brestov LETO VIl številka MAJ 1973 lasilo delovne sku SEDANJI KORAK STABILIZACIJE Smo v času, ko se nam ne le bistrijo pota držbeno-ekonomske u

Transkripcija

1 brestov LETO VIl številka MAJ 1973 lasilo delovne sku SEDANJI KORAK STABILIZACIJE Smo v času, ko se nam ne le bistrijo ota držbeno-ekonomske usmeritve, ač a smo se že mašli v konkretnem dogajanju. Družbeni ukrei, kot so zamrznitev cen, delno osebnih dohodkov, roračunske otrošnje in negosodarskih investicij, ki sicer ovzročajo težko renosljiva neskladja v gosodarski, a tudi v socialni strukturi, so usmerjeni k osnovnemu cilju, doseči ravnotežje med onudbo blaga in uslug na trgu ter kuno močjo. To omeni, da morajo biti koli čina in vrsta blaga ter kaaciteta uslug nad zmožnostjo nakuov. Sele in samo v takšnem odnosu je mogoče oblikovati realnejše cene, katere bodo oblikovali o nudniki sami v oložaju kon kurenčnega rerivanja. Družbeni organi, ki trenutno administrativno odločajo o ce nah in ki jih v sistemu tržnega gosodarstva sloh ne morejo v celoti obvladati, se bodo omejili na reguliranje cen s sistemom družbenega dogovarjanja le na nekatere ključne artikle bazične roizvodnje (na vrimer jeklo, rude, osnovni živilski roizvodi, hlodovina in odobno). Samo v takem oložaju bo mogoče dušiti inflacijo in ohranjati dolo čeno trdnost dinarja. To je hkra ti ogoj za gibanje realnega živ!jenskega standarda, ki je rav zarav cilj delavčevega rizadevanja. Takole oisana ot rehoda v stabilnejše stanje je za razume vanje dokaj rerosta. V resni ci a je krčenje te oti zaleteno in vezano na težave in velike naore redvsem gosodarstva, a tudi celotne družbe. Vzemimo gosodarstvo. V zad njih letih je inflacija ri nas dosegala stonjo 17 do %, med tem ko je bila v zahodnih drža vah, uvoznicah našega blaga, okrog 4 do 5 Ofo. Zaradi te neskladnos ti je del našega gosodarstva, redvsem artiklov visoke obde lave, izgubljal konkurenčno so sobnost na teh tržiščih in se s lasmajem remikal na domače tržišče. To mu je omogočilo tudi neomejevano investiranje in za dolževanje v negosodarstvu in nerealno visoka kuna moč otrošnje. Inflacijsko ovečanje stroškov roizvodnje je gosodarstvo re našalo v glavnem na zahteve o zviševanju cen, a tudi oenostavljanju roizvodov. Rezultati še tako racionalnih notranjih ukreov v gosodarskih organizacijah namreč niso dohajali sirale odraževanja roizvodnnih stroškov. Tako je marsikje nujno ešala ekonomska discilina, ki v urejenem tržnem gosodarstvu redstavlja jedro oslovne racionalnosti in usešnosti. Letošnji stabilizacijski ukrei so začeli učinkovito delovati ta ko v gosodarstvu kot v otro šnji. Kuna moč rebivalstva se oamo zmanjšuje, ker so oseb ni dohodki zadrževani, življenjski stroški a še vedno rastejo. Ta ojav zožuje rodajne možnosti in tako rihaja vsak dan večji del roizvodnje, redvsem tiste, ki nima odrtih oti v izvoz, v težavnejši oložaj. To je še osebno aktualno za tiste. anoge, katerih roizvodnja je o obsegu sloh večja, kot je racionalna otrošnja. Ta ojav je ozitiven s stališča vzostavljanja ravnotežja med onudbo in ovraševa njem. Vendar a je nujno, da se temu stanju rilagaja zunanjetrgovinski režim tako, da bi omo goča! rodor na zunanja tržišča redvsem finalnim roizvodom, ne a surovinam in olizdelkom, kot je to sedaj naravnano. Enako velja za devizni in carinski sistem. Znani so rimeri, ko so letošnje valutne sremembe čez noč ali rivilegirale ali a stisnile od mejno črto rentabilnosti cele komlekse roiz vodov. Vsi trije omenjeni režimi so lahko stalnejši le v ogojih trdne valute. Ker a z dinarjem to ni še slučaj, ker se ogosto rilagaja, bi morali biti tudi ti hodkov, redvsem tam, kjer gre sistemi rožni. Družbeni organi za neuravičeno akumulacijo. za te režime bi morali ob učin Tako usmerjenemu gosodar kovitem sremljanju dogajanja stvu je oblika stalnejša nelikin z vso odgovornostjo in oslov vidnost tuja, ker mora organi no okretnostjo reagirati na sre- zacija, ki ostane trajneje nelimembe, ki jih ovzroča danes kvidna, v stečaj, le delavce bo sotako dinamični oslovni svet. cialno zaščitila družbena sku Sremembe na tem odročju so nost. Tako usmerjeni korak gosoredvidene, vendar bi vsako odlašanje začelo ovzročati stagna- darske stabilizacije, ki se že decijo roizvodnje. To a bi bila jansko uveljavlja v našem gosoot do drugovrstne krize, ki bi darstvu, a zahteva ne le celovit imela hujše osledice kot infla osluh vseh organizmov družbecija. ne nadgradnje, amak tudi temu V sedanjem času je odločilne rimerno obnašanje. Merilo za ga omena reroduktivna so- rimernost obnašanja a se iz sobnost gosodarstva. Ce hočemo raža v stonji obremenitve govztrajati na zastavljeni oti, kar sodarstva z dajatvami. Sedanje moramo, otem je nujno, da za- obremenitve so tako iznad mož res rav vsi soznamo ot, ka- nosti gosodarstva, kakor tudi mor je sedaj usmerjeno goso. realnih otreb slošne nadgraddarstvo. Približevanje tržnih za- nje v nacionalnem rostoru. Pre tirano visoke dajatve za širšo konitosti omeni rehajanje v areno, kjer v rosti konkurenci družbeno skunost ritiskajo na rodira tisti, ki rednjači s kva akumulacijo gosodarstva do ta ke m ere, da se že zelo nevarno liteto, uorabnostjo in ceno. V zadnjem obdobju je bila zožuje n1aneverski rostor za glavna ozornost reveč usmer- tehnološki razvoj, še osebej a jena na robleme delitve dohod za konkurenčnost na tržiščih (osebno zunanjih). ka in osebnih dohodkov. Novi Sedanja slošna smer enako čas a terja usmeritev osrednje ozornosti obvladovanju racio- odgovorno obvezuje širšo druž nalne in kvalitetne roizvodnje bo, da to uskladi na razumno in ter tržišča z modernimi, kvali realno mero, ker je to eden iz. med glavnih ogojev za tržno tatnimi sistemi (marketing, mehanografija in odobno). Poslov- usn1eritev gosodarstva. Dejstvo ne in integracijske ovezave, ki je tudi, da je sedanja organizirajih še danes marsikje ojmujejo nost nadgradnje v uretežni meri reobširna, več ali manj cehov kot olitično modo, bodo vse bolj redstavljale materialno obstoj- sko zarta, ne dovolj učinkovita nost. To že ostaja aktualno in otrošniško usmerjena. Imamo rimere, ko se kljub zakonu redvsem na relaciji roizvodnja trgovina. Strokovnost, ki v o zamrznitvi roračunske otro zadnjem Iabilnejšem obdobju go šnje in negosodarskih investi cij v letošnjem letu, na ravni otsodarjenja ni rihajalo do o rošnje leta 1972, le-ti rebijajo trebnega izraza, začenja dobivati rimerno težo o kvaliteti in šte- v državnem merilu eno z drugim vilu v gosodarskih organizaci za nad 30 Ofo. Naša občina zakon soštuje, razen za 2 /o stanovajah. Razkorak med gosodarstvom in znanstveno raziskoval- njske izgradnje, kar je s kladno nim otencialom ostaja vse bolj s krizo, ki tu vlada. nevzdržen in mora riti do oblipotrošnjo družbenih organov kovanja or,eanizma, v katerem nad določenimi limiti v merilu se bodo reletale dejavnosti, kot vse države je treba kvalificirati so manstveno-raziskovalno, ali kot huj še kallnivo dejanje in z b rezkativno in oerativno delo. o~ojnoobveznostjo; da/ se' ovrne Programsko rizadevanje in risvojeni denar. Tudi omenjeni zakon ni ravičen, ker je za lelansko usmerjanje ostajata vse bolj neizogibna me toda o tos nagradil tiste, ki so lani vislovanja. Ob tem a si ne more soko rebijali roračunsko omo redstavljati oslovne ro- rabo. Pri nas a, ko se občina dornosti brez smelosti in oslov- že nekaj let obnaša stabilizacij sko, je danes v oložaju, ko ne nih rizikov, kar je v zadn.iem obdobju močno oešalo. Položaj, more izvajati niti tekočih nalog. v katerega rehajamo, bo sre Ta rimer kaže na nevzdržnost sedanjega sistema okrivanja menil tudi risto k delitvi dohodka in osebnih dohodkov v družbenih otreb. Ne le zaradi deformacij v zadgosodarskih organizacijah. Dohodek bo moral rvenstveno za- njih letih, ač a tudi ob sogotavljati tehnološ ke reosnove znanju otrebe, ki jo narekujeta in modernizacijo oslovanja kot naša sedanja stonja družbenoobvezni. ogoj za učinkovitost ekonomskega razvoja in obdobie oslovanja. Osebni dohodki v manstvene in tehnološke revolu gosodarstvu ne bodo smeli do- cije v svetu, so se odgovorni osegati celotne stonje realne ro- litični organi v državi, redvsem duktivnosti, ker bo del le-te mo a Zveza komunistov odločno loral biti usmerjen v razširjeno re- tili temeljne reobrazbe samorodukcijo. Samouravni sora- uravnega družbenega življenja, zumi bodo marsikje imeli vlogo kar dobiva svoj odraz v novi omejevanja delitve osebnih do- ustavi. Ta redstavlja edino real- no izhodišče za obravnavanje naredka in socialističnih delovnih odnosov. Sedaj gre rvenstveno za reosnovo samouravljanja v gosodarstvu tako, da se z organizi ranjen1 TOZD in v sistemu zdru ževanja le-teh zagotovi neosredni vliv delavcev in roizvodnje. Ta organiziranost a je ogoj, da se ristoi k reosnovi vseh organizmov družbene nadgradnje v oblike samouravnih sku nosti za vse dejavnosti in v ka terih bodo imeli revladujoči vliv delegati iz roizvodnje. Le-ti bodo skuno s redstavniki de lavcev osameznih družbenih dejavnosti razreševali in odločali o delu in financiranju. Reubliški zakoni o takšni organiziranosti družbenih dejavnosti so že v ri ravi. Pri tej reosnovi je odločilne važnosti izhodišče za sad1ouravno in funkcionalno organiziranost. Realna in tudi učinkovita iz bodišča so lahko le TOZD in krajevne skunosti oziroma občin ske uravno olitične skunosti. Ta reobrazba družbenih dejavnosti bi morala ovzročiti revizijo celotne nadgradnje na vseh ravneh in v vseh smereh, ovzeti v nove oblike le tisto, kar naša družba danes resnično otrebuje, in v tem okviru zagotoviti demokratično, a odgovorno, raci onalno in učinkovito delovanje. Pa še to. Tega ne bo moč oraviti čez noč, še manj se bo oravilo samo od sebe, ker je treba računati z odorom določe nih struktur, tudi se ne bo zgodilo če bomo le brali u stavo in jo 'srejeli. Vsi do zadnjega, redvsem a delavci iz roizvod nje se morajo, oziroma moran1o, za 'to odločno in neomirljivo zavzemati. Samo tako bomo o ložili izit ob nalogah v tem, za n aš vsestranski razvoj tako od ločilnem trenutku. Jože Lesar Iz vsebine: PRVI LETOšNJI REZULTATI NAšEGA GOSPODARJENJA - NAPOTKI ZA URESNičEVA NJE USTAVNIH DOPOLNIL - Z OBISKA NA HANNOVRSKEM SEJMU - REGRES ZA LE TOVANJE V JUNIJU PRAVNIK ODGOVARJA VELIKO ZMAGO SLAVJE V NOVI GORICI

2 2 Prvi letošnji rezultati v na sega gosodarjenja PROIZVODNJA V PRVEM LETOšNJEM TROMESECJU JE BI LA ZA 36 ODSTOTKOV VECJA KOT V ENAKEM OBDOBJU LANI. PRODAJA POCASI NARAšCA. IZVOZ UPADA. ZALOGE GOTOVIH IZDELKOV NARAšCAJO HITREJE OD OSTALIH KATEGORIJ ZA LOG. OSEBNI DOHODKI NA LANSKI RAVNI. Po končanem letošnjem tromesečju je odjetje riravilo eri odični obračun, ki kaže rve rezultate oslovnega rocesa letos. Gibanje osameznih kategorij oslovnega rocesa je različno in je dejanski odraz roizvodnih zmogljivosti, tržnih vlivov in finančnega stanja odjetja. PROIZVODNJA, na katero delujejo redvem notranji vlivi, ka že izredno ugodno rast, saj je obseg roizvodnje v rvem tromesečju znašal dinar jev, kar je za 36 '1 nad obsegom roizvodnje v enakem obdobju lanskega leta. Za rimerjavo naj ovemo, da znaša v stovensld lesni industriji ta stonja za enako obdobje 11 Ofo. Glede na ostavljeni lan a lahko ugotovimo, da je normal na dinamika v doseganju lana o četrt letjih resežena.za 1,4 Ofo. Proizvodnja ne ustvarja težav, saj gre za utečeni roizvodni rogram in izolnjevanje lansi ranih rogramov, ostavljenih v začetku leta. NABAVA Tudi nabava, z IZJemo nabave kvalitetnega in suhega bukovega žaganega lesa in bukove hlodovine, teče skladno s otrebami roizvodnje. Težnja o ovišanju cen se iz lanskega leta nadaljuje tudi letos in se kaže v sremembah klas in nazivov. Takemu ovečevanju cen lahko klubujemo z večjim obsegom roizvodnje in s tem z zniževanjem stroškov na enoto izdelka. PRODAJA Med rastjo roizvodnje in rastjo rodaje nastaja letos razlika, saj je obseg skune rodaje v rvem tromesečju letos v rimerjavi z lanskim obdobjem lani višji le za S 0 /o. Razlika je torej 31 Ofo, vendar le orientacijsko, ker rimerjava med roizvodnjo in rodajo ni ovsem realna zaradi različnih cen ri obračunu in zaradi interne roizvodnje. Iz Tovarne ohištva Martinjak Med celotno realizacijo je občuten adec izvoza in sicer redvsem zaradi nerealiziranih, a redvidenih odrem v vzhodne države. Do tega je rišlo redvsem zaradi neodisanih blagovnih listin in neusklajenih lačilnih bilanc v meddržavnih odnosih. Posli, ki so že sklenjeni, so v obdelavi in, realno gledano, bodo v kratkem času tudi realizirani. Na domačem trgu letos zaradi manjše kune moči rebivalstva ni takšnega ovraševanja kot v reteklem obdobju. Vse kakor lahko otimistično riča kujemo večjo rodajo ohištva o srostitvi osebnih dohodkov in v sezonskih mesecih drugega olletja. Naloge. ki so jih organi uravljanja ostavili red rodajno službo, zahtevajo angažiranje kadrov v tej službi za nenehno iskanje novih in dodatnih rodajnih možnosti, zlasti a je otreb no osešiti izvoz. V iskanju naj boljših rešitev ne smemo samo ugotavljati stanja, temveč se mo ramo rilagoditi sleherni tržni situaciji in čimbolj izkoristiti možnosti za trenutni in dologo ročnejši lasma. ZALOGE Povsem razumljivo je, da so glede na manjšo rodajo od roizvodnje zaloge gotovih izdelkov za 58 /o večje v rimerjavi z enakim obdobjem lani, oziroma za 31 Ofo v rimerjavi s stanjem konec leta Za rvo tromesečje so zaloge gotovih izdelkov na orečnih letnih laniranih zalogah, ven dar je treba ričakovati ove če vanje zalog o ocenah sredi julija. Prav tako ni otrebno drama tizirati stanje zalog, saj je kri tična točka zalog gotovih izdel kov za 2 milijardi starih dinar jev nad stanjem zalog Razumljivo a je, da je treba stanje obratnih sredstev in zalog vsestransko in kritično analizirati, saj je osnova za rihodnje oslovne odločitve. FINANCE Na odročju terjatev je bila vrsta ukreov za zniževanje terjatev do kucev, zlasti a terjatev nad 90 dni, ki so osnova za odise o zakonskih določilih (črna lista kucev, takojšnje tož. be, skuinsko razčiščevanje ro blematičnih kucev in odobno. Stonja ostanka dohodka, ki je osledica vloženih stroškov in dosežene realizacije ter oveča nih zalog, je v letošnjerr. rvem tromesečju znašala 6,6 Ofo v ri meri s celotnim dohodkom, kar je za 2,9 Ofo manj, kot je določeno s lanom. Pričakovati je, da se bo do konca leta dosežena stonja ostanka dohodka izboljšala. Osebni dohodki so v rvem tromesečju dosegli raven orečn ih osebnih dohodkov iz leta 1972 in so znašali din. že v arilu a so narasli, tako da znašajo din. V slovenski les ni industriji so znašali orečni osebni dohodki na zaoslenega v rvem letošnjem tromesečju 1826 dinarjev, kar je za 5,9 /o več kot v enakem obdobju lani. (VIR: Podatki Zavoda SRS za laniranje). Zavedati se moramo, da olitike osebnih dohodkov ne moremo obravnavati ločeno od oslovnih rezultatov in je treba te kategorije usklajevati. B. MišiC Proizvodnja v rvem tromesečju zadovljiva Naotki za uresničevanje ustavnih doolnil NOVI ZAKONI O ZDRUŽENEM DELU Sredi arila je zvezna skuščina srejela šest omembnih zakonov o združenem delu, ki urejajo oložaj delovnih, osebno še gosodarskih organizacij. Motivi za srejetje teh zakonov so jasni. Pri uresničevanju»delavskih doolnil«je nekaj časa veljalo reričanje, da bo sama raksa uveljavila oti za novo samouravno organizacijo. Pokazalo a se je, da raksa tej nalogi ni bila kos, saj niso bila urejena nekatera vrašanja, ki so resegala okvire notranjih samouravnih odnosov. Tako omenijo zdaj novi zakoni obveznost za hitrejše uresničevanje ustavnih doolnil. Velja oudariti še to, da so ti zakoni začasni, saj naj bi veljali do srejetja kodeksa o združenem delu, ki naj bi celovito urejal samouravne odnose v organizacijah združenega dela na odlagi tudi druge faze ustavnih srememb. - zakon o konstituiranju orga. nizacij združenega dela in nji hovem visu v sodni register in - zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Posebna ozornost je osve Č!;!na konstituiranju organizacij združenega dela. Cerav zakoni ne urejajo neosredno sistema samouravljanja, a težijo za tem, da bi se TOZD oblikovale kot organizirane skunosti de lavcev z vsemi otrebnimi organi uravljanja in samouravnimi akti. Le tako bodo lahko nasto ale kot organizirana celota, ne a kot brezlična množica delav cev. Zato jim zakon izrecno ri znava lastnost ravne osebe in kot takšne lahko nastoajo v medsebojnih odnosih v delovni organizaciji, a tudi v drugih odnosih. Vsekakor bo treba ob konstituiranju temeljito retresti no tranje gosodarske odnose, določiti medsebojne obveznosti in terjatve, določiti način obliko vanja skunih skladov in odločanja o njih in rešiti še vrsto drugih vrašanj. To bo otrebno zato. da bi bilo uresničeno načelo, da dohodek riada TOZD, a tudi zato, da bo ob združevanju v delovno organizacijo odločala redvsem gosodarska ovezanost. Ker o tem še nismo isali, naj omenim samo glavne faze v kon- Lanska oslovna usešnost izlačana Po zaključnem računu za leto 1972 smo na ravni odjetja in oslovnih enot obračunali tudi oslovno usešnost. Ta je bila rezultat oslovnih usehov o osameznih enotah, ugotovljenih o srejetih načelih samouravnega sorazuma in lana za leto Skune lanirane obveznosti odjetja (za kritje anuitet, sklada skune orabe, kritje rehra ne, investicijske naložbe in dru go) so znašale din. De jansko dosežene obveznosti a so znašale din. Tako so enote, ki so dosegle ali resegle lanirane rezultate letne akumunikacije, lahko izdvojile del sredstev za izlačilo oslovne usešnosti. Znesek o slavne usešnosti je znašal 30 odstotkov od dosežene akumulacije o odbitku vseh obvezno sti oslovne enote. Ugotovljeni in izlačani znesek oslovne usešnosti za leto 1972 (dokončn i obračun, ker so trome sečna izlačila redstavljala akontacije) je znašal din bruto oziroma dinarjev neto. Po osameznih enotah je bil skuni znesek različen, kar je bilo odvisno od doseženih r ezultatov akumulacije. Po izračunu oslovnih rezultatov TP Martinjak in TLI Stari trg nista mogli izlačati oslovne usešnosti. TLI Stari trg je raktično s tromesečnimi izlač ili oslovne usešnosti v letu 1972 izlačala ves resežek, tako da so akontacije redstavljale tudi končni letni obračun. Skune službe in Delavska re stavracija so articiirale na zneskih vseh oslovnih enot. To omeni, da je bil znesek oslovne usešnosti v SKS in DUR znižan za neizl ačilo v enotah TP Martinjak in TLI Stari trg, Tak izračun je temeljil na načelih 37. člena samouravnega sorazuma o oblikovanju dohodka ter 0 de litvi dohodka in osebnih dohodkov. go). Večjo realnost vseh okazateljev sistema delitve dohodka na osebne dohodke z neosrednimi mesečnimi izlačili osebnih dohodkov in z letnimi zneski oslovne usešnosti bo mogoče zagotoviti z uveljavljanjem temeljnih organizacij združenega dela. Ta članek smo riravili redvsem zato, da bi objektivno rikazali stanje na tem odročju, saj razdelitvi oslovne usešnosti niso botrovali nikakršni ukrei osameznikov, temveč je bila r ezultat samouravno določenih nače l našega sorazuma in letnega lana. B. Mišič stituiranju organizacije združe nega dela, kot jih določa zakon: - izvoli se delovno telo (komisija), ki riravlja organizi ranje TOZD; - komisija izdela analizo ogo jev za ustanovitev TOZD (o vsebini te analize smo že i sali); - analiza gre v javno razravo; - delovne skunosti na osnovi analize odločajo o organiziranju TOZD in srejemajo ustrezne sklee; - skle o ustanovitvi TOZD je treba v osmih dneh osredo vati drugim delom delovne organizacije; - v 30 dneh lahko drugi deli delovne organizacije srožijo ustavni sor, da ni ogojev za ustanovitev TOZD ali sor red gosodarskim sodiščem o tem, ali so rizadete ravice in interesi drugih organi zacij, delovne organizacije ali medsebojne obveznosti; - sklene se samouravni sora zum o združitvi dela in sredstev in ureditvi medsebojnih razmerij; - v rimeru nesoglasja je mo goč sor red ustavnim sodiščem; - izdela in srejme se statut TOZD; - izvolijo se organi uravljanja TOZD; - izdela in srejme se statut delovne organizacije in drugi slošni akti v okviru delovne organizacije in TOZD; - v register delovnih organizacij se više konstituiranje delov ne organizacije. Ta - nekoliko oenostavljeno rikazani - ostoek bo treba izeljati do konca leta. Dela bo torej kar dovolj. Tudi zakon o medsebojnih razmerjih v združenem delu zahteva, da se temeljito sremeni do sedanja raksa na odročju delovnih razmerij. Gre za to, da se delavcem tudi z zakonom za jamčijo njihove ustavne ravice, da sami v okviru TOZD neosredno in enakoravno urejajo medse bojna razmerja ri delu, da u ravljajo s sredstvi družbene rerodukcije in da odločajo o do hodku in drugih vrašanjih svo jega družbeno-ekonomskega oložaja. Zato je izhodišče novega zakona, da mora ri urejanju delov nih razmerij sodelovati vsak de lavec, ki naj z drugimi delavci sklea sorazume o medsebojnih ravicah in obveznostih v zdru ženem delu. Zakon rinaša tudi nekatere konkretne novosti, ki jih bo tre ba uoštevati že v ostoku konsituiranja delovne organizacije, redvsem a ob skleanju so razuma o medsebojnih razmer jih. Zato bomo o njih nedvomno še isali. Naj ob koncu še enkrat oudarim, da rinašajo zakoni o združenem delu reotrebne konkre tne naotke za hitrejše uveljavlanje ustavnih doolnil, ki bodo v omoč ne samo komisijam o oslovnih enotah, temveč tudi ostalim članom d elovne skunosti. B. Levec

3 K l i ) o 1,., rl > e.. e > v r rl l l j l 1 Vsakdo se mora oredeliti ZAVESTNO ORGANIZIRATI MNOŽIČNOST RAZPRAV OB OBLIKOVANJU TOZD V teh dneh šele začenjamo na Komunisti morajo biti v tem Brestu najširšo javno razravo o delu rvi, ki so sosobni najgloblje soznati vrednost in revolu ustanavljanju in notranji organizaciji TOZD in o njihovem ovezovanju v delovno organizacijo. cev na način, kot ga zahtevajo cionarnost organiziranja delav Dosedanja razmišljanja in tudi rirave so se vrstile še vedno v okviru osrednje komisije in njenega strokovnega dela, remalo a celo med komisijami, imenovanimi v oslovnih enotah, da ne omenjamo najširše razrave med delavci. Te dni začenja osrednja komisija z vodstvi olitičnih organizacij vred odravljati rav to omanjkljivost. Priravljen je regled osnovnih nalog, katere bo treba dodelati letos, in sicer ne bo to samo delo komisij, amak mora biti vsega kolektiva. Akcija uresničenja samouravnega oložaja delavca ne more biti stvar redstavnikov - četudi bi jim zauali - amak naloga delavcev samih. Kako jo bomo rešili, a je seveda odvisno od organov, ki so o samouravni ali o olitični lati zadolženi, da sodbujajo zamisel in organizacijo razrave, da zbirajo in usklajujejo obude in mnenja. Posebno odgovomost v tej družbeno omembni akciji imajo organizirane sile delavcev: Zveza komunistov, sindikati in Zveza mladine. Z razstave v Londonu - ustavna doolnila in zakoni o združenem delu. Komunisti v tej akciji morajo biti tudi tisti, ki bodo to revolucionarnost branili in sroti onemogočati, da se tudi v temeljne organizacije ne vtiho tai birokratsko reševanje, da se tudi v novi organiziranosti onemogoči odločanje v imenu delavcev. Komunisti morajo zagotoviti, da bodo delavci iz te akcije izšli dejansko svobodnejši in hkrati odgovornejši uravljalci združenega dela in družbenih sredstev. Bistveni del te faze revolucije je revolucija zavesti: Ne smemo se zadovoljiti z mnenjem, ki ga zaradi neoznavanja in neosve ščenosti zasledimo med kolektivi, češ, da je to ač set nekaj no vega, okrog česar je veliko razrave, da bo a delavec ostal v svojem mezdnem odnosu in se zato, če bo lača vsaj normalna, niti ne bo razburjal. Komunisti se morajo s takšno asivnostjo sorijeti in na rvi stonji med sabo, otem a redvsem rek sindikatov izvajati akcijo množičnega osveščanja in vključevanja klubska garnitura ALBA Brest na razstavi v Londonu Pisati članek o razstavi, kje~; je glavni edini razstavni red met ohištvo, je dokaj rijetna naloga. Ocenjevati raz.stavo izdel kov, ki so bili rikazani na DE COR INTERNATIONAL v Londonu, a je zelo nerijetna naloga. :le sama beseda DECOR nam ove, da so bili na tej razstavi redmeti, ki so namenjeni v glavnem dekoraciji. Dejansko smo o ogledu razstave ugotovili, da so vsi izdelki, ki so jih različni roizvajalci iz različnih dežel redstavili, namenjeni v glavnem za dekoracijo, s osebnim o udarkom za oremo (ne ohi štvo) hotelov. Razstavljeni vzor ci odnih oblog, svetil, stenske taiserije, individualnega sedežnega ohištva (skoraj v celoti ko Vin<t -umetno usnje), saune in odobno otrjujejo rejšnje trditve. Pohištva v ravem omenu besede je bilo razstavljenega zelo malo. Več ali manj so bili razstavljeni stoli, mize in samostojni fotelji v izvedbi kovina - la stika za oremo restavracij, vhodnih rostorov hotelov in o dobno. Na sejmu je bila zastoana tudi Jugoslavija s skunim a viljonom, od okroviteljstvom Zvezne gosodarske zbornice ozi roma Yugoslaviaublik. Zastoa nih je bilo 16 roizvajalnih in trgovskih odjetij, vendar razstavni redmeti niso bili izbrani rimerno tej razstavi. Brest se je na tej razstavi skuno s Slovenijalesom red stavil s oolnoma novim rogramom sedežnih garnitur, jedilnih garnitur in kuhinie, izdelanih iz masivnega jelovega lesa. Za nimanje za ta rogram je bilo izredno, osebno še s strani nam že znanih kucev, ki so bill na razstavo tudi vabljeni. To trdi tev otrjuje tudi dejstvo, da so skoraj vsi kuci takoj naročili vzorce, nekateri a tudi že vzorčne količine osameznih gamitur. želja, da se del masivne ro izvodnje reusmeri na redelavo jelovega lesa, katerega zadostne količine naj bi bile zagotovljene iz domačih virov, se je uresniči la. Morda so bili dobro izbrani, naša naloga sedaj a je, da ce lotno zamisel uresničimo. To je namreč o oceni lahko osnovni rogram za izvoz (o trenutno dokaj ugodni ceni) na zahodno in severno evrosko tržišče. Za zaključek še to: Ker je to razstavo, na kateri več ali manj ni mesta za kla sično ohištvo in ker bo ostal rihodnje leto sejem ohištva v Londonu, ki je običajno v začetku februarja (takoj za sejmom v Kolnu ali Parizu) mednaroden, bi bilo verjetno otrebno razmisliti, ali ne bi bilo bolj smiselno biti risoten na tem sejmu kot a na DECOR INTERNATIONAL. J.Mele najširše delavske javnosti v oblikovanje novih odnosov. Samo ravno-formalna zadostitev novi zakonski ureditvi resnično ne bo rinesla kdo ve kako revolucionarnih srememb, če je ne bo sremljala revolucionarna zavest rizadetih. Mladinci rav tako lahko marsikaj risevajo k oblikovanju novih odnosov. Njihova neobremenjenost z ustaljenimi normami uravljanja, ki jih starejši zmeraj radi vlačimo za seboj, ter njihova naravna sla o sreminjanju novih»ravil igre«se ob Delo na krlišču v TLI Stari trg zavestnem in organiz!!:anem u-~. -- smerjanju l~o z~ta v o vo vsebino, ko hočemo iz ogosto membno.vsebmo, ki bo dajala.u- nemočnega in odvisnega delavca oštevanje vredno odlago ureja... janju medsebojnih odnosov v naraviti odgovornega uravljal naših kolektivih in med njimi. ca, bi res ne bilo rav, da reu To. je torej oziv k. resnemu, stimo vso stvar komisijam in mnozičnemu!il organiz?.ranemu službam vsi drugi a čakamo delu: ko gradimo nov sistem U ' ' ravljanja in odločanja, ko o kaj si bodo»izmisilli«namesto stavljamo v zakonske okvire no nas in za nas. Delo, ki nas časa, je najzahtevnejše, zahtevalo bo veliko časa in znanja, to bo težak reizkus za artijo, za sindikate in za mladino. To bo merjenje zavesti in revolucionarnosti našega delavstva, bo še en zrelostni izit za naše kolektive. J. Prarotnik Z obiska na Hannoverskem sejmu Na letošnjem Hannoverskem sejmu, ki je bil odrt od 26. arila do 4 maja, so bile tri ogromne hale namenjene izključno izdelovalcem lesnoindustrijske oreme. Nekaj odjetij je razstavljalo tudi v drugih halah. Razstavljalcev, je bilo o osebnem katalogu za lesno industrijo 461 iz različnih dežel. Praktično vsi, ki nekaj omenijo v tej anogi. Zanimivo in koristno si je bilo ogledati tudi razstavni rostor za kemično industrijo (laki, leila, lastične mase), avirjon za vse vrste ročnega orodja, za tran SiOI'tne narave in za neumatsko tehniko. V ičlih dveh dneh,!kolikor je trajal naš obisk, a je bilo to nemogoče. Na slošno se finalna lesnoindustrijska orema razvija tako, kot je bilo naovedano. Revolucionarnih novosti ni, vendar se stroji in narave hitro razvijajo in doolnjujejo. Pri loskovnem ohištvu je bilo razstavljenih recej strojnih linij za nerekinjeno roizvodnjo z nakladalcem na začetku in razkladalcem na koncu linije. Bistvena razlika med letošnjim sejmom lesnoobdelovalnih strojev in med enakim red d'vema 'letoma je redvsem v elektronskem nastavljanju strojev. Ta način nastavljanja je v glavnem vgrajen v avtomatske formatke, razrezoval.ke (stroje za ra2ji"ez i verk) in furnirke robov. Neki roizvajalec lesno obdelovalnih stroiev je izdelal celo o ~rodno stiskalnico (stiskalnico za lelienje omaric v montaži), ki jo je mogoče elektron!;ko v nekai sekundah ureurediti za le-lienie drugačnih osrrodh omaric. Na žalo!;t ta'k:a stiskalnica stane okrog 90 milijonov s tarih dinarjev in bi bila zato ori nas neekonomična, še osebno, ker.ie unorahna Je za reurostejša osrrodia. Kai ie uravzaurav eip.ktronsko nastavlianie stro-iev? Proizvaialci.to urediio tako. da k strojem, ki so v osnovi takšni. kakršne oznamo, dosrradiio elektrons'k:o nar~vo za nastavlianje stroia. Nekoliko uodrobneiša ra7.laga dela bo naiboli ureooroc:ta, če se omejim na ureuroste.iši rimer, denimo samostojno avtomatsko form",tko. Ta stroi ie mo2n?:e elektronsskn nastajvi.ti le za širino oziroma do17.ino obdelovanca in ga rila!!oditi dehelini. Nac:t~vlianie za V!;e druge oer~c:iie-utorienie, bra7.danie in uodobno, ie še vedno ročno. DPl:wec, ki želi nasta'viti stroj, ocl.čitati mere iz načrta ter jih, undol;\no kot na Plektrrms'k:em računskem stro.ičku, odtika na elektron~ki naravi. Nato nritisne na gumb in stroi se ribli~no v desetih sekundah do dp.setinke milimetra natančno nastavi na odti.ukane mere. Pomembno ri vsem tem ie še to, da mora delavec ri vsa ki zamenjavi re7.il z enako natan čnostjo stroj uc:kl~di 7. ele'k:tronsko na ravo, sicer je le-ta nekoristna. Enako je to urejeno tudi na razrezovalkah, samo da je tam več skal za odtikavnje, ker se na tem s troju <reže več dimenzij hkrati. Razsta'Vljeni.so bili tudi že o isani stroji s rogramiranim nastavljanjem. V bistvu je to e nako kot elektronsko nastavljanje stroja, samo da se v tem rimeru v tstroj vstavi luknjana kartica, o kateri se stroj samodejno nastavi. To kartico že rej iz. dela rirava dela in celo račun ski center odjetja, če lima odjetje odatke m laniranje urejeno. Pri lak1rnih.rogah, ki so redvsem hitrejše in ob sličnih metodah sušenja laka je Eisenmann redstavil :kot novost V Evroi, sušenje laka 'V sekundi z elektronskim žarčenjem. Tudi rri obdelavi masivnega lesa rodira ta elektronska tehnika in rogramiranje. Tako je Wadk.im rikazal avtomatsko rogra:mirano krojenje jelovine glede na kv aliteto lesa. Standardni stroji so mo čnejši, oremljeni z šaržerjem za odajanje obdelovancev v stroj in ovezanih je več strojev skuaj. Se narej se razvijajo avtomati za obdelavo masivnega lesa, ri čemer so se izkazli italijanski roizvajalci strojev. Da je računalniška tehnika rodrla na vsa odro čj a, je dokaz avtomatska sušilnica, za katero rog-ram izbere in otem vodi sušenje računalnik. Računalnik izračuna.takšen rogram su- Brest v rodajalnah Murke šenja, ri katerem so stroški e nergije in čas sušenja :najmanjši. Veliko je bilo rikazanih narav za odsesavanje žagovine in lesnih odadkov. To so zarti si stemi. Zrak se oolnoma rečisti i.!l1 se s ribližno enako temeraturo vrača nazaj v delovni rostor. S tem se rihrani veloiko tolotne energije in u stvari majhen nadritisk, da ni reiha in da se rah ne dviguje. Omenil bi še nekaj manj omembnih srememb v izdelovanju lesnoindustrijskih s trojev. Ce bi hotel oisati vse, bi bil ta članek redolg. Na rimer sestavljanje furnirja s unktiranjem s lastično maso. Več roizvajalcev je razstavljalo dvostranske leilne stroje. Visokofrekvenčna stiskalnica za širinsko leljenje lesa v lošče oziroma v večje dimenzije, da se izkoristi odadek. Vse je avtomatsko, tudi razrez na zahtevano širino. Tvrdka CEAF - Torino je redstavila atentiran rinci za zaščito lesa od vliva atmosferske vlažnosti :od naslovom»stabilizacija lesa Je važnejša kot :kot sušenje«. V osebnih komorah se z dolčenim ostokom sremeni s~tura lesa, tako da les več ne sreminja dimenzij od vlivom zraka. To bi bilo zelo omembno za rihodnji razvoj redelave lesa, saj bi tako dobili >>miren material«. Težko a je oceniti, koliko je.ta metoda usešna. Ob tako hitrem naredku strojev moramo obnoviti vsaj vso našo tehnično zastarelo oremo in rizadevanje stabilizacije bi moralo biti tu<li v ftej smeri. M. Geršak in I. Lovše 3 ' 1 - oa - - ~ ~

4 4 E Ekonomski slovarček STROšKI PROIZVODNJE Stroški roizvodnje so cenovni vzorci orabljenih elementov in dejavnikov v roizvodnem rocesu. Stroške lahko seštevarno, razvrščamo v skuine, delimo na osamezne redmete in jih rimerjarno s lanom ali s rodajnimi cenami. To je zelo važna kategorija, ker višina stroškov vliva na dobiček, s tem a osredno tudi na naraščanje osebnih dohodkov. l. glede na odražanje stroškov v oslovnem rocesu ločimo: - fiksne stroške - variabilne stroške. a) Fiksni stroški so tisti, ki ostanejo nesremenjeni ri različnem obsegu roizvodnje. Enaki so ri obsegu 12 milijard S din ali 5 milijard S din, medtem ko na enoto roizvoda adajo, kar vliva na večanje dobička. To načelo ovsem velja za absolutno fiksne stroške (amortizacija, vodni risevki, risevki za mestno zemljišče itd.), medtem ko se del fiksnih stroškov, ki jih imenujemo fiksni stroški, do določene višine ne sreminjajo, otem a se sremenijo in ostanejo set do določene višine nesremenjeni, da bi se otem set sremenili (različne obresti, del režijskih osebnih dohodkov, investicijsko vzdrževanje itd.). ' b) Variabilni stroški oolnoma označujejo naraščanje roizvodnje, ker se sreminjajo skladno s sremembami obsega roizvodnje. Ce se oveča obseg roizvodnje za 0 /o, se bodo za toliko ovečali tudi variabilni stroški. Ti stroški so redvsem stroški materiala, surovin, izdelavni osebni dohodki itd. Človek 2. Glede na možnost za neosredno ugotovitev nosilcev stroškov delimo stroškovne kategorije (to so skuine stroškov, ki imajo skune značilnosti) na: a) neosredne stroške in b) osredne stroške. Neosredni stroški so tisti, za katere natančno vemo, na kate rem stroškovnem mestu nastajajo. Posredni stroški a so tisti, za katere ne vemo, v kakšnem obsegu nastajajo na določenem stroškovnem mestu, temveč jih delimo na stroškovna mesta o ključih (ribližna razdelitev), kar ovira natančno ugotovitev lastne cene za roizvod. 3. Po funkciji izračunavanja ločimo: a) orečne stroške; to so celotni stroški na enoto roizvoda (dobimo jih, če delimo vsoto stroškov z izgotovljenimi roizvodi), b) mejne stroške; to so stroški vsakega roizvoda in jih dobimo tako, če odštevarno od vseh stroškov dosežene stroške do zadnje enote. Na rimer: 'O"'... o ~ :.;a :> Xl) N o ><Il s l-o... o l-o l-o CJl... P. CJl..., a... P. t:: "' o :s 'Q)!:: ~ w (/) :: človeku- kri za življenje LetOIS je bil odvzem krvi za delavce Bresta v začetku maja. Tudi tokrat so se naš,i delavci od- 2Jvali v J.eem štev'ilu, čerav bi bila ta številka iz osameznih oslovnih enot lahko še večja. Ne glede na to a lahko ugotovimo, da se delavci našega odjetja vedno vključijo v to humano akcijo, kax dokazuje, kako visoka zaves1: je v njih, kadar gre za omoč sodelavcu - sočloveku. Regres za letovanje - Iz Tovarne ohištva Cerknica je oddalo kri 113 delavcev, iz Tovarne ohištva Martinjak 37 delavcev, iz Delavske restavracije 3 delavci in iz SKS 2 delavca.. Odvzem krvj je bil dobro organiziran in delavcem ni bilo treba toliko čakati kakor lani. V sem darovalcem krvi se v i menu občinske organizacije RK in organov uravljanja najleše zahvaljujemo. J. Klančar V JUDIJU Z letnim lanom je bil srejet regres za letovanje in oddih v znesku 450 dinarjev na zaoslenega. Regres je namenjen za fi. nanciranje letnega oddiha delavcev v času dousta. Pravico do regresa imajo vsi zaosleni, ki imajo in si ridobijo ravico do k(i)riščenja letnega dousta iz rednega delovnega razmerja v tekočem koledarskem letu. Te ravice a nimajo tisti na novo riseli delavci, katerim je že bil izlačan regres v drugi delovni organizaciji red rihodom na Brest. Regres se izlačuje v enkratnem in enakem znesku vsem delavcem Bresta ne glede na število družinskih članov. V reteklem letu je znašal regres 300 dinarjev, izlačan a je bil red koncem rvega olletja za vse tiste, ki so že lahko nastoili letni doust in v mesecu oktobru za ostale delavce, ki so si ridobili ravico do koriščenja dousta do konca koledarskega leta. Podobno kot lani bo letos rvo izlačilo regresa še red nastoom kolektivnega dousta v za četku julija, drugo a redvidoma v oktobru za ostale delavce. T. Zigmund Za roizvodnjo od 30 do 40 enot smo otrebovali za 0 enot dodatnih stroškov. Imenujemo jih dodatni ali mejni stroški. Ti stroški so izredno omembni za ugotavljanje otimalne roizv9dnje in za resojo, kdaj se nam izlača roizvodnja nekega izdelka. Kalkulacija je ostoek za ugotavljanje skune lastne cene nekega izdelka. Lahko je red-. kalkulacija, kar omeni, da s lanskimi normami in odatki ugotavljamo lanirano lastno ceno in obračunsko kalkulacijo. To omeni, da z doseženimi odatki ugotavljamo lastno ceno. S rimerjavo lanirane in obračunske kalkulacije ugotavljamo odklone, ki so zelo omembni za oslovne odločitve rihodnjega roizvodnega rocesa. Ce v shemi rikažemo kalkulacije o celotnih stroških, bi bilo videti takole: - izdelavni material ± izdelavni osebni dohodki amortizacija slošni stroški izdelave ± slošni stroški urave in rodaje = LASTNA CENA Solski rimer delovanja fiksnih stroškov: že rej smo omenili, da je delovanje fiksnih stroškov izredno omembno. Da bi to ilustrativno rikazali, dajemo šolski rimer, ki izhaja iz oslovanja odjetja na različnih ravneh obsega roizvodnje: Obseg roizv. Fiksni stroški Varlabi ini stroški Skuaj V našem salonu ohištva je vedno dovolj kucev Posvetovanje o slošnem ljudskem odoru 21. maja je komisija za slošni ljudski odor ri občinskem sindikalnem svetu organizirala osvet o nalogah in riravah na slošni ljudski odor. Na osvetovanje so bili vabljeni redstavniki osnovnih organizacij sindi- PC Cene in stroški na enoto fiksni 5 3,3 2 va ria bi ini skuaj ,3 12 Ostanek dohodka S-8 5 6,7 8 B. Mišic Društvo in-ženirjev in tehnikov na Brestu Društvo inženirjev in tehnikov je bilo red leti na Brestu že ustanovljeno, vendar je o odhodu nekaterih strokovnih kadrov iz odjetja aktivnost društva ovsem zastala. Od takrat ni bilo več nikakršne ovezave z društvom inženirjev in tehnikov v Ljubljani, a tudi ne z organizacijami višje ravni. Kakšno društvo je ravzarav to? Društvo inženirjev in tehnikov industrije za redelavo lesa (DIT IPL) je rostovoljna strokovna družbena organizacija inženirjev in tehnikov, ki delajo v tej gosodarski veji. Večina slovenskih lesnoindustrijskihodjetij ima organizirana društva inženirjev in tehnikov. v svojih delovnih organizacijah, ali a so strokovni delavci včlanjeni v društvih, ki obsegajo širša območja. Bistvo je torej v tem, da so strokovni delavci ovezani in organizirani za strokovno delo, za sremljanje izsledkov znanosti in osredovanje le-teh v rakso ter njihovo ravilno razlaganje in izkoriščanje. V naši delovni skunosti je že dolgo čutiti omanjkanje kadrov, še bolj a neovezanost in neorganiziranost risotnih strokovnih kadrov. Zato se je osebni iniciativni odbor ovezal z Društvom inženirjev in tehnikov v Ljubljani. Z uravnim odborom tega društva je bilo dogovorjeno, da bomo na Brestu organizirali aktiv Društva inženirjev in tehnikov Ljubljana. Naš aktiv naj bi imel 'redvsem naslednje naloge: - oveže naj vse tehnične kadre v odjetju; - združuje naj strokovne de: Iavce, jim omaga iz nazadovanja in strokovne ter družbene izoliranosti; - organizira naj delo inženirjev in tehnikov tudi za akcije ki niso vezane neosredno ~ vsakdanje delo na delovnem me stu _..: sodeluje, riseva in omaga naj k ravilnem reševanju strokovnih in družbenih vrašanj v odjetju in izven njega; - z organiziranjem strokovnih redavanj, ekskurzij in izmenjavo mnenj naj omaga dvigati strokovno raven svojih članov; - riseva naj k uvajanju ra cionalizacij in roizvodnosti dela; - vzdržuje naj stike s odobnimi org~acijami v Sloveniji. Kakor Je znano, se nekateri stro~ovni delavci zelo trudijo, da b~ aktiv društva inženirjev in tehrukov n a Brestu zares zaživ_el. želeli a bi, da ri delu aktiva sodelovali vsi strokovni delavci, a tudi vsi tisti, ki jih delo Društva inženirjev in tehnikov zanima. J. Majerle Tečaji Vrašanje olkvalifikacij se v kadrovskih službah vleče že dol ~a leta_. _Razmišljanja, dogovori m stališca strokovnih ljudi a so dala soznanje, da ne smemo enačiti riučenosti s šolsko ogojenimi kvalifikacijami. Znan j e rimer mladega kmečkega fanta, ~kreganega. z osnm~ no šolo, ki je z~ o ~ekaj.!llesecih dela v tujim dobil sncevalo, da je olkvalificiran strugar. Doslej so bili na BRESTU naslednji kriteriji: starost, delovna doba, stalnost na delovnem mestu in sosob ~ost za. oravljanje dela, ki ga Je ocenjevala v vsaki oslovni enoti osebej imenovana komisija. 19. maja so delavci v tovarni ohištva Martinjak in v obeh oslovnih enotah v Starem trgu oslušali še redavanja z naslednjimi temami; - osnove tehnologije obdelave lesa - rirejeno za oslovno enoto; kata iz vse občine, a tudi redstavniki ostalih olitičnih in delovnih organizacij. Na osvete vanju je bil tudi redsednik ko misije za slošni ljudski odor ri r eubliškem sindikalnem sve tu tovariš Julij Planinc, ki je orisal dosedanje delo ri riravah na slošni ljudski odor v slovennskem merilu, osebno a je z~ dr~al ob nalogah, ki zadevajo smd1kalna vodstva v delovnih organizacijah. Dejal je, da morajo biti sindikati mobilizator član stva ri riravah za slošni ljudski odor. Komisije morajo že sedaj riraviti rograme dela načrte navodila in redvideti 'kadre ~ rimeru vojne. Pr~ dosedanjih riravah je zlast~ omembno to, da je zanimanje vsega rebivalstva zelo yelik?, ~ar nam kažejo usešno lzeljaru rogrami civilne zaščite. Na osvetu so kritično ocenili ~di??veščanje v delovnih orgaruzacijah o slošnem ljudskem odoru. Tov_ariš Pla_ninc je dejal, da morajo odbon za slošni ljudski odor v delovnih organizacijah obravnavati: ~ vrašanje financiranja, - vrašanje zalog živil, - v:rašanje fizične rirave rebivalstva. Skratka, delo teh komisij oziroma odbora v delovnih organizacijah je izredno omembno in zahtevno. Predstavnik oddelka za narodno obrambo tovariš Mehadžic je bil kritičen do dela za SLO v delovnih. organizacijah. Dejal je, v teh nravah remalo narejenega. Odbori za SLO v delovnih org~?izac;:ijah niso u strezni, saj v njih ruso zastoane ženske in mladina. J. Hren za olkvalifikacijo - studij dela in časa; - TOZD in novi ekonomski odnosi; - varnost ri delu. Delavc;:i _ so bili s redavatelji zadovoljni, rav tako tudi z iz. branimi temami. Ne bi bilo odveč, če bi za iste delavce v naslednjih izobraževalnih sezonah riredili enako zanimiva enkratna redavanja. V cerkniških oslovnih enotah a bosta komisiji končali delo v teh dneh. F. Turšič -~~ ~ ~- 1 r. v k tl n z' je 1\ h u Il s je "I i1 z: j: r s: D n h si s: z. V r: s: n ti A SI s; B o n k k z: i2 d a; k k Of Š( te S) je n te ta S I m ij1 si : b l al b l d J ži se la ne te za d.i dl r e Sl i zb tu m te s m VJ nj ja Bl n e oč

5 s Srebrni jubilej LESNEGA ODSEKA TEHNIŠKIH ŠOL V LJUBLJA~NI V mesecu mladosti je lesni odsek ljubljanskih tehniških šol raznoval svoj srebrni jubilej - 25 let dela, trdega dela in zavidanja vrednih usehov. Zakaj v našem glasilu takšna ozornost temu dogodku? Zato, ker je to naša šola. Zato, ker od te šole v veliki meri zavisi tudi naš oložaj, včerajšnji, današnji in jutrišnji. Tako ekslozivno hiter razvoj lesne industrije v Sloveniji in v našem delu Notranjske je neusmiljeno zahteval tehnično rnzgledanih in izurjenih delavcev. Javornik, Snežnik in Menišija so dajali lesno surovino, zaostalo kmečko zaledje je dajalo osnovno delovno silo Tehniška šola a je ta človeški otencial lemenitila, vzgajala in izobraževala, usosabljala za vse zahtevnejše naloge, ki jih je terjal obstanek in razvoj tolikšnega odjetja. V sicer, riznajmo, silno zastarelem, skoraj še avstroogrskem sistemu našega šolstva, so tehniške šole, verjetno tudi od nenehnim ritiskom razvijajoče se industrije, hotele ali ne vendarle sledile zahtevam modernega časa, doolnjevale in sreminjale zastarele učne rograme z novejšo vsebino, se trgale od sicer ovsod revladujočega teoretiziranja in zgodovinskosti ouka in srejemale nove metode rnktičnega dela, laboratorijskih vaj in rakticiranja o tovarnah, za katere so vzgajale svojo mladino. Stari, častitljivi rostori na Aškerčevi cesti v Ljubljani so ostali retesni. Ob Meblu je zrasla samostojna tehniška šola, ob Brestu leta 1965 rvi dislocirani oddelek, štiri leta kasneje odobna oblika ri Novolesu. Lahko ugotovimo, da ti oddelki - letos visujemo že etega - omenijo za Brest osnovno kadrovsko rešitev in ersektivo, za cerkniško občino a rav tako izhod iz situacije, ko je lahko študirala samo elita, nekoč buržoazna, o vojni intelektualno-birokratska - nikoli doslej a kmečko- ali industrijsko-roletarska. Prav tu je velika zasluga tesnega odseka in ljubljanskih tehniških šol sloh. Naj mi ne bo zamerjeno, če v to razmišljanje vnesem en sam somin iz srednješolskih let, ki je obdelan tudi v Biltenu, izdanem ob 25-letnici lesnega odseka tehniških šol v Ljubljani: Bere se:»neozabna bodo ovojna le ta obnove in izgradnje, kjer so srž mladinskih delovnih brigad mesta Ljubljane tvorili mladinci in mladinke tehniške šole. Smelo si uamo trditi, da v vseh časih a rav do danes ni minila nobena večja delovna akcija doma ali v drugih reublikah, kjer ne bi bilo mladih s te šole«. Kot učiteljiščniki s ovsem drugo usmeritvijo in drugačno življenjsko naravnanostjo smo se v tistih letih zavesti, letih delavnosti in resnične ožrtvovalnosti vselej srečavali z dijaki tehniških šol: v demonstracijah za»naš Trst«, na šortnih rireditvah, in osebej v mladinskih delovnih brigadah. Na eni in na drugi šoli smo se tiste čase zbirali otroci delavcev in kmetov - to je bilo, ki nas je združevalo v skunih akcijah in kar je bilo vzrok, da se ne eni ne drugi nismo n ašli s tedanjo gimnazijsko mladino. Tehniška šola nadaljuje svojo revolucionarno tradicijo. S osluhom za otrebe intlustrije ni zbledel osluh za socialno struk- turo študirajoče mladine in tako moramo dati rav ravnateljici tehniških šol, ki v svojem risevku v biltenu ugotavlja:»tako smo s čutom za ravice mladih o izobraževanju reševali vrašanje sociainega razlikovanja, še reden smo o njem začeli javno govoriti.«naš\ dislocirani oddelki STO BRESTOVIH tehnikov v časovnem razdobju etih let so naiočitnejše sričevalo takšne olitike. Politike, ki je kadrovsko odrešujoča za BREST, ki omeni bogatenje človeškega otenciali rebivalstva naše občine in omeni tudi vzgojo delovnih in roletarsko revolucionarnih tehniških kadrov. To, kar današnja in jutrišnja družba hoče od nas. Ob tako omembnih dosežkih, ki jih je lesni odsek tehniških šol v tem kadrovsko kratkem obdobju usel zabeležiti ob 25-letnici svojega dela, havležno čestitamo vsemu vodstvenemu in učiteljskemu kadru in tudi vsem našim delavcem, ki so ob njihovi mentorski vlogi dosegli na tej šoli naslov lesnoindustrijskega tehnika. J. Prarotnik S o cia 1 isti čna zve za v Loški do 1 ini V mesecu maju je bil izvoljen nov izvršni odbor ri krajevni konferenci SZDL v Loški dolini. Usešnost rihodnjega dela SZDL bo odvisna od rizadevnosti novega odbora, od sodelovanja ostalih družbeno-olitičnih organizacij, a tudi gosod>arskih organizacij, krajevne skunosti in občanov, zlasti članov socialistične zveze. Naloge, ki so red nami, so za 1,5 odstotni risevek od neto zelo obsežne zlasti na odročju osebnih dohodkov za dobo esocialističnega razvoja in druž- tih let. benega standarda, vzgoje, izobraževanja, kulturnega dela, zdravstva in socialne varnosti S tako zbranimi sredstvi bi bilo mogoče v Loški dolini izboljšati električno naetost, ki občanov. Drugo zelo omembno vrašanje a je tesno sodelovanje s krajevno skunostjo, iskanje gosodarskih in finančnih rešitev za financiranje otreb na komunalnem in ostalem odročju v Loški dolini. Na dosedanjih osvetovanjih s redstavniki družbeno-olitičnih in gosodarskih organizacij na občnem zboru krajevne konference SZDL je bilo dogovorjeno, da občanom znova rikažemo otrebe o dokončni ureditvi šolstva, zlasti šol v Babnem olju in v lgavasi, otrebe o ostavitvi transformatorskih ostaj v osmih vaseh v Loški dolini, a tudi o asfaltni ovezavi med vasmi. Delovni načrt krajevne sku nosti a bi bilo mogoče izolniti, če bi se oleg sredstev, ki gredo o samouravnem sora zumu od gosodarskih organizacij krajevnih skunosti, občani set odločali na referendumu Mladinci so riravili kres na Slivnici je v nekaterih vaseh že skrajno slaba in dotrajana, ob novi šoli v Starem trgu je še veliko otreb, ki so nujne, zlasti urejanje okolice, a tudi šoli v lgavasi in Babnem olju čakata rešitve. Asfaltna ovezava vasi v Loški dolini je tudi nujno otrebna. O dosedanjem delu in rizadevnosti krajevne skunosti in Socialistične zveze v Loški dolini je vsa slovenska javnost lahko slišala na javni tribuni >>Mi med seboj«, saj je v razravi sodelovalo več kot etnajst občanov krajevne skunosti SZDL. Za rihodnje delo v Socialistični zvezi in za realizacijo skleov krajevne konference a ričakuje odbor tudi razumevanje delovnih organizacij, osebno a še ob novoustanovljenih TOZD, ker bi ob skunih naorih akcije lahko še u s ešnejše rieljali do konca. M. Seec Praznovali smo že red 27. arilom, dnevom u stanovitve Osvobodilne fronte, so se v Grahovem sestali redstavniki vseh družbeno-o litičnih organizacij, da bi za raznovanje našega delavskega raznika kar najbolje riravili. Mladinski aktiv Grahovo si je zadal nalogo, da zakuri na redvečer red l. majem kres na Slivnici. Ob zaključku raznovanja 11. maja- krajevnega raznika Grahovega a je bila red somenikom adlih ri osnovni šoli krajša kulturna slovesnost, ki jo je riravila osnovna šola Grahovo. Predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Grahovo Stane Sega je orisal omen raznika, obudil somine na najhujše dni naše reteklosti in oudaril, naj mladina nadaljuje ot, ki so si jo začrtali borci in mnogi od njih za to dali tudi svoja življenja. Občani si žele, naj bi bile take in odobne roslave tudi v rih odnje in da bi na njih sodelovalo čim več občanov, na takih in odobnih roslavah a bi vsekakor morala biti tudi godba n a ihala. Zakaj je letos ni bilo, ne vemo, v rihodnje a se to ne bi smelo več zgoditi. I. Skrabec NOVA RAZSTAVA Naš salon ohištva gosti o kr'atkem remoru že drugič izvirnega umetnika - kiarja Edvina Puntarja. Od lanske jeseni, ko je rvič razst'avljal v Salonu, a do sedaj je le kratka dolra. Vse dolge zimske dni je elo dleto v Puntarjevi skromni hišici v divji samoti veličastnih javorniških host. Surova hrastow, bukova in ciresina debla so se od veščimi rokami sremenila v Kralje Matjaže, godce, asjone, gozdarje... Obiskovalcem Salona je reuščena ocen>a Puntarjeve umetniške moči in samoniklosti. Nam reostane le, da mu zaželimo vse najboljše. B. Lavrič Pravnik odgovarja Po krajšem remoru je riselo več vrašanj. Poizkusim o jih rešiti o vrsti. PRVO VPRAšANJE: Kako se obračunan oziroma lačuje odsotnost zaradi oravljanja druž. benih funkcij in kako obiskovanje tečajev civilne zaščite in dru gega izobraževanja? ODGOVOR: Rešitev omenjanega vrašanja najdemo v določilih Sorazuma o oblikovanju dohodka ter o delitvi dohodka in oseb nih dohodkov ter v Pravilniku o izobraževanju. Po določilu čl. 62 Sorazuma riada delavcu, ki je odsoten z dela zaradi udeležb e na sejah organov uravljanja oziroma za radi oravljanja javnih funkcij in dolžnosti, nadomestilo osebnega dohodka o kalkulativni vrednosti točke. Po določilu 64. člena istega sorazuma riada delavcu, ki je odsoten z dela zaradi nalog v zvezi s civilno zasčito, nadomestilo osebnega dohodka, izračunano na odlagi orečnih osebnih dohodkov, izlačanih v zadnjih treh mesecih red nastoom dela v zvezi s civilno zašči to. Verjetno ni otrebno osebej oudariti, da se obraču nava in izlača nadomestilo le za tiste ure, ko je delavec odsoten z dela. Morebitne reostale ure, ki jih je dolžan oraviti ri izvajanju civilne zaščite izven svojega delovnega časa, a izvirajo iz državljanske dolžnosti, določene z zakonom in se osebej n e lačujejo. Delavcem, ki se izobražujejo in strokovno izoolnjujejo s soglasjem ristojnega organa de lovne skunosti v skladu z izobraževalnimi načrti odjetja, ri adajo u godnosti in materialni rejemki o določilih ravilnika o izobraževanju. Ugodnosti so recejšnje in so določene za vsako vrsto šolanja osebej: - č l ani delovne skunosti, ki o odobritvi ristojnega organa obiskujejo r edne šole, rejema jo v času šolanja orečni interni kalkulativni osebni dohodek na zaoslenega v odjetju (28. člen); - člani delovne skunosti, ki jim j e odobreno izredno šolanje, imajo naslednje u godnosti: - štiendijo v znesku olovice štiendije, ki je določena za redno šolanje na isti stonji in letniku; - ovračilo šolnine, ki jo vlačajo ob visu v vsak novi letnik; - trideset delovnih dni lačanega študijskega dousta, za katerega rejemajo nadomestilo kot za redni letni doust (32. člen); - riravniki rejemajo osebne dohodke o analitični oceni delovnega mesta, za katerega se riravljajo, zmanjšani za štiri razrede ( 45. člen); - učenci v gosodarstvu (vajenci) dobivajo v času učne do be mesečne rejemke o lestvici, ki jo določa ]etno svet za kadre, ko ri tem uošteva letnik šolanja ter učni useh (50. člen); - član delovne skunosti, ki je odsoten z dela zaradi tekočega doolnilnega strokovnega izobraževanja, rejme za ta čas nadomestilo osebnega dohodka o enakih določilih kot se obračunava za čas državnih raznikov (54. člen) - to j e v višini orečnega dnevnega osebnega do hodka delavca v mesecu, v katerem je državni raznik. DRUGO VPRAšANJE: Ali je res, da o novih redisih riada del>avcu najmanj 18 dni letnega dousta? l:e to drži, od kdaj se ta redis uorablja? ODGOVOR: Novi zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v ženem delu je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ dne V 27. č lenu je rečeno, da ima delavec ravico do letnega dousta, trajajočega najmanj osemnajst delovnih dni, največ a trideset delovnih dni Vrašanje, od kdaj narej uorabljati to določilo, je bilo sroženo tudi na osebnem osvetu ravnikov, ki so roučevali določila novih redisov. Zavzeto je bilo stališče, da je treba gotovo uoštevati okoliščine, da zakonodajalec sredi oslovnega leta ni imel namena oseči v lanirane delovne ure in s tem rušiti celotnih lanov. Zato je treba odgovor na vrašanje ovezati z določilom 76. člena istega zakona, ki ravi, da morajo delavci v organizacijah združenega dela svoja m edsebojna razmerja urediti v skladu z določbami tega zakona do konca leta (Nadaljevanje na 6. strani)

6 6 Uvajanje avtomatske obdelave odatkov na Brestu Računalnik IBM 360/25 s kaaciteto glavnega somina 32 K ima tudi BREST Cerknica. Računalnik sodi med sisteme za obdelavo odatkov tretje generacije in je instaliran od novembra Trenutno na računalniku redno obdelujemo naslednje odatke: 1. Zasledovanje vseh osnovnih odatkov s sremembami za vse materialne grue (materiali, olizdelki, izdelki). 2. Materialni obračun (materialno in blagovno knjigovodstvo z vodenjem zalog). 3. Zasledovanje osnovnih odatkov s sremembami za kuce in dobavitelje. 4. Vodenje naročil kucev s fak turiranjem, dobroisi - bremeisi in rodajnimi statistikami. 5. Vodenje saldakontov kucev. 6. Obdelava sestavnic (kosovnic) z izračunom bruto otreb. 7. Obdelava krojnih kart za razrez iverk. V riravi a so še odročja: 1. Izračun neto materialnih otreb. 2. Razisovanje materialne dokumentacije. 3. Obdelava naročil dobaviteljev z likvidacijo računov. 4. Saldakonti dobaviteljev. 5. Obračun osebnih dohodkov. S riravami za uvajanje avtomatske obdelave odatkov smo ričeli sredi leta Takrat je odjetje izdvojilo strokovno ekio z nalogo, da riravi osnovni koncet za uvajanje avtomatske obdelave odatkov s rednostnim vrstnim redom, da redlaga izbor in status najustreznejšega stroja, ki bi bil sosoben obdelati vse odatke o odročjih, ter da oravi vse organizacijske in kadrovske rirave za nastanek računskega centra. V začetku leta 1970 je bil ustanovljen oseben sektor za avtomatsko obdelavo odatkov z dvema organizatorjema in dvema rogramatorjema. V letu 1970, 1971 in 1972 se je strokovna ekia za riravo avtomatske obdelave odatkov kadrovsko kreila, tako da so oleg oerativnega kadra oeraterji sistema, oera- PRAVNIK ODGOVARJA (Nadaljevanje s S. strani) Ker je velika verjetnost, da je omenjeno stališče ravilno, o meni, da so delovne organizacije dolžne zadevo samouravno urediti do konca letošnjega leta, v rihodnjem letu a že lanirati in koristiti douste o novem. TRETJE VPRASANJE: Ali de lavec (delavka), ki mu je s o sebnimi redisi douščeno, da dela o štiri ure dnevno, a v tem času koristi letni doust, >>dan za dan«au»dva dneva za dan«? ODGOVOR: O tem smo že i sali v našem glasilu. Videti je, da je roblem še živ. Prosili smo za mnenje reubliški sekretariat za delo in bomo o rejemu le tega odali dokončni odgovor. Tik red zaključkom redakcije Obzornika smo dobili mnenje - ojasnilo Reubliškega sekretariata za delo, ki nam odaja odgovor na vrašanje v zvezi s koriščenjem dousta delavcev (delavk), ki delajo o štiri ure. V odgovoru je navedeno, da ni zakonite odlage, da bi imeli delavci, ki delajo o štiri ure na dan, daljši doust kot ostali. Saj tudi zakon govori le o >>delovnih dnevih«, ne a o»delovnih urah«dousta. Iz ovedanega torej sledi, da je zakonit način koriščenja dousta tudi v rimerih, ki jih ;vsebuje gornje vrašanje, le»dan za dan«. Z. Zabukovec terji luknjačev in verificirk, v sektorju trije organizatorji in štirje rogramerji. V odjetju, ki ni imelo ni kakršne tradicije ri strojni obdelavi odatkov, ki se je zaradi rekonstrukcije organizacij s ko utrjevalo, so bile red mlado ekio za uvajanje avtomatske obdelave odatkov ostavljene izredno odgovorne naloge. Po rednostnem lanu glede na obseg odatkov in robleme o odročjih, smo začeli s riravami za obdelavo odatkov materialnega oslovanja in vodenja naročil kucev in fakturiranja. Po odrobnem osnetku oslovanja je bilo treba na novo izdelati vse sisteme šifriranja, izdelati novo dokumentacijo, izdelati vse ostoke za zajemanje odatkov, izdelati navodila za izoolnjevanje dokumentov ter izdelati vse rograme in navodila za obdelavo. Ze takoj ob instalaciji so bili riravljeni skoraj vsi rogrami za zasledovanje vseh osnovnih odatkov s sremembami za matično datoteko ter materialni obračun. Programi, ki smo jih do instalacije računalnika testirali v drugih centrih, so delovali skoraj brezhibno. Začeli a so se organizacijski roblemi, ki sremljajo uvajanje avtomatske obdelave odatkov skoraj slehernega odročja še danes. Te težave bi strnil v naslednje skuine: 1, Dosledno izolnjevanje ostokov in navodil. 2. Informiranost in izobraževanje. 3. Natančnost. 4. Sodelovanje. l. Za vsako odročje, ki se uvaja na računalnik, mora organizator izdelati vse dokumente, vsa navodila za izolnjevanje teh dokumentov v oisom vseh rubrik, načinom izolnjevanja, virom odatkov za vis v osamezno rubrike in odobno. Določiti mora osebe, ki taka navodila izvajajo, določiti krogotok dokumentov, določiti vso organizacijo obdelave odatkov na sistemu in redisati rogramerju nedvomne rogramske definicije, na odlagi katerih se išejo rogrami. Cel komleks redstavlja ostoek, o katerem se mora,. jo ravnati vsi, ki so kakorkoli ovezani z izvajanjem dela ostoka. Ko so vse naloge ostoka oravljene, je treba s oskusnimi - testnimi odatki ugotoviti, ali ostoek deluje ali ne. Običajno se med oizkusno obdelavo ostoka še doolnijo ali izboljšajo. Vsekakor a mora organizator v času, ko je določeno odročje v fazi oizkusne obdelave, zelo skrbno nadzirati izvajanje vseh del ostoka in vsa dela koordinirati. Običajno trajajo oizkusne obdelave od enega meseca do ol leta, lahko a tudi več. Cas trajanja oizkusne obdelave je v največji meri odvisen od sosobnosti organizatorja. 2. Ko je ostoek za obdelavo odatkov izdelan, je treba organizirati krajše tečaje, kjer se razloži celotni ostoek obdelave odatkov določenega odročja strokovnim kadrom oddelka, službe ali sektorja, kamor odročje sada. Na tečajih se morajo osebe naučiti izolnjevati vse dokumente, naučiti jih je treba uorabljati navodila, seznaniti jih je treba s osledicami naačno visanih odatkov in odobno. Organizator mora ogosto dajati Posameznikom ustne razlage in nasvete. Ce nastoijo kakršne koli sremembe v ostoku, morajo biti o srem embah obveščeni vsi, ki ostoek oravljajo. V času, ko oteka izobraževanje kadra za izvajanje ostokov, mora na tečaju sodelovati tudi vodja oddelka ali sektorja, kjer se obdelava uvaja. Tista odročja, ki se uvajajo na računalnik brez tesnega sodelovanja z vodji oddelkov oziroma služb, se bodo uvajala veliko dalj ali a se sloh ne uvedejo. 3. Ko nastoi faza oizkusne obdelave, si mora organizator rizadevati, da se soštujejo vsi dogovorjeni roki za redajo dokumentov, rav tako a tudi za ravočasno obdelavo na računalniku in za ravočasno dostavo obdelanih odatkov ustreznim službam. Vsi odatki na dokumentih se red obdelavo ročno regledajo in oravijo. Vse naake je treba statistično sremljati ter občasno seznaniti tiste, ki delajo naake. Najbolje a je, da se tisti dokumenti, kjer se ugotovijo naake ali naake, ki se ugotovijo ri kontrolnih rogramih, ošljejo tistemu, ki je naake ovzročil. Ce se naake sroti odkrivajo, ugotavljajo in oravljajo, se očasi tudi ouščajo. Nikakor se ne sme doustiti, da bi se naačni odatki obdelali ter vnesli v datoteke, ker je razčiščevanje naak, ko so že v datotekah, dolgotrajno in zaleteno. 4. Pri uvajanju katerega koli odročja mora ta organizator in vodja centra razviti ustrezno sodelovanje. Ce dela organizator sam, bo uvajanje takega odročja trajalo izredno dolgo. Ze v grobem koncetu uvajanja mora organizator dovolj reričljivo ostaviti cilje obdelave. Osebje, ki bo ostoek izvajalo, a tudi vodilne in vodstvene delavce mora motivirati in.iih ridobiti, da bodo omagali ostavljene cilje doseči čim hitreje. Dober organizator, ki je znal razviti sodelovanje, bo sam malo delal. Zvečine bo le koordiniral, imel a bo velike usehe. Običa.ina organizacijska oblika sodelovanja ri uvajanju novega odročja so teami, ki so sestavljeni iz organizatorja kot vodje teama, redstavnika oddelka ali službe, kjer se obdelava uvaja, rogramerja, ki izdeluje rograme, in o otrebi še sodelavca izven odjetja, ki je secializiran za to odročje. V letu 1971 smo revzeli v redno obdelavo odatkov vodenje naročil s fakturiranjem in kuci, v letu 1972 a še ostale redne obdelave. Po načrtu uvajanja avtomatske obdelave odatkov do leta 1976 nameravamo uvesti celoten obračun roizvodnje, razisovanje delovne dokumentacije, grobo terminiranje roizvodnje, obračun nedokončane roizvodnje, otrošniške kredite, knjigovodstvo osnovnih sredstev in vrednostno laniranje. Pri obdelovanju obdelave odatkov v Brestu se ravnamo o PICS, komleksu modularnih rogramov za obdelavo odatkov roizvodno-rodajnega odročja, ki jih je razvila firma IBM. Pomoč ri aliciranju teh rogra mov a nam dajejo sistem inženirji INTERTRADE - IBM iz Ljubljane. J. Otoničar Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Tone KEBE, Božo LEVEC, Tone LOVKO, Franc MLAKAR, Stanka MEKIN DA, Danilo MLINAR, Ivan NAJ. GER, Alojz OTONICAR, Janez PRAPROTNIK, Miha.SEPEC, Ivan SKRABEC in Zdravko ZA BUKOVEC. Tiska železniška tiskarna v Ljubljani. Iz začetkov AOP - rve luknjačice RAZPIS KOMISIJA ZA PODELJEVANJE STIPENDIJ SKLADA JANEZA HRIBARJA OBCINE CERKNICA razisuje -... ~_ / za otrebe gosodarstva in družbenih služb občine Cerknica - štiendij za dijake srednjih šol in za redne študente višjih ter visokih šol štiendije lahko dobijo izredno usešni in nadarjeni dijaki in štu.dentje tistih oklicev, ki jih v občini Cerknica najbolj rimanjkuje. Kandidati za štiendije morajo imeti najmanj rav dober useh v reteklem šolskem letu, oraviti še test sosobnosti in izolnjevati naslednje kriterije: - stalno rebivališče v občini Cerknica, - moralno-olitične kvalitete, - socilane stanje rosilca in njegove ožje družine do 900 din mesečno na družinskega člana, ' - deficitarni oklici in družbene službe. štiendis_tu s~ada, _ki med študijem 1?-e doseže vsaj dobrega us_peha,_ se štiendija ukme z mesecem zaključka šolskega leta. Tak štiendist mora vrniti znesek rejetih štiendij v enakem obdobju kot je rejemal štiendijo. ' P?~robn~jša r~merja s štien~isti se urejajo s ogodbami. V1šma štiendij znaša za srednje šole od 700 do 950 din za ostale a od 950 do din in je odvisna od letnika in useha študija. Kandidati za štiendijo morajo redložiti: - Prošnjo za štiendije obr.l,65 - otrdilo o šolanju, - r~is dokazila o učnem u sehu, - no;ročila koordinacijske kadrovske komisije ri občinski konfernci SZDL. _Pr~~nje z omenjenimi rilogami je treba oslati najkasneje do 30. JUDIJa 1973 na naslov: S~ JANEZA HRIBARJA-Skuščina občine Cerknica Gerb1ceva CERKNICA.. 64 ~andid~te bo~o o ostoku in izidih razisa obvestili ismeno. Vsebmsko m oblikovno neoolnih rošenj komisija ne oo obravnavala. Mladinska ribiška sekcija V letu 1972 je Ribiška družina Cerknica ustanovila tudi mladin sko sekcijo. Vzrok za to je bilo veliko zanimanje mladih za šort ni ribolov. Kadar je jezero resihalo, so zelo aktivno sodelovah ri reševanju rib. Za vis v sekcijo mladih ri bičev so seveda ogoji, ki jih mora mladinec izolnjevati: - star mora biti najmanj deset let, - imeti mora zadovoljiv us eh v šoli in rivoljenje šole, - imeti mora rivoljenje staršev, - imeti mora veselje do šortnega ribolova. Mladinci stari od do 14 let lačajo članarino din, od 14 do 18 let starosti a 50 din letno. Lovni revir za mladince j e sodnji del jezera, kjer lahko lovijo ščuke v sremstvu starejčega člana ribiške družine. Samostojno lahko lovijo le klene in sicer od Milavčevega jezu nav zdol do konca Dolenje vasi. Ostali ogoji za lov so isti kot za vse člane ribiške družine v tem revirju. Clani mladinske sekcije ne smejo loviti ostrvi. Sekcija mladih ribičev šteje 36 članov. Ima tudi svoj etčlan ski uravni odbor. Sklenili so da uravni odbor sekcije sestavi načrt dela, ki naj bi jim služil kot vodilo v letu Na sestanku so dobili tudi ribolovne dovolilnice za letošnjo lovno sezono. Zelimo jim dober rijem in leo očutje ob naših vodah! T. Lovko

7 o o - L - L Zel oradi bi oročali o raznovanju Dneva mladosti v našem malem mestu, a resnično ni kaj. Predvidenih šrotnih srečanj ni bilo, tudi kakšne roslave ne, le nekakšen na ol ilegalen zabavni večer je bil, vendar javnost o njem skorajda ni bila obveščena. Le razobešene zastave so ričale, da gre za velik raznik. Mladina je znova izustila riložnost, da bi vsaj ob svojem razniku oozorila nase... Edini ark v našem malem me'stu FILMI V 2. junija ob. uri in 3. junija ob 16. uri - francoski film UM KRALJU JE; kriminalka. V glavni vlogi Jean-Paul Belmondo in David Ni ven. 3. junija ob. uri - francoski film BLAžEN MED ženami; komedija. V glavni vlogi Luis de Funes. 4. junija ob.uri - italijanski film DO POSLEDNJE KAPLJE KRVI; western. V glavni vlogi Graig Hill. 7. junija ob. uri - nemški film KAKO TO POVEDATI SVOJI HčER KI; erotični film. V glavni vlogi Georg Tomalla. 9. junija ob. uri in. junija ob 16. uri - ameriški film NAšl ROJA KI; komedija. Igrata Stan in Olio.. junija ob. uri - danski film šola ZA ženine; danska erotika. V glavni vlogi Dirch Passer. 11. junija ob. uri - francoski film KDO JE MORILEC; kriminalka. V glavni vlogi Romy Schneider. 14. junija ob. uri - italijanski film NEZVESTA NEVESTA; komedija. V glavni vlogi Ugo Tognazzi. 16. junija ob. uri in 17. junija ob 16. uri - ameriški film MOž, KI GA NE UBIJEš LAHKO; western. V glavnih vlogah Lee Marvin in Jeanne Moreau. 17. junija ob. uri - ameriški film LJUBEZENSKE MELODIJE; glasbe ni film. 18. junija ob. uri - ameriški film IZGUBLJENI; kriminalka. V glavni vlogi Sidney Poitier. 21. junija ob. uri - ameriški film ROMANCA KONJSKEGA TATU; drama. V glavni vlogi Yul Brynner. 23. junija ob. uri in 24. junija ob 16. uri - italijanski film ARIZONA COLT MAščEVALEC ; western. Igra Giulliano Gemma. 24. junija ob. uri - danski film V PEKLU MAMIL; film o tihota V maju je bil.trg našega malega mesta še kar dobro založen. Vedno je bilo na voljo dovolj solate od 4 do S din, omaranče so o S din, limone.o 9 din, novo zelje o 7 din, mladi grah o 6 din in kromir slabše kvalitete o 9 din. Koncem maja so bile na vojlo tudi že češnje o 14 din, arika od do 25 din in jagode, 1ci si jih je lahko rivoščil le etičnež, o 30 din. JUNIJU cih mamil in o njihovih žrtvah. V glavni vlogi Sigrid Huun. 25. junija ob. uri - šanski film USODA NEKE ženske; drama. V glavni vlogi Sarita Montiel. 28. junija ob. uri - ameriški film VSE ZA KARIERO; komedija. V glavni vlogi Warren Mitchel. 30. junija ob. uri - jugoslovanski film DAN, DALJši OD LETA; dra ma. V glavni vlogi Pavle Vujisic. REšiTEV NAGRADNE KRižANKE BRADA - TRIERA - RAVEN REKTOR - DELAVSKI PRAZ NIK - SOL - ARSEN - AO RIST - PAT - IG - LOTAR -ST - RV- SKRAD- AGA TRAVEN-T-ER- FRAK - RANINA - REN - GRANT - ANEMIK - PARADA - VSTA- JA - POTOKAZI - IP - JAZ BECAR - NAT - NAL - ARS - KVADRAT - AMON - SRA KE - ET - COLE - TEORE MA - KESLLER - TIMISUL - TITAN- INTERNACIJA AKA - ANEMO - TAKAO - EMAJL - OSA - ARAS - TIPE - SOKRIVA - IZ - SEKIRA - IKS - GARI - POTA - EDAM - ALPINET - NERUDA - ORK - RORA - TRAVA ARAK - ADO - ZORA - ORI GINALNE:l: - IZLET V NARA VO - AKNA. IZID NAGRADNEGA žrebanja Komisija tokrat zares ni imela težkega dela. Kaže, da je bila krlžanka set retrd oreh in da majski dnevi in večeri niso najbolj rimerni za zbrano reševanje. Do določenega roka je riselo rešitev, vendar je imela vsaka vsaj eno naako. Tako tokrat z nagradami ni nič, uamo a, da ste se vsaj ob reševanju zabavali. Vsekakor lahko obljubljamo, d a reteikih kri žank ne bomo več objavljali. Letošnje delo krajevne skunosti Cerknica Krajevna skunost Jožeta Petr?vi ča Cerknica si rihodnjo ot utlra skladno z ustavnimi sremembami. Prilagaja se rihod njemu delegatskemu sistemu. Za razliko od rejšnjih let je ob obračunu za reteklo leto sklicala ZBORE OBCANOV v Do lenji vasi in v Dolenjem Jezeru tako, da je občanom rihranila ot v Cerknico. Za Cerknico je sklicala zbor osebej. Na vseh treh zborih so občani razravljali o delu v reteklem letu in skleali o letošnji dejavnosti. Za oživitev je bilo treba obnoviti delo vaških odborov, tako da so bile ustanovljene VASKE skunosti, katerih redstavniki bodo člani sveta krajevne skunosti Cerknica. V reteklem letu je svet krajevne skunosti osvečal veliko skrb urejevanju cest, kanalizacije, javni razsvetljavi, luženju snega, vzdrževanju in obnavljanju nasadov. Skrbel je za okoališče, ogrebno oremo, odiral različna društva, gosoda ril s eskokoi, skuno z Vodno skunostjo Ljubljanica - Sava urejal strugo otoka zlasti v Dolenji vasi, skrbel za someni ke, o možnosti odniral soci alno ogrožene občae in odob no. Zaradi omanjkanja finančnih sredstev a se ni dovolj o svetil skrbi za kulturo in ro sveto ter dejavnosti mladine. Dohodke krajevne skunosti je v glavnem ustvarjal risevek občanov za uorabo mestnega zemljišča, ki a smo ga uorab ljali le v območju same Cerkni ce, ostalo a se je relivalo iz eskokoov, različnih dotacij in ostalih rejemkov, kot na ri mer iz tržnice, r ežnjev drv, ro daje mrliške oreme in odob nega. Svet krajevne skunosti ima že nekaj let svoj desetletni, etletni in letni lan. Zanimivo je, da je bil etletni lan izolnjen v treh letih, seveda z omočjo gosodarskih organizacij. Največja dela, asfaltiranje cest in elektrifikacija, so lačana o zaslugi Bresta, tako da dolguje mo le še za cesto na Dolenje Jezero za okrog 80 milijonov st. dinarjev, ki jih bomo vračali 8 let o 9 milijonov starih dinarjev letno. Javna razsvetljava ni takšna, kot bi morala biti. Naeljave so stare iztrošene in omanjkljive. Tokarino lačuje občina Cerkni ca, vsa oravila in nove nae lj ave a krajevna skunos t. Potrebno bi bilo, da bi javno r az svetljavo kot osnovno sredstvo redali enemu ali drugemu, obenem a zagotovili gosodarju otrebna finančna sredstva. Javni nasadi se večajo iz leta v leto in bi v Cerknici nujno rabili vrtnarja in cvetli čarno. Dolina na Taboru od gozdar skim blokom je zasuta, a teče j o rirave za ureditev javnega nasada na tem mestu. Glavna na loga krajevne skunosti za leto 1973 a je ovečati okoališče, ker je staro že remajhno. Svet krajevne skunosti ima recej t ežav zaradi javnega sme tišča, ker m arsikdo še vedno od laga smeti in odadke na ne rimernih m estih. Svet krajevne skunosti osto om a uvaja različne komisije za reševanje najvažnejših vrašanj, tako da bi ritegnili v delo več občanov in da ne bi reševali raz. li čnih vrašanj le člani sveta. Poravnalni svet, ki je v sklou krajevne skunosti, rešuje v za. dovoljstvo občanov svojo nalo go zadovoljivo in navadno o miri nasrotnike ter jim tako rihrani sodne stroške. Tudi civilna z aščita ter organizacija slošnega ljudskega odo ra ne mirujeta... Delovni načrt za leto 1973 je ogrožen, saj je svet krajevne skunosti ual, da bodo odjetja in ustanove finančno odrli njegovo delo. Razoslal je 19 rošenj na odjetja in ustanove, a je dobil le šest negativnih od govqrov, ostali a niti odgovo rili niso. Svet se zaveda: da sredstev manjka vseovsod, a odgovorili bi ač lahko. Navzlic vsem tem težavam svet krajevne skunosti ua, da bo zbral v letu 1973 vendar to liko sredstev, da bo najvažnejše naloge uredil v zadovoljstvo vseh. Predvideva ureditev zasi a cest o Dolenji vasi in o Dolenjem jezeru, urediti kanaliza cijo na Gerbičevi ulici, na Kamni Gorici, delno v Zelšah, urediti avtobusno os tajališče od Pe ščenkom na cesti 4. maja z dohodom s Peščenka ter vsaj zadovoljiti občane z boljšo javno razsvetljavo. Kot doslej bo skrbel za ceste krajevnega omena, za režnjo drv in odobno ter imel v za logi dovolj mrliške oreme, o katero so začeli hoditi že iz Tršč na Hrvatskem. Predračun dohodkov za leto 73 okoli 40 milijonov starih di narjev je bil v Dolenji vasi ter na Dolenjem od občanov soglasno srejet, v Cerknici a se je zataknilo zaradi neuravičenih zahtev osameznikov. Zadeva se ureja in lahko uamo da bo ri hodnje leto dal svet krajevne skunosti tako oročilo občanom na zboru občanov kot v letu Svet krajevne skunosti ozi va občane za večje sodelovanje, zlasti takrat, ko bo otrkal za rostovoljne risevke za ure janje njihovih ulic. Vsi se mo ramo zavedati stare resnice: Vsi za enega- eden za vse, a bomo vsi zadovoljni! A. Herblan Veliko volje- malo rostora (O delu in težavah Kluba ljubiteljev umetnosti) Gotovo se še sominjate usele likovne razstave, ki jo je lani riredil Klub ljubiteljev umetnosti za Dan mladosti. To je bil začetek dela ko maj sedemčl anskega kluba. čerav o delovanju kluba ni bilo nič slišati, nismo mirovali. Vseskozi smo si rizadevali ridobiti čimveč novih č l anov in sedaj šteje klub že 30 č la nov. Sestajali a smo se kar o naših domovih. Klub združuje mlade, ki se zani majo za različne zvrsti umetnosti ln so na razli čni h odročjih tudi ustvarjalni. Ukvarjajo se s slikarstvom, literaturo, dramatiko, glasbo. Namen delovanja kluba je oživljanje kulturne dejavnosti v Cerknici in odora vsem, ki se hočejo in oizkušajo uveljaviti na kateremkoli odročju kulturnega življenja. Program kluba je obsežen in terja veliko dela in dobre volje. Potrebujemo a tudi rimeren rostor in seveda tudi fin a nčno omoč. To je bistveni ogoj za usešno delo klu ba. V rogramu smo si zadali vrsto literarnih večerov, razstav, reda vanj, redvideni a so tudi obiski v Drami in sodelovanje s odobnimi klubi v Sloveniji. NAšl UPOKOJENCI 23. maja je odšel starostno v zasluženi okoj delavec SESAR Ante, rojen Nazadnje je bil zaoslen v TP Martinjak, na delovnem mestu - odvoz lesnih odadkov. želimo mu še mnogo zdravih let! Delovna skunost TP Martinjak Zavedamo se, da Je naš rogram obsežen in zahteven in bi ures ni či tev samo dela rograma omenila velik korak narej v kulturnem življenju naše mladine, a tudi vse ob čine. B. štefančič Sklad lačnih otrok že dalj časa v našem glasilu ni bilo novice o delovanju cerkniškega odbora Mednarodnega sklada Lačni otrok, ki deluje v okviru mladinskega aktiva TP Cerknica. Odbor je oskušal na več načinov zbirati sredstva, vendar ni bilo ri čakovanega useha. K sodelovanju smo ovabili tudi nad dvajset delov nih organizacij in ustanov v naši občini ; na žalost se je našemu vabilu odzval samo sindikat TP Cerknica. Po trgovinah smo ostavili skrinji ce za rostovoljne risevke in s tem omogočili vsakomur, da lah ko riseva tudi manjši znesek. V rvem olletju lani je bilo zbranih 5134,35 din. Pri tem moramo ohvaliti trgovine, v katerih se je zbralo n ajveč risevkov: Blagovnica ln Delikatesa Cerknica, Iga vas, Begunje, samoostrežba Rakek... Zanimivo je. da je bilo sorazmerno več sredstev zb ranih v tistih trgovinah, kjer so bili blagajnik! in rodajalci naklonjeni tej akciji. še osebno zahvalo zaslužijo delavke iz ovršinskih oddelkov TP Cerknica, ki ob raz li č nih riložnostih, najv ečkrat a ob lačah, darujejo svoje risevke. Leo bi bi lo, če bi njihovemu zgledu sledili tudi drugi oddelki v tovarni. Imamo občutek, da del naše javnosti še vedno z nezauanjem gle da na dejavnost cerkn iškega odbora in mednarodnega sklada La čni otrok nasloh, čerav je iz dnevnega in revialnega tis ka jasno videti omen in vlogo, ki jo ima sklad v očeh svetovne javnosti. Najdemo ga ovsod tam, kjer sta stiska in beda največj i in so še zlasti otroci omoči najbolj otrebni : ob otresih, ovodnjih, viharjih in drugih ele mentarnih tragedijah. Odbor si bo tudi v rihodnje ri zadeval zbrati čimveč s redstev. Zato s vsem občanom tolo rioročamo, za že rejete risevke a se v imenu lačnih otrok Iskreno zahvaljujemo. Mednarodni sklad Lačni otrok Odbor Cerknica 7

8 8 Veliko zmagoslavje v Novi Gorici BREST ŽE TRETJIČ ZAPORED ZMAGOVALEC LESARIADE Neričakovano se je uresničilo... Zavedali smo se, da si letos ne bo lahko riboriti najvišje lavorike na tradicionalnem, že četrtem tekmovanju lesno-industrijskih delavcev Slovenije. Vendar a je vsem Brestovim tekmovalcem v srcu sramežljivo tlela želja, da bi bili v kcnkurenci, ki je iz leta v leto hujša, set najboljši. Tokrat tekmovalcev ni sodbujala samo želja biti najboljši, temveč so hoteli biti trmasti Brestovci TRETJI(: najboljši. Tretjič zato, da bi rehodni okal zmagovalcu trajno krasil naše vitrine. Vrstni red (18 eki): l. Marles, 2. Tovarna meril Sl. Gradec, 3. Elan BREST. GOLOV KOT TOC::E, VENDAR... Tudi nogometašem so se oznale omanjkljive rirave zaradi arilskega datuma tekmovanja. Ne gre jim oorekati borbenosti znanja in volje, da bi onovili lanski useh. Nekaterim nasrotnikom so mrežo dobesedno zasuli z goli, v odločilnem trenutku a jim je zmanjkalo sae, a še težave s oškodbami so imeli. Zato omeni šesto mesto med 33 ekiami le useh. Vrstni red (33 eki): l. Slovenijales Ljubljana, 2. Lia, 3. Me blo, BREST. DOBRA ORGANIZACIJA O organizaciji nam je - kot lanskemu organizatorju lesariade - nekoliko težko govoriti. Vseeno a lahko zaišemo, da je bila organizacija tekmovalnega dela skoraj brezhibna, motile so nas le nekatere sremembe tekmovalnih roozicij. Oazili a smo - in tekmovalci iz drugih odjetij so nam zatrjevali isto - da je Cerknica kot manjši kraj bolj risrčno živela z lesariado. To je bilo videti zlasti ri sodbujanju ob tekmovališčih ter ob uvodnem in zaključnem ceremonialu. Vsekakor a gre marljivim organizatorjem zahvala za rijetno srečanje v Novi Gorici. 3LAVJE OB RAZGLASITVI Pričakovanje razglasitve uradnih rezultatov je stonjevala naetost vseh, ki so ričakovali uvrstitev med najboljše. Med tem, ko so nekateri mrzlično rimerjali rezultate in seštevali točke, so drugi utrjevali stara in navezovali nova oznanstva. Tekmovalci odjetij so drug drugemu in sebi vzklikali gromke hura! Navdušenje v našem taboru je doseglo vrhunec, ko je naovedovalec svečano razglasil: Zmagovalec IV. lesariade je Brest Cerknica! Cestitke, veselje, slavje... Pozno zvečer smo kreko stisnili roke rijateljem iz drugih odjetij in si obljubili, da se čez leto dni set srečamo. B. Levec in Z. Zabukovec Svečana otvoritev četrte lesariade Letos je bila lesariada že 27. in 28. arila v organizaciji MEB LA iz Nove Gorice. Na njej je sodelovalo 43 odjetij z blizu 00 tekmovalci. V tej hudi konkurenci je set zmagal BREST. Tudi letos je odločila iznačenost vseh Brestovih eki, saj se ni nobena uvrstila izod sedmega mesta. Oglejmo si, kako so tekmovale naše ekie. Ne samo zaradi kavalirstva, temveč redvsem zaradi dragocenih točk, ki so jih riborile Brestu, začnimo z usehi ženskih eki. SREBRNE STRELKE Nadvse rijetno so resenetile strelke. Ker so bile rve na vrsti, so ves dan mrzlično sremljale dosežke tekmic. Zato je bilo njihovo veselje ob odlični uvrstitvi toliko večje. Ekia je bila o nastreljanih krogih recej izenačena in najbrž je rav to risevalo k dragoceni uvrstitvi. Vrstni red (26) eki): l. Jelovica 464 krogov, 2. BREST 431, 3. Slovenijales - Ljubljana 419. SREBRO TUDI KEGLJAVKAM Marljive rirave čez vso zimo so rodile sad. Borbenost, znanje in želja o usehu so jih rieljale od sam vrh. Zavedale so se, da omeni vsak odrti kegelj korak bliže k njihovemu usehu in usehu celotne Brestove ekie. Vrstni red (19 eki): l. Stil Koer 51 kegljev, 2. BREST 990, 3. Lesonit 980. SAEOSTKE VSAKO LETO BOLJ SE Začetek šahistkam ni obetal lakete. Po rvih srečanjih s težjimi nasrotniki bera točk ni bila sodbudna. Vendar so remagale tekmovalno tremo in z odlečnimi zmagami nabrale toliko točk, da so se uvrstile med najboljše. Se danes a ne vemo, zakaj je organizator samovoljno določil, da v ekii nastoajo le tri šahistke namesto štirih, kot je bilo dogovorjeno. Vrstni red (11 eki): l. Tovarna meril Sl. Gradec, 2. Elan 3. BREST. ODBOJKARICE ZA LAS OB PLAKETO Tudi v tekmovanju ženskih odbojkarskih eki si je rireditelj v zadnjem trenutku rivoščil sremembo tekmovalnega sistema. Zato so morale naše odboj- karice odigrati več tekem, kot je bilo rvotno določeno. Naor etih tekem je bil velik in morda je rav v tem vzrok, da so tik od vrhom omagale. Vrstni red (14 eki): l. Savinja, 2. Novoles, 3. LIP Bled, 4. BREST STRELCI ZADETEK V POLNO Kljub temu, da naši strelci že vrsto let sistematično delujejo in tekmujejo, a zaradi njihove lanske slabše uvrstitve ni nihče. ričakoval takega odviga. Le borih 18 krogov jih je na koncu dolgotrajnega tekmovanja lo čilo od dragocenega rehodnega okala, ki ga najboljšim strelcem daje Strelska zveza Slovenije. Njihove ristreljane srebrne lakete so se iskreno veselili vsi Brestovi šortniki. Vrstni red (40 eki): l. Elan 1230 krogov, 2. BREST 1212, 3. Stol 1192 krogov. VSAJ DESET KEGUEV VEC:: Kegljači so nastoali med rvimi, že v etek. Sele, ko je adel zadnji kegelj na tekmovanju, so lahko videli, kako veliko riložnost so zamudili. Ce bi odrli samo deset kegljev več, bi dobili bronasto laketo. Verjetno smo bili nad njihovo uvrstitvijo rahlo razočarani, saj so se redno riravljali v ugodnih ogojih. Sicer a je težko obdržati najvišji naslov, če se oteguje zanj kar 38 eki, a tudi krogla je okrogla. Vrstni red (38 eki): l. Meblo 1230 kegljev, 2. Tovarna meril Sl. Gdarec 1221, 3. Lia BREST 1188 kegljev šahisti SEDMI Ce smo zaisali, da je konkurenca iz leta v leto huj_ša, velja to še rav osebej za tekmovanje v šahu, saj nastoajo v nekaterih ekiah znana šahovska imena. Kljub temu a se je našim šahistom o srečil rodor v gornji del uvrščenih. Tako so tudi oni risevali leo število točk za Brestov novi okal zmagovalca. Vrstni red (29 eki): l. Stol, 2. Tovarna meril Sl. Gradec, 3. Elan, BREST. Z zmago nad Javorjem so se Brestovci odbojkarji uvrstili v olfinale ODBOJKARJI NISO RAZOCARALI Cerav so se odbojkarji čez zimo riravljali v težavnih ogojih, nas njihov nasto ni razočaral. Ekie ostalih odjetij vidno naredujejo, saj se je recimo lanski zmagovalec Meblo, ki ima v svoji vrsti več aktivnih odbojkarjev, uvrstil za našo ekio. Oaziti je bilo, da so naši odbojkarji telesno remalo riravljeni, kar jim je onemogočilo še boljše mesto. Ekioo bi vsekakor kazalo omladiti in tako združiti izkušnje starejših in borbenost mlajših. BALINARJI- KLJUB SNEGU USPEH Sicer na dan lesariade ni snežilo, vemo a, da je letošnja mubasta zima v arilu večkrat obelila Brestova balinišča. Po snegu a se je bilo balinarjem težko riravljati. Zato niso mogli onoviti lanskega useha, saj ekiam s Primorske niso bili kos. Priznanje a jim gre tudi za ribalinano sedmo mesto. Vrstni red ( eki): l. Lesonit, 2. Javor, 3. Lia, BREST Brestova ekia v slavnostnem srevodu l. BREST 2. MEBLO 3. ELAN 4. TM SI. Gradec S. STOL 6. MARLES 7. JELOVICA 8. NOVOLES 9. JAVOR SKUPNA UVRSTITEV Točke SAVINJA 11. KLI Logatec 12. LESONIT 13. LIP BLED 14. LI Kočevje 15. LIPA Točke JELKA Begunje 5 Iveri s četrte lesariade Nekaj kilometrov iz Nove Gorice, v rijaznem kraju DESKLE, so tekmovale ženske v odbojki. Nekaj naših fantov je nudilo BRESTOVIM tekmovalcem moralno in zvoč no odoro. Da bi bil useh č im večji, je iznajdljivi Niko odkuil vaško mladež s rgiščem značk in nato nastoil kot dirigent večdesetglavega orkestra, ki je vzklikal: Dajmo BRESTI Dajmo BRESTI Sremljava z udarci o loncih in odobnih ločevinastih artiklih je le še doolnjevala vroče tekmovalno vzdušje -0-2e v omenjenem t ekmovanju v ženski odbojki je vodja BRESTOVE ekie obljubil tekmovalkam BRE STA za zmago olkilogramsko čo kolada. šortna nesreča je hotela, da so zmagale nasrotnice Iz odjetja LIP BLED. Te so zato zahtevale čoko l ada zase. Ker a so jo BRE STOVKE medtem ojedle, BREST še dandanes dolguje borbenim Blejčankam tisto veliko čoko l a da. Dolg bo treba oravnati, če rej ne, na eti lesariadi Navijači so bili ridni kot mravlje. Tudi njihova ot je bila temu rimerna. Ves dan so hiteli sem in tja, sem in tja. (N a mreč na relacij i i grišče-buffet). Najbolj nenavaden dogodek se je rietil na eni izmed nogometnih tekem. Enemu izmed BRESTOVIH nasrotnikov je nekaj ušlo v hlače" zaradi ostrega Brankovega stre la. Očitno mlad eni č ni vedel za leto boja roti onesnaženju okolja in zraka. - O- z veselj em smo oazili, da je bilo med navijači več BRESTOVCEV ter njihovih znancev in sorodnikov kot rebivalcev Nove Gorice. Videti je, da nam lesariada mnogo omeni Na dan tekmovanja je zelo cvete la borzav značk. Najbolj goreči zbiralci so jih celo na silo trgali dru gim z obleke, nežni sol a si jih je skušal ridobiti z medenimi na smeški..,-"-~_.,... ~.. (IA~ t iiot Ena izmed čestitk