Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo ANITA ZELENKO Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli MAGISTRSKO

Transkripcija

1 Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo ANITA ZELENKO Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli MAGISTRSKO DELO Maribor, marec 2013

2 Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo ANITA ZELENKO UPORABA INTERAKTIVNE TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI MAGISTRSKO DELO Mentor: prof. dr. Karmen Kolnik Maribor, marec 2013

3 Strokovni pregled Lektorica: Silva Hajšek, predmetna učiteljica za slovenščino in nemščino Prevajalka: Klavdija Podhostnik, profesorica angleščine in filozofije

4 Magistrski študij sem opravljala na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Zahvaljujem se Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, ki mi je sofinanciralo podiplomski študij in mi omogočilo nadaljnje strokovno izobraževanje. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Karmen Kolnik za vso strokovno pomoč in podporo pri izdelavi mojega magistrskega dela. Zahvaljujem se tudi dr. Evi Konečnik Kotnik in dr. Marjanu Krašni za strokovne nasvete pri pripravi magistrskega dela. Hvala mojemu možu Boštjanu, ki je ves čas verjel vame in me spodbujal do cilja, ter mami in očetu za nesebično podporo.

5 UDK: 373.3:0/9: :91 Gesla: Interaktivna tabla, poučevanje in učenje z interaktivno tablo, informacijskokomunikacijska tehnologija (IKT), pouk geografije, osnovna šola

6 IZJAVA Podpisana Anita Zelenko izjavljam, da sem magistrsko delo z naslovom Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli izdelala sama, prispevki drugih so posebej označeni, uporabljeni viri in literatura so korektno navedeni. Maribor,. (podpis)

7 POVZETEK Z razvojem tehnologije se v šolski prostor vedno bolj vključuje informacijskokomunikacijska tehnologija. Ena od teh tehnologij je tudi interaktivna tabla, ki se v slovenskem šolskem prostoru pojavlja od leta 2004 (Juričič, 2005). V letu 2009 je bilo 16,8% slovenskih osnovnih šol opremljenih z interaktivno tablo, kar 70,6% pa je njihovo nabavo načrtovalo (Gerlič, 2010a). Glavni namen magistrske naloge z naslovom Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli je bil preizkus teoretičnih spoznanj o prednostih in slabostih uporabe interaktivne table pri pouku geografije na primeru uporabe interaktivne table pri pouku geografije v devetem razredu osnovne šole. Izhodišče je predstavljal pedagoški eksperiment, izveden pri pouku geografije v devetem razredu osnovne šole v šolskem letu 2010/2011, ki je ovrgel prvi del vodilne hipoteze ter potrdil drugi del vodilne hipoteze naloge. Ta je v prvem delu predvidevala, da učenci ob uporabi interaktivne table dosegajo višje učne rezultate v primerjavi s sovrstniki, kjer pouk geografije poteka brez interaktivne table. V drugem delu je predvidevala, da je poučevanje z interaktivno tablo za učitelja z vidika organizacije pouka racionalnejše in za učenca z vidika usvajanja učne snovi nazornejše. Sklepi pedagoškega eksperimenta so nov raziskovalni prispevek na področju slovenske didaktike geografije, saj tovrstni pedagoški eksperiment pri pouku geografije v osnovni šoli še ni bil izveden, analiziran in opisan v slovenski didaktični literaturi. Učiteljem je pomemben predvsem zaradi predstavljenih prednosti in slabosti uporabe interaktivne table pri pouku geografije ter podanih predlogov za njeno smotrno uporabo. KLJUČNE BESEDE interaktivna tabla, poučevanje in učenje z interaktivno tablo, informacijskokomunikacijska tehnologija (IKT), pouk geografije, osnovna šola

