemi. Prek njih Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo nadzoruje poslovanje igralnice ali igralnega salona. dovoljenja in certificiranje Dovoljenje za uporabo igralne naprave izda Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo. Vlogo zanj odda koncesionar potem, ko dokaže, da je igralna naprava certificirana, pravilno vključena v nadzorni informacijski istem, pregledana in zapečatena. Pooblaščeni izvajalec storitev na področju kontrole in certificiranja igralnih naprav je Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ. Inštitut na zahtevo koncesionarja izda vse potrebne certifikate in poročila o kontrolah, na zahtevo urada pa opravljajo tudi vmesne kontrole pri koncesionarjih. V SIQ pravijo, da so še posebno zahtevni matematični preračuni plačilnih tabel. Treba je preračunati deleže vračanja osnovne in bonus igre in tako ugotoviti, kolikšen delež vložka bo igralna naprava dolgoročno vrnila igralcu. Največji poudarek pa je na analizi programske opreme, ki je tudi najbolj zahtevna. Celotna funkcionalnost igralne naprave je namreč odvisna prav od delovanja programske opreme. ŠTEVILKA 50 tisoč evrov najmanj stane elektronska ruleta. kot pravijo nekateri naši sogovorniki, poklic krupjeja počasi izgublja veljavo. včasih je bil krupje dobro plačan poklic, značilne so bile tudi visoke napitnine. Danes se mlad kader v večini igralnic ne zaposluje več na delovno mesto krupjeja, sedanji pa še ostajajo, saj se živa igra ne krči, ampak stagnira. futura Elektronska ruleta z osmimi igralnimi mesti, oblikovana skladno z najvišjimi ergonomskimi standardi. S svojo kompaktnostjo (premer 2370 mm) je primerna tako za igralnice kot za igralne salone. Uresničite svoja pričakovanja ICIT razvija, proizvaja in trži napredne sisteme za izvajanje iger na srečo. Z jasnim fokusom na visoko estetiko, odlično uporabniško izkušnjo in na napredne tehnologije postavljamo nove standarde v industriji in dvigujemo pričakovanja naših kupcev. OGLASNA PRILOGA AVTOMATI RAzVRSTITEV IGRALNIH NAPRAV delijo se po vrstah igre Z znanjem in izkušnjami v igralništvu ponujamo partnerstvo in pomagamo uresničevati vaše vizije. Najbolj klasične igralne naprave so igralni avtomati ali»slot machines«. Tako poznamo videoigre, pri katerih se igra odvija na videozaslonih, in mehanske igre, kjer se igra odvija na mehanskih kolutih. Posebna oblika igralnih avtomatov so poker avtomati, na katerih se igrajo igre s kartami. Igralni avtomati so lahko povezani v progresive, kjer se lahko izplačujejo dobitki v večjih zneskih, tako imenovani jack poti. Druga skupina igralnih naprav so stroji, na katerih se odvijajo žive igre, ki so se včasih igrale s pomočjo krupjejev. Med njimi je najbolj znana in razširjena elektronska ruleta. V zadnjem času pa se avtomatizirajo tudi druge žive igre s kockami in kartami. ICIT, Inovacijski center igralniških tehnologij d.o.o. T: z dotikom zaslona do informacije Informacijski stebrički, prek katerih je mogoče na javnih mestih dobivati različne informacije, kupiti vstopnico za prireditev ali opraviti kako drugo storitev, postajajo vse bolj priljubljeni. 39

5 36 OGLASNA PRILOGA AVTOMATI 37 Avtomat za hrano in pijačo na vsakem vogalu Postavljajo se na vse več mestih, prav tako je vedno več ponudbe in poslovnih modelov med proizvajalci in distributerji Avtomati so vse pogostejši tako v prostorih podjetij kot tudi na javnih mestih, kjer se zadržuje veliko ljudi. Ponudba je zelo pestra in obsega različne napitke, pakirano hrano ter plastenke in pločevinke s pijačami. Poleg tega se zdaj na trgu pojavljajo tudi avtomati s hitro pripravljeno hrano. Prodaja napitkov in prehranskih izdelkov prek avtomatov je dober posel. V Sloveniji to tržno nišo obvladuje okoli deset podjetij, ki poberejo večino prihodka. V prihodnosti so sicer možne tudi spremembe, do katerih lahko pride predvsem z združevanji in prevzemi, kot se je v preteklosti že dogajalo. Avtomat mora biti poln in čist Elektronika in računalniške tehnologije so zelo spremenile, bolje povedano, poenostavile delovanje omenjenih avtomatov, ki je postalo tudi zanesljivejše. Razen tega je konkurenca tako velika, da morajo ponudniki teh storitev stalno vzdrževati in nadgrajevati svoje avtomate. O rednem polnjenju in čiščenju raje sploh ne izgubljamo besed. Tako tehnologija kot reden servis, vzdrževanje in polnjenje so pripomogli, da se uporabniki danes skoraj ne moremo več pritoževati nad avtomati, ki so prazni ali pokvarjeni. Preden izberemo ponudnika, ki bo postavil avtomat in zanj skrbel, je zelo priporočljivo preveriti njegovo usposobljenost in reference. Predvsem je pomembna kakovost avtomatov in njihova oskrbovalna ter servisna mreža. Vsi ponudniki morajo izpolnjevati tudi standard HACCP, ki zagotavlja higiensko neoporečnost živil. avtomati je oglasna priloga časnika Finance. urednik priloge: Vasilij krivec Tel.: (01) e-pošta: vasilij.krivec@finance.si Trženje: klemen koštrun Tel.: (01) e-pošta: klemen.kostrun@finance.si Računalniški prelom: Irena Podobnik Lektoriranje: julija klančišar urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič določiti pravo mesto in velikost Zelo pomembne so zmogljivosti oziroma poraba napitkov. Ta je seveda povezana s številom ljudi, ki bodo uporabljali avtomat oziroma frekventnost prostora, na katerem bo avtomat stal. Na podlagi teh podatkov lahko ponudnik določi ustrezno velik avtomat in prilagodi interval polnjenja. Če je avtomat premajhen, bo velikokrat ostajal prazen, če pa je prevelik, se lahko zgodi, da živila v njem ne bodo sveža. Ponudniki so namreč zelo hitro spoznali, da ob slabi kakovosti prodaja hitro pade, zato zelo pazijo, kaj ponujajo. In ker je Slovenija majhna, se hitro razširi tudi slab glas, kar omogoči vstop konkurence skozi velika vrata. Postavitev avtomata Naročnik avtomata mora zagotoviti primeren prostor. Do tega prostora mora napeljati vodo in elektriko, za avtomate, ki podajajo hrano in plastenke ter pločevinke, pa potrebuje le priključek za elektriko. Prav tako podjetja, ki naročijo avtomate, ne plačujejo nobenih stroškov vzdrževanja ali servisa, uporabniki pa plačujejo le napitke ali hrano. Povpraševanja je vedno več Po izjavah ponudnikov avtomatov za hrano in pijačo so se v podjetjih na začetku branili uvajanja»avtomatske«ponudbe. Sčasoma pa so ugotovili, da njihovi zaposlenih veliko delovnega časa porabijo za kuhanje in pripravo različnih napitkov. Če je v podjetju avtomat, se ta čas precej skrajša, poleg tega so ti napitki cenejši kot v lokalih. Tudi po prigrizke je bilo včasih treba v sosednji kiosk, kar seveda traja dlje kot skok do kotička, kjer stoji avtomat. Vsak trenutek tek sveža in vroča avtomati za hrano in pijačo so danes postavljeni tako v podjetjih kot tudi na javnih krajih. PONudBA V AVTOMATIH Ponavadi gre za napitke in pakirano hrano Ponudba v avtomatih ponavadi vključuje različne napitke in hrano. Najbolj priljubljeni so topli in hladni napitki, pakirani izdelki sladkega in slanega programa, sendviči, jogurti, v zadnjem času pa se na trgu pojavljajo tudi pripravljeni topli obroki in malice. Večina resnih ponudnikov ima v svojem programu tudi avtomate za vodo. SERVISIRANJE, PRODAJA, OSKRBOVANJE SAMOPOSTREŽNIH AVTOMATOV IN DRUGE STORITVE Borovec 5, 1236 Trzin, tel.: 01/ , , faks: 01/ , e-pošta: mmservis@siol.net Proizvajalci napitkov dajo distributerjem avtomate zastonj Novo obliko sodelovanja med proizvajalci napitkov in ponudniki avtomatov je v Sloveniji uvedel Nestle, in sicer najemno razmerje. Nestle nato ponudi distributerju avtomat brezplačno, distributer ga postavi na želeno mesto, obenem pa se zaveže, da ga bo polnil z Nestlejevimi proizvodi. Nestle se na drugi strani zaveže, da bo distributerju financiral prodajno podporo v obliki marketinških aktivnosti. Lokacija postavitve Nestlejevega avtomata in kako bo storitev ponudil uporabniku, pa je stvar distributerja. Ta je odgovoren še za instalacijo in vzdrževanje avtomata, dobavo potrošnega materiala in proizvodov ter pravilno polnjenje avtomata. LOGISTIKA&TRANSPORT P R I L O G A Napovedujemo izid priloge avtomat s ključem za plačevanje To oblika plačevanja je enostavnejša, ponekod tudi cenejša uvedba evra ni povzročila bistvene spremembe cen napitkov in hrane iz avtomatov. Tako vsaj sporočajo ponudniki teh storitev. Opažanja uporabnikov temu pritrjujejo, ponekod so se izdelki rahlo pocenili, drugje rahlo podražili. Kako so se gibale cene, je skoraj nemogoče natančno izračunati, vendar naj bi v povprečju ostale enake, distributerji pa so jih skoraj povsod zaokrožili, tako kot se je zgodilo pri drugem blagu ali storitvah. Distributerji s prehodom na evro sicer niso imeli nobenih posebnih težav. Takoj po novem letu so LOGISTIKA IN TRANSPORT Iz vsebine: Kako se lotiti razvoja logističnih storitev? Na kakšen način ponudniki logističnih storitev v Sloveniji razvijajo svoje storitve in kako jih ponujajo? Primeri dobre prakse v logistiki. Kakšne so razvojne možnosti za logistična podjetja na območju jugovzhodne Evrope? Opozorite poslovno javnost, ki je največji uporabnik vaših storitev, da ste zanesljiv in konkurenčen ponudnik. Izid priloge: 8. oktober 2007 Informacije za oglaševanje: Blaženka Frece, tel.: , blazenka.frece@finance.si naprave predelali, pri tem pa so upoštevali tudi prehodno obdobje. Ob tem je eden izmed ponudnikov pripomnil, da so nekaj dni po novem letu ljudje tako ali tako imeli še kar nekaj tolarskih bankovcev manjših vrednosti. Cene so seveda odvisne od gibanja cen surovin in izdelkov, zato nekateri ponudniki napovedujejo dražje napitke in živilske izdelke v avtomatih. Predplačil je vedno več Napitke in hrano iz avtomatov je možno plačevati na več načinov, najbolj pogosta pa sta neposredno plačilo s kovanci in plačilo s posebnim ključem. Plačilo s ključem pravzaprav pomeni predplačni sistem, saj uporabnik napolni ključ z določeno vsoto in ga nato ob BREZPLAČNI SAMOPOSTREŽNI KAVNI AVTOMATI NESCAFE vsakem nakupu prazni. Takšen način je posebno primeren za avtomate v podjetjih, kjer so odjemalci stalni. Razloga sta dva. Prvi je bolj enostavno plačevanje, saj ni treba vedno imeti pri roki drobiža, drugi pa je cena, saj nekateri ponudniki izdelkov iz avtomatov za predplačni sistem ponujajo popust. NOVI ARTIKLI zdrava hrana Ena izmed novosti, ki je med slovenskimi distributerji vedno bolj razširjena, je prodaja zdrave hrane. Kot pravi Matej Ogorevc, direktor podjetja Nomea, se delež prodaje zdrave hrane v njihovi ponudbi povečuje, tako da na tem področju vidijo še precej rezerv. Ima pa prodaja zdrave hrane prek avtomatov tudi nekaj omejitev, in sicer neprimerno embalažo in neprimeren rok trajanja. PRVI SLOVENSKI POSLOVNI DNEVNIK Nestlé, MotNica 9, 1236 trzin, tel: , gsm: ,

6 38 OGLASNA PRILOGA AVTOMATI 39 Varnejše brezgotovinsko plačevanje Z dotikom zaslona do informacije Standard EMV za večjo varnost so razvili največji izdajatelji kartic Policija zaznava kar precej zlorab pri dvigovanju gotovine z bančnih avtomatov ali pri plačilih na POS-terminalih. Znane so tako imenovane skimming naprave, ki jih goljufi nameščajo na bančne avtomate, pred kratkim pa so se pojavile tudi zlorabe pri kartičnem plačevanju pri enem izmed slovenskih trgovcev. S policije so nam poslali podatke o številu zlorab. Leta 2004 jih je bilo 335, lani 427, do julija letos pa se jih našteli 117. Zlorabe se najpogosteje zgodijo na bančnih avtomatih, internetu in prodajnih mestih. Eden izmed najbolj znanih sistemov zlorab, prek katerih kriminalne združbe pridejo do podatkov za izdelavo nove kartice, je zamenjava magnetnih zapisov s čipi. Pametne kartice Standard EMV so skupaj razvili nekateri največji svetovni izdajatelji mednarodnih plačilnih kartic Eurocard, Mastercard in Visa, po katerih se standard tudi imenuje. Standard sestavlja niz zelo natančnih specifikacij, ki določajo potek plačilne transakcije z uporabo pametne bančne kartice s čipom na plačilnem terminalu ali samopostrežnem avtomatu, ki omogoča uporabo pametne kartice. Glavni razlog za uvedbo standarda je povečanje varnosti pri uporabi bančne kartice, povod za to pa je bila občutna rast števila zlorab bančnih kartic z magnetnim zapisom. Zamenjava kartic z magnetnim zapisom s pametnimi karticami prinaša višjo stopnjo varnosti, saj se v nasprotju z magnetno stezo podatkov s čipa ne da tako enostavno prekopirati in uporabiti pri izdelavi ponarejene kartice. Kot pravi Marija Boltar Šavli, direktorica podjetja Printec S. I., zna pametna kartica preverjati nekatere podatke uporabnika, terminala, na katerem je uporabljena, in odgovor, ki ga dobi od procesorja. Kdo krije stroške zlorab Do uvedbe standarda EMV je veljalo, da je stroške zlorab bančnih ali kreditnih kartic nosil izdajatelj kartice ne glede na to, kje je prišlo do zlorabe. Z uvedbo standarda EMV pa so se pravila spremenila. Od 1. januarja 2005 nosi stroške zlorabe bančne ali kreditne kartice tista banka izdajateljica kartice ali lastnica POS-terminala ali bančnega avtomata, ki je bila v trenutku, ko je prišlo do zlorabe, manj zaščitena. Pri zlorabi plačilne kartice z magnetno stezo na terminalu, ki deluje po standardu EMV, nosi vso odgovornost in tudi stroške banka izdajateljica kartice z magnetnim zapisom. Nasprotno pa ob zlorabi pametne kartice na terminalu, ki ne zagotavlja standarda EMV, nosi odgovornost in stroške lastnik terminala.»stroški zlorab bančnih kartic vsaj v svetovnem merilu niso majhni, saj presegajo 100 milijonov dolarjev na leto, zato se je večina bank odločila prilagoditi svoje bančne kartice, POSterminale in bančne avtomate,«razlaga Marija Boltar Šavli. Koliko je kartičnega poslovanja Obsegi se povečujejo Po podatkih Banke Slovenje se število kartic in promet z njimi povečujeta. Lani smo imeli za 10,1 odstotka več kreditnih kartic kot leto pred tem, število debetnih kartic pa se je povečalo za 3,5 odstotka. Tako smo lani imeli Slovenci nekaj več kot tri in pol milijona bančnih kartic. Okoli 2,4 milijona je bilo debetnih in 1,2 milijona kreditnih kartic, med katerimi je bilo 700 tisoč domačih, druge pa so bile licenčne. Z bančnimi karticami smo lani opravili skoraj 130 ŠTEVILKA 117 zlorab je bilo do julija letos pri dvigovanju gotovine ali plačevanju na POS-terminalih. milijonov nakupov, katerih vrednost je znašala skoraj 4,3 milijarde evrov. Poleg tega je bilo lani v tujini z domačimi karticami opravljenih še 3,6 milijona nakupov v skupni vrednosti 294 milijonov evrov. Na drugi strani je bilo v Sloveniji s tujimi karticami opravljenih 7,2 milijona nakupov v skupni vrednosti 438 milijonov evrov. Število nakupov z domačimi karticami v Sloveniji se je lani povečalo za 7,7, vrednost nakupov pa za 8,5 odstotka. Čipne kartice povečajo varnost kartičnega poslovanja tako na bankomatih kot POS-terminalih. Ponudnik robustnih mobilnih informacijskih sistemov za vodenje poslovanja ter učinkovitejše delo s postrežnimi avtomati. Poleg naštetega se podjetje Infotim ukvarja tudi s programsko opremo za upravljanje z nepremičninskim kapitalom, sistemskimi rešitvami, ki vključujejo tako strojno kot sistemsko programsko opremo. e-pošta: info@infotim.com tel.: Prek avtomatskih naprav za izdajo vstopnic je storitev mogoče opraviti brez čakalnih vrst in ob vsakem času. Informacijski stebrički, prek katerih je mogoče na javnih mestih dobivati različne informacije, kupiti vstopnico za prireditev ali opraviti kako drugo storitev, postajajo vse bolj priljubljeni. Moderne tehnologije tudi na tem področju poenostavljajo življenje in prihranijo kar nekaj časa. Kot poudarja Petra Bešker iz Logine, ki je že pred leti zaščitila Infomat kot blagovno znamko, ljudje najbolj poznajo zdravstvene terminale, za takšne naprave pa se vse bolj zanimajo turistične organizacije in muzeji, pa tudi država želi prek njih povečati dostop do storitev e-uprave. V zadnjem času se vedno bolj uveljavljajo naprave za izdajo vstopnic, pravi sogovornica. Oprema in postavitev stebrička Pri infomatih, ki so postavljeni zunaj, je pomembno, da je zaslon na dotik zaščiten pred vremenskimi vplivi, pravijo v Logini. Stati morajo na ravni površini in so navadno pritrjeni na podlago. Seveda pa za svoje delovanje potrebujejo električni in internetni priključek oziroma ustrezno povezavo do lokalnega omrežja, odvisno od potreb. V omenjenem podjetju ponujajo tudi vzdrževanje in nadzor delovanja, naročnik pa lahko te storitve opravi tudi sam. Poleg tega je možno ustrezno opremo najeti tudi za posamezne dogodke oziroma prireditve. Vzdrževanje in servis Logina dvakrat na mesec opravi vzdrževalna dela na mestu, kjer naprava stoji. Pri tem preverijo delovanje komponent in programske opreme, umerijo zaslon na dotik, opravijo redno vzdrževanje diska in arhivirajo podatke. Pri nadzoru delovanja pa vsak dan preverijo delovanje strojne opreme, aplikativne in sistemske programske opreme ter delovanje ustreznih zvez. Zgradba sistema V ohišju naprave, ki je ponavadi iz nerjavnega jekla ali prašno barvane pločevine v zahtevani barvi, so vgrajeni računalnik, LCD-zaslon, zaslon na dotik, zvočnik, kamera in programska oprema. Tej konfiguraciji lahko dodajo še tipkovnico s sledilno kroglo. Odvisno od tega, za kaj se bo infomat uporabljal, je mogoče vgraditi različne čitalnike kartic, tiskalnik, enoto za sprejem kovancev in drugo opremo. Izdaja vstopnic Prednosti naprav za izdajo vstopnic so v 24-urni dostopnosti, kar pomeni, da lahko vstopnico kupimo ne glede na delovni čas prireditelja in brez čakanja v vrsti pred prodajnim okencem. Infomat nadomešča tudi informacijsko pisarno, hkrati pa je to medij z učinkovitim oglasnim prostorom. Kot pravi Petra Bešker, se za naprave za izdajo različnih vstopnic zanimajo predvsem gledališča, kino centri, vodni parki, organizatorji športnih prireditev in druge ustanove ter podjetja. Vzdrževanje in nadzor poteka enako kot pri informacijskih napravah, lastnik naprave za izdajo vstopnic pa mora dodajati papir za tiskanje vstopnic in prazniti enote za sprejem bankovcev oziroma kovancev. V Logini še dodajajo, da zaradi specifičnih zahtev glede programske opreme naprav za izdajo vstopnic ne dajejo v najem. Sicer imajo naprave za izdajo vstopnic enake komponente kot informacijski avtomati, poleg Kupovanje vstopnic Največ se opravi z dotikom njih pa mu mora lastnik oziroma upravljavec dodati še enote za sprejem in izdajo bankovcev ter kovancev, posebne tiskalnike za tiskanje vstopnic ali računov, brezkontaktne čitalnike, čitalnike črtne kode, magnetnega zapisa ali čitalnike pametnih kartic ter druge komponente. Cena je odvisna vgrajenih komponent. Uporabnik izbere storitev z dotikom na zaslon. Naprava mu prikaže skupno vrednost izbranih storitev in celo izriše bankovce in kovance, ki jih lahko vstavi. Med plačevanjem se skupna vrednost zniža. Ko je vplačan celotni znesek, naprava natisne vstopnico in račun, izda pametno kartico ali zapestnico s čipom in vrne drobiž. Kakovost in profesionalnost sta na prvem mestu! Bankomati prihodnosti lahko ponudijo več storitev Ali ste vedeli, da je po raziskavah revije Forbes, letno opravljenih več bankomatskih transakcij, kot poizvedb? Danes uporabniki naredijo več kot 50 milijard bankomatskih transakcij na leto, kar 23 milijard teh transakcij pa je narejeno na bankomatih NCR. Skoraj vseh 40 let svojega razvoja je imel bankomat en glavni namen: zagotavljati bančnim komitentom hiter in enostaven dostop do njihove gotovine 24 ur na dan. Šele po uvedbi Windowsov se je začel razvoj pravih samopostrežnih bančnih storitev. Storitev kuvertnega depozita bosta kmalu nadomestili storitvi on-line plačila posebnih položnic in on-line pologa gotovine, to pa je šele začetek. V prihodnjih letih nam banke ne bodo več pošiljale mesečnih izpiskov, pač pa si jih bomo po potrebi natisnili na bankomatu Na bankomatu bomo lahko zaprosili za podaljšanje limita ali za posojilo, banka pa nas bo kar prek bankomata obveščala o svoji novi ponudbi. Bankomati bodo postali tudi finančni kioski, kjer bo možno kupiti vstopnico za kino, vplačati kombinacijo lota ali plačati prispevek v dobrodelne namene. Z uporabo CRM-tehnologij pa bo samopostrežna tehnologija pridobila še danes manjkajoči osebni pristop. Bankomat nas bo pozdravil po imenu, nam ponudil nabor naših priljubljenih storitev, nas opozoril na iztekajoče se posojilo in nam ponudil nabor investicijskih možnosti za naša prosta sredstva. Bankomati niso več le avtomati za gotovino, temveč postajajo prave samopostrežne bančne poslovalnice, prilagojene potrebam svojih strank. Bančni avtomati NCR, ki jih v Sloveniji trži podjetje Printec S. I., so na primer prilagojeni uporabi slepih in slabovidnih uporabnikov. Podjetje Printec S. I. si že več kot 15 let prizadeva prenesti svetovne trende samopostrežnega poslovanja tudi v Slovenijo. 12. septembra je organiziralo mednarodno konferenco Prihodnost plačilnih transakcij, na kateri so domači in mednarodni predavatelji razpravljali tudi o bankomatih prihodnosti. Poleg novih storitev je bila na konferenci posebej izpostavljena varnost samopostrežnega poslovanja, za katero se v Printecu S. I še posebej trudijo, kar potrjuje tudi pridobitev prvega certifikata EMV, ki izkazuje, da bankomati NCR v Sloveniji delujejo v skladu z varnostnim standardom EMV.

7 Za vodenje z navdihom. Prenovljeni Manager izide v sredo, 3. oktobra tel.: , e-posta: masa.marolt@finance.si