8 ABSTRACT With the technological development information and communication technology is becoming increasingly involved in schools. One of the technologies represents an interactive board, which has been used in schools since 2004 (Juričič, 2005). In 2009 there were 16,8% of Slovene primary schools which were equipped with the interactive board, whereas 70% of schools planned its purchase (Gerlič, 2010). The main purpose of the dissertation entitled The Use of Interactive Board at Geography Lessons in Primary School was a test of theory cognition about the advantages and the disadvantages of using the interactive board at Geography lessons of the use interactive board in the teaching of Geography in the ninth grade of Primary School. The pedagogical experiment represented the basis and it was carried out at a Geography lesson in the ninth class of a primary school in the school year 2010/2011, which refuted the first part of the leading hypothesis and confirmed the second part of the leading hypothetical assignment. The first part suggested that students who use the interactive board reach higher learning results in comparison to peers who do not use the interactive board. The second part suggested that teaching with the interactive board is more rational for a teacher what concerns lesson organization and it is more thorough for a student what concerns learning. The resolutions of the pedagogical experiment are a new experimental contribution in the field of Slovene Geography didactics, because there has never been any pedagogical experiment carried out at the Geography lesson nor has it been analysed and described in the Slovene didactics literature. It is especially important for teachers because of the advantages and the disadvantages of using the interactive board at Geography lessons and given suggestions for its sensible use. KEY WORDS interactive board, teaching and learning with an interactive board, information and communication technology (ICT), Geography lessons, primary school

9

10 VSEBINSKO KAZALO 1 UVOD NAMEN NALOGE CILJI NALOGE RAZISKOVALNE HIPOTEZE NALOGE METODOLOGIJA Raziskovalne metode Uporabljeni viri UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNEM PROCESU RAZŠIRJENOST UPORABE IKT S POUDARKOM NA I-TABLAH V OSNOVNIH ŠOLAH V TUJINI IN V SLOVENIJI Razširjenost uporabe interaktivnih tabel v tujini Razširjenost uporabe interaktivnih tabel v Sloveniji INTERAKTIVNA TABLA KOT DIDAKTIČNI PRIPOMOČEK V VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNEM PROCESU Princip delovanja interaktivnih tabel Vrste interaktivnih tabel v Sloveniji Uporaba interaktivnih tabel v razredu Interaktivnost didaktični potencial interaktivnih tabel Prednosti uporabe interaktivnih tabel v razredu Slabosti uporabe interaktivnih tabel v razredu DIDAKTIČNA IZHODIŠČA UPORABE I-TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE Smernice v sodobnih ciljih geografskega izobraževanja Didaktična načela pri pouku geografije Učne oblike in metode dela pri pouku geografije Učna zahtevnost UPORABA INTERAKTIVNE TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE ZNAČILNOSTI INTERWRITE I-TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE UPORABA I-TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE V DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE PEDAGOŠKEGA EKSPERIMENTA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE METODE DELA RAZISKOVALNI VZOREC SODELUJOČIH IN METODE i

11 3.4.1 Statistične spremenljivke Raziskovalni vzorec sodelujočih učencev Postopki zbiranja in obdelave podatkov Raziskovalni vzorec učiteljev Postopek zbiranja in obdelave podatkov mnenj učiteljev REZULTATI Z INTERPRETACIJO SAMOEVALVACIJA UPORABE I-TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE V 9. RAZREDU ANALIZA PREVERJANJA ZNANJA PO IZVEDENEM PRISTOPU ANALIZA ODGOVOROV NA ANKETNI VPRAŠALNIK INTERPRETACIJA NESTANDARDIZIRANEGA INTERVJUJA Z UČITELJI GEOGRAFIJE ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN POTRDITEV HIPOTEZ ZAKLJUČNE UGOTOVITVE LITERATURA IN VIRI PRILOGE ii

12 KAZALO SLIK Slika 1: Didaktični štirikotnik Slika 2: Faze pouka Slika 3: Interwrite Pad primer interaktivne tablice Slika 4: InterWrite PRS primer glasovalnega sistema Slika 5: Delovanje i-table Slika 6: Učilnica, opremljena s sodobno IKT Slika 7: ebeam Slika 8: Primer elektromagnetske i-table Slika 9: Primer analogno-uporovne i-table Slika 10: Strategije procesa učenja uporabe izobraževalne tehnologije pri poučevanju Slika 11: Uporaba slike s pomočjo i-table Slika 12: Primer uporabe kartografskega gradiva na i-tabli Slika 13:Primer uporabe neme karte s slikovnim gradivom na i-tabli Slika 14: Preverjanje poznavanja Slika 15: Preverjanje razumevanja Slika 16: Preverjanje uporabe Slika 17: Preverjanje analize Slika 18: Preverjanje sinteze Slika 19: Preverjanje vrednotenja Slika 20: Kognitivno-konstruktivistični pristop Slika 21: I-tabla Interwrite Slika 22: Orodja za zaznamovalni način Slika 23: Orodja Interwrite programa Slika 24: Različne oblike orodne vrstice Interwrite Slika 25: Funkcionalnost zavese, ki zastira del besedila Slika 26: Primer uporabe orodja dostopa do spleta in možnost napovedi učnih ciljev Slika 27: Uporaba interaktivnega pisala Slika 28: Funkcionalnost pisala za risanje, s katerim smo označili območja z gosto poselitvijo Slika 29: Funkcionalnost pisala iii

13 Slika 30: Primer uporabe i-table pri sintezi Slika 31: Interaktivna naloga, ki jo lahko rešujemo z orodji i-table iv

14 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Gibanje števila računalnikov v osnovnih šolah v Sloveniji za obdobje Preglednica 2: Tehnologija, ki omogoča delovanje i-tabel Preglednica 3: Možne metode poučevanja z i-tablo, ki postopno povečujejo aktivnost učencev Preglednica 4: Spremembe pouka geografije od leta 1950 do danes Preglednica 5: Frekvenčni in strukturni prikaz kontrolne (KS) in eksperimentalne skupine (ES) Preglednica 6: Vzgojno-izobraževalni cilji in dejavnosti ter stopnja zahtevnosti sklopa Panonske pokrajine Slovenije Preglednica 7: Razporeditev učiteljev glede na delovno dobo Preglednica 8: Razporeditev učiteljev glede na obdobje uporabe i-table Preglednica 9: Rezultati kontrolne skupine pri preverjanju končnega znanja Preglednica 10: Rezultati eksperimentalne skupine pri preverjanju končnega znanja Preglednica 11: Razvrstitev prednosti uporabe i-table s strani učencev Preglednica 12: Razvrstitev slabosti uporabe i-table s strani učencev Preglednica 13: Utemeljitve na vprašanje Ali rad vidiš, da se i-tabla uporablja kot učni pripomoček pri pouku geografije Preglednica 14: Odgovori na vprašanje Zakaj izbrana orodja najraje uporabljaš? Preglednica 15: Utemeljitve na vprašanje Ali vam je bil posnetek všeč? Preglednica 16: Utemeljitve na vprašanje So ti bile te igre všeč? Preglednica 17: Utemeljitve na vprašanje Ti je bilo gradivo všeč? Preglednica 18: Utemeljitve na vprašanje Ti je bila spletna stran všeč? Preglednica 19: Utemeljitve na vprašanje Ti je bila uporaba kviza všeč? Preglednica 20: Mnenja učencev o uporabi i-table pri pouku geografije Preglednica 21: Mnenja učencev o uporabi i-table pri pouku geografije Preglednica 22: IKT oprema v geografskih učilnicah intervjuvanih učiteljev Preglednica 23: Statistika rezultatov kontrolne in eksperimentalne skupine glede na spol v

15 Preglednica 24: Statistika rezultatov kontrolne in eksperimentalne skupine po preverjanju znanja Preglednica 25: Statistika rezultatov kontrolne in eksperimentalne skupine po preverjanju znanja KAZALO GRAFOV Graf 1: Indeks težavnosti po nalogah za kontrolno skupino Graf2: Indeks težavnosti po nalogah za eksperimentalno skupino vi

16 vii

17 1 UVOD Že starogrški filozof Heraklit je izrekel misel: Panta rhei (Vse teče). Rimljani so to njegovo spoznanje nadgradili z mislijo: Tempora mutantur, nos et mutamur in illis (Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi). (Bohinac, 2007). V vedno hitreje razvijajoči se informacijski družbi 21. stoletja prihaja ta misel vedno bolj do izraza tudi v šolskem prostoru. Če so slovenski učitelji geografije pred nekaj leti pisali prve članke o rabi računalnika pri pouku geografije (Lipovšek, 2008), potem danes učitelji pišejo članke o izkušnjah z rabo interaktivne table (v nadaljevanju i-table), spletnih učilnicah, e-gradivih, e- in i-prosojnicah, e-redovalnicah, e-dnevnikih. Hiter razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) vpliva tudi na šolski prostor. Na učiteljih pa je, kako bodo IKT didaktično domišljeno in osmišljeno vpeljali v razred. Sposobnost, da človek najde, analizira in smotrno uporabi pridobljeno informacijo, je pomemben steber učenja za prihodnost (Haubrich, 2005). V današnji poplavi informacij je pomembno, da znamo najti željeno informacijo, poiskati pomembnejše informacije in jih kritično vrednotiti. Pri pouku bi učenci morali pridobiti te veščine, saj jih vsakodnevno potrebujejo v življenju. Raziskave s področja vpliva IKT na učenje in poučevanje kažejo precejšen porast IKT v šolah (Gerlič, 2006) (Gerlič, 2010a), (EcoMedia, 2007) Didaktično ustrezna raba IKT v šoli zahteva od učitelja tudi sodobne oblike in metode dela. Ob vpeljavi IKT v razred se spreminja tudi vloga učitelja, ki prehaja od posredovalca informacij k organizatorju (moderatorju) dela v razredu. Posodobljen učni načrt za geografijo (Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija, 2011) nazorno podaja med splošnimi cilji ne le kognitivnih ciljev, ampak tudi razvoj spretnosti in vrednot, ki jih učenci razvijajo ob uporabi IKT. Med najnovejše tehnološke pridobitve v slovenskih šolah sodijo i-table. V svetu, npr. Angliji, so prisotne v šolskem sistemu že najmanj deset let (Gavin, 2005; povz. po (Bučar, 2011). Prva i-tabla v Sloveniji je bila nameščena v letu 2004 (Juričič, 2005). Slovenske šole so z njimi začeli hitreje opremljati po letu 2008 preko razpisa 1

18 Ministrstva RS za šolstvo in šport (Bučar, 2011). Tuji avtorji (Beauchamp & Parkinson, 2005); (Cogill, 2003); (Smith, 2005) in tudi domači (Bačnik, 2008); (Končar, 2007); (Bučar, 2011) navajajo številne didaktične prednosti uporabe le-teh v razredu. Hkrati pa poudarjajo, da je še vedno učitelj tisti, ki jo mora didaktično ustrezno vplesti v pouk. 1.1 NAMEN NALOGE Glavni namen magistrske naloge z naslovom Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli je preizkus teoretičnih spoznanj o prednostih in slabostih uporabe i-table pri pouku geografije na osnovi pedagoškega eksperimenta. Izdelana bo primerjava v znanju učencev, ki je bilo usvojeno s pomočjo i-table oziroma s pomočjo drugih klasičnih učnih pripomočkov (učbenika, delovnega zvezka, televizije, grafoskopa, prosojnice, zelene table, videoposnetka in terenskega dela). S pomočjo strokovne literature bo predstavljena i-tabla kot učni pripomoček, ki učencu omogoča v šoli pridobiti temeljno zmožnost (kompetenco) digitalne pismenosti. Učitelj, ki pri pouku uporablja sodobno IKT (računalnik, LCD projektor, i- tablo), digitalno opismenjuje učence in jim omogoča pridobivanje, analiziranje, uporabo in vrednotenje različnih informacij s sodobno IKT. Raba le-te pa mora biti domišljena in osmišljena, saj sama po sebi še ne spreminja paradigme poučevanja. Prav zaradi tega je nastala potreba po raziskovanju didaktičnega potenciala i-table pri pouku geografije. Analiza i-table kot didaktičnega pripomočka pri pouku geografije bo temeljila na ugotavljanju njenih prednostih in slabostih pri pouku geografije v osnovni šoli. Pričakujemo, da bosta natančna predstavitev i-table, njenih prednostih in slabosti, njene uporabe ter vključevanje le-te v pouk geografije med učitelji geografije dobrodošla. Učiteljem bodo podani primeri pouka z i-tablo z metodami in oblikami dela, ki jih omogoča i-tabla. Podan bo celovit vpogled v spremembe pouka geografije, ki jih v učilnico prinaša poučevanje in učenje z i-tablo. 2

19 1.2 CILJI NALOGE Magistrsko delo z naslovom Uporaba i-table pri pouku geografije v osnovni šoli je razdeljeno na teoretična in empirična poglavja. V prvem, uvodnem poglavju, smo opredelili namen, cilje, hipoteze naloge in predstavili metodološki postopek. Posamezni cilji teoretičnih in empiričnih poglavij so predstavljeni v nadaljevanju. RAZISKOVALNI CILJI TEORETIČNEGA DELA SO v prvem sklopu: na osnovi analize mednarodnih raziskav opredeliti razširjenost uporabe i-table v vzgojno-izobraževalnem procesu v tujini, na osnovi slovenskih raziskav opredeliti razširjenost uporabe i-table vzgojnoizobraževalnem procesu v Sloveniji. v drugem sklopu: na osnovi analize strokovne literature predstaviti značilnosti delovanja i-tabel, na osnovi analize strokovne literature analizirati prednosti uporabe i-table v vzgojno-izobraževalnem procesu, na osnovi analize strokovne literature analizirati slabosti uporabe i-table v vzgojno-izobraževalnem procesu. v tretjem sklopu: opredeliti didaktična izhodišča uporabe i-table pri pouku geografije, na osnovi analize strokovne literature izpostaviti prednosti in slabosti uporabe i-table pri pouku geografije. RAZISKOVALNI CILJI EMPIRIČNEGA DELA SO v prvem sklopu: demonstrirati uporabo i-table pri pouku geografije v devetem razredu osnovne šole z vidika izvedbe vzgojno-izobraževalnega procesa, na osnovi pisnega preizkusa znanja analizirati dosežke učencev kontrolne in eksperimentalne skupine, 3

20 na osnovi izvedbe pedagoškega eksperimenta in samoevalvacije opredeliti didaktični potencial uporabe i-table v devetem razredu osnovne šole pri učnem sklopu Panonske pokrajine Slovenije. v drugem sklopu: na osnovi nestandardiziranega intervjuja z učitelji geografije predstaviti njihovo mnenje o didaktičnem potencialu i-table pri pouku geografije. 1.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE NALOGE Vodilna hipoteza magistrske naloge z naslovom Uporaba i-table pri pouku geografije v osnovni šoli temelji na dveh predpostavkah. Prva predpostavka predvideva, da učenci ob uporabi i-table dosegajo višje rezultate v primerjavi s sovrstniki, kjer pouk geografije poteka brez i-table. Druga predpostavka predvideva, da je poučevanje z i- tablo za učitelja z vidika organizacije pouka racionalnejše in za učenca z vidika usvajanja učne snovi nazornejše. Hipoteze empiričnega raziskovanja so eksplicitno izražene s predpostavkami pri poglavju 3.1 Namen, cilji in hipoteze pedagoškega eksperimenta. 1.4 METODOLOGIJA Raziskovalne metode Pri oblikovanju magistrskega dela so bile uporabljene različne metode in tehnike dela. Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo ter metodo analize in sinteze, v eksperimentalnem delu pa kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja. Metodo kvalitativnega raziskovanja smo uporabili pri uporabi i-table pri pouku geografije in pri pridobivanju mnenj učiteljev o didaktičnem potencialu i-table. Metodo kvantitativnega raziskovanja smo uporabili pri preverjanju znanja učencev, sodelujočih v pedagoškem eksperimentu. V teoretičnem delu so na osnovi deskriptivne metode dela s pomočjo kvantitativne analize literature in virov opredeljena teoretična izhodišča naloge. Analizirana 4

21 teoretična izhodišča so z metodo deskripcije strnjena v opis značilnosti obravnavane teme. Zastavljeni so cilji in vodilna hipoteza naloge, uporabljena je bila strokovna literatura s področja vzgoje in izobraževanja, IKT, splošne didaktike in didaktike geografije. V raziskovalnem delu so z metodo pedagoškega eksperimenta in metodo nestandardiziranega intervjuja predstavljene prednosti in slabosti uporabe i-table pri pouku geografije v osnovni šoli v devetem razredu. Predstavljen je didaktični potencial i-table pri pouku geografije in podani predlogi za njeno rabo. S pomočjo anketnega vprašalnika in kvantitativne obdelave odgovorov učencev, ki so sodelovali v pedagoškem eksperimentu, smo raziskali didaktični potencial i-table pri pouku geografije z vidika učenca. Analizirali smo prednosti in slabosti uporabe i-table pri pouku geografije z vidika učenca. Z nestandardiziranim intervjujem smo pri devetih učiteljih geografije v osnovni šoli ugotavljali didaktične prednosti in slabosti uporabe i- table pri pouku geografije. Na podlagi zbranih teoretičnih izhodišč in pedagoškega eksperimenta, izvedenega v devetem razredu osnovne šole pri pouku geografije v šolskem letu 2010/2011 so bile podane prednosti in slabosti uporabe i-table pri pouku geografije Uporabljeni viri V magistrski nalogi Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli smo analizirali vire in literaturo, ki se navezuje na novejšo IKT v slovenskem šolskem prostoru (i-tabla) in didaktiko geografije. Pregledali in analizirali smo različne slovenske in tuje raziskave o didaktičnih potencialih i-table v vzgojno-izobraževalnem procesu. Vključili smo tudi pregled in analizo slovenskih in tujih dokumentov (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 2011); (Lizbonska strategija, 2000); (Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija, 2011); (Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope. Glavni dosežki strategije i2010 v obdobju , 2009)., ki podpirajo uporabo i-table v vzgoji in izobraževanju ter še posebej pri pouku geografije. 5

22 2 UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM PROCESU Različni dokumenti (Lizbonska strategija, 2000); (Strategija razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji (si2010), 2007); (Ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje - evropski referenčni okvir, 2006); (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 2011) nalagajo učitelju obvezo razvijati pri učencih zmožnosti oziroma kompetence digitalne pismenosti. Ta obveza temelji na dveh vidikih. Prvi vidik so potrebe sodobne družbe, ki temeljijo na hitrem dostopu novih informacij in njihovem pretoku ter uporabi IKT v vsakdanjem življenju. Drugi vidik je uporaba IKT v profesionalnem življenju vsakega posameznika. Z Lizbonsko strategijo (2000) si je Evropska unija (EU) zadala cilj, razvijati gospodarstvo, ki bo temeljilo na znanju, in informacijsko družbo, ki bo temeljila na IKT. Naloga učitelja v sodobni informacijski družbi 21. stoletja je osmisliti uporabo IKT pri učencih in jih kot mentorji oziroma organizatorji učnega okolja usmeriti do znanja. V 21. stoletju več ne drži, da je šola vir vsega znanja. Možnosti dostopa do različnih informacij in znanj je nešteto. Šola danes postaja kraj, kjer se učenci učijo poti do znanja. Digitalna zmožnost oziroma kompetenca postaja na začetku 21. stoletja ena od ključnih kompetenc, ki je nujna za življenje v tem stoletju (Kreuh, 2008b). Evropska Komisija je leta 2005 sprejela pobudo i2010 A European Information Society for growth and employment (Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje), ki spodbuja in poudarja digitalno gospodarstvo in IKT kot gonilno silo kakovosti življenja. i2010 ima tri prednostne naloge: vzpostavitev enotnega evropskega informacijskega prostora, povečanje inovacij in investicij v raziskave IKT in vzpostavitev evropske informacijske družbe. V skladu z evropsko politiko je Slovenija leta 2007 sprejela si2010 Strategijo razvoja informacijske družbe, ki je usklajena z nalogami i2010. V skladu s strategijo i2010 naj bi evropske države okrepile raziskave in razvoj na področju IKT (Brečko & Vehovar, 2008). Glavni dosežki strategije i2010 v obdobju so (Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope. Glavni dosežki strategije i2010 v obdobju , 2009): 6

23 56% Evropejcev je leta 2008 bilo rednih uporabnikov interneta; 93% prebivalcev EU25 ima dostop do širokopasovnega interneta; več kot 80% evropskih podjetij in 50% evropskih gospodinjstev ima širokopasovno internetno povezavo; 80% rednih uporabnikov interneta sodeluje v interaktivnih dejavnostih (komunikacija, uporaba spletnih finančnih storitev, ustvarjanje in skupna uporaba novih vsebin ); Evropa ima najgostejšo mrežo mobilnih priključkov na svetu (ZDA in Japonska imata okoli 80%); tretjina evropskih državljanov in 70% podjetij v EU uporablja storitve e-vlade; ponudba spletnih javnih storitev je leta 2007 narasla na 50%, za podjetja pa na 70%. Iz poročila (Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope. Glavni dosežki strategije i2010 v obdobju , 2009) je razvidno, da je i2010 postavila temelje sodobni informacijski družbi 21. stoletja v EU, ki temelji na uporabi IKT. To ugotovitev je potrebno upoštevati tudi v izobraževalnem procesu in za takšno družbo usposobiti učence. Uporaba IKT se je v evropskih šolah v tem petletnem obdobju ( ) močno povečala, kar dokazuje raziskava (Benchmarking Access and use of ICT in European Schools, 2006) o rabi IKT v osnovnih in srednjih šolah. 96% vseh šol v EU25 ima dostop do interneta, od tega ima kar dve tretjini (67%) šol dostop do širokopasovnega interneta. Rezultati po posameznih državah pa so precej različni. 90% šol v skandinavskih državah, Estoniji, Malti in Nizozemski ima širokopasovni internet, med tem je takšnih šol v Grčiji, Poljski, Cipru in Litvi precej manj (35%). V Sloveniji imajo dostop do interneta vse šole. Širokopasovni dostop ima 85% slovenskih šol. Z razvojem IKT sta se uporaba in vpliv le-te v izobraževalnem sistemu močno povečala in vpliva na več področij (Gilbert, 2006): šolska administracija; izvajanje učnega procesa; dostop do informacij. 7

24 V ospredje prihaja nov način poučevanja, kjer so v središču dogajanja učenci in njihove potrebe. Vedno bolj se uvaja konstruktivistični način poučevanja, ki je problemsko zasnovan (Blažič, 1995). IKT spreminja izobraževalni sistem in omogoča razvoj novih didaktičnih pristopov. Zato jo imenujejo tudi»transformacijska IKT«(Gavin, 2005; povz. po (Bučar, 2011). Uporabljamo jo lahko na zelo različnih področjih v izobraževanju. Učitelji in učenci jo uporabljajo pri učnih urah, tehnični delavci pri administrativnem delu, ravnatelj pri organizaciji šole. Učitelji vsakodnevno uporabljajo IKT pri pripravah na pouk in pri izvajanju učnih ur. Urne učne priprave so pisane z računalniki in tiskane s tiskalniki. Številne informacije za pripravo na pouk poiščejo na spletu. Pri pouku uporabljajo e-gradiva, spletne učilnice, animacije Z njo tudi preverjajo in ocenjujejo učenčevo znanje. Učitelji razredniki jo uporabljajo pri administrativnih razrednih zadevah npr.: pisanje razrednih poročil, vabil, zapisnikov Uporaba IKT v učnem procesu omogoča lažje upoštevanje različnih učnih stilov učencev. IKT nudi pridobivanje informacij na različne načine (zvok, slika). Ker IKT omogoča dostop do znanja na več različnih načinov, omogoča tudi individualizirano učenje. Tako pa tudi podpira inkluzijo, t.i. vključevanje oseb s posebnimi potrebami v normalno socialno okolje (Demšar Pečjak, 2000). IKT omogoča prilaganje zvoka, velikosti prikazanega na platnu ali i-tabli (slika, graf ). Z uporabo IKT v izobraževanju se didaktični trikotnik razširi v didaktični štirikotnik (slika 1), kjer so vsi elementi med seboj enakovredni. IKT predstavlja v tem štirikotniku najpomembnejši tehnični pripomoček za dostop do informacij (učne vsebine). Učitelj ohrani tradicionalno vlogo vzpostavitelja in ohranjevalca odnosa med učencem in vsebino ter nadzora (Svetec, 2007), dobi pa novo vlogo organizatorja dela. 8

25 UČITELJ UČENEC UČNI PROCES IKT UČNE VSEBINE SNOV VSEBINA Slika 1: Didaktični štirikotnik. Vir: Svetec, Vključevanje IKT v učni proces ustvarja novo učno okolje, ki omogoča izvajanje pouka s sodobnimi pristopi poučevanja (Baker, 2005; povz. po (Bučar, 2011). IKT izrinja tradicionalne metode in oblike poučevanja (razlaga) in ponuja nova orodja, ki jih učitelj vpleta v sodobne pristope poučevanja in tako ustvarja novo učno okolje. Uporaba IKT je možna v vseh fazah učnega procesa (slika 2). Začne se že pri pripravi na učni proces, ko učitelji brskajo za informacijami, slikovnimi in zvočnimi viri Nadaljuje se pri motiviranju učencev in pri usvajanju znanja. Zaključi se pri preverjanju in ocenjevanju znanja (Bučar, 2011). PRIPRAVA NA POUK OCENJEVANJE USVAJANJE NOVE UČNE SNOVI PREVERJANJE UTRJEVANJE Slika 2: Faze pouka. Vir: Kramar, S pomočjo IKT lahko močno vplivamo na svoj način poučevanja. Pri tem moramo IKT znati uporabljati, se zavedati njenih didaktičnih prednosti in tudi slabosti, da se jim izognemo. Za uporabo IKT v izobraževanju mora učitelj razvijati digitalno kompetenco, ki omogoča njihovo ustvarjalno in kritično rabo. Razvija pa tudi pismeno in matematično kompetenco. Brečko in Vehovar (2008) delita to kompetenco na dva sklopa: 9

26 splošna raba IKT, pedagoška raba IKT. Rezultati razvoja digitalne pismenosti so (Brečko & Vehovar, 2008): sposobnost iskanja, zbiranja in obdelava elektronskih informacij, podatkov in konceptov ter njihove sistematične uporabe, sposobnost uporabe primernih pripomočkov (grafi, tabele, zemljevidi) za izdelavo, predstavitev in razumevanje kompleksnih informacij, sposobnost dostopa do spletne strani in uporaba spletnih storitev (spletna pošta), sposobnost uporabe IKT za podporo kritičnemu razmišljanju, kreativnosti in inovativnosti v različnih okoljih (doma, v prostem času, na delu). Kot učitelji se moramo zavedati, da v šolo prihajajo»digitalni«učenci, ki že od svojega drugega leta starosti uporabljajo digitalne medije (Kreuh, 2008b). To pa je zadostni razlog, da se učitelji naučijo uporabljati IKT pri svojem delu. Poznati morajo tehnologijo in njeno uporabnost. Predvsem pa poznavanje vseh možnosti didaktičnega vključevanja IKT v učni proces. Danes je IKT del življenja sodobne družbe. Na učiteljih je naloga, da učence pripravijo na kritično uporabo IKT v zasebnem življenju kot na delovnem mestu. Bučarjeva (2011) ugotavlja, da bi morala lokalna skupnost v sodelovanju s šolo izdelati plan za posodobitev šole z IKT. Pri tem bi morali upoštevati: kakšno IKT uvesti v šole, kako lahko šola promovira učenje otrok in njihove dosežke. 2.1 RAZŠIRJENOST UPORABE IKT S POUDARKOM NA I-TABLAH V OSNOVNIH ŠOLAH V TUJINI IN V SLOVENIJI IKT je danes pomemben del izobraževalne tehnologije (ICT@Europe.edu, 2001). Omogoča sodobno digitalno podporo poučevanju in učenju. I-tabla združuje rabo različnih komponent (radio, televizijo, računalnik, videorekorder, projektor ) izobraževalne tehnologije in tako poenostavlja njeno rabo. 10

27 Da bi razumeli, zakaj govorimo o IKT, ne o izobraževalni tehnologiji, bomo na tem mestu pojasnili, kako razumemo terminologijo. Izobraževalna tehnologija vključuje različna učna sredstva, učne medije, multimedijo in tudi IKT. IKT pa zavzema tista učna sredstva, s katerimi lahko informacije poljubno sprejemamo, obdelujemo, shranjujemo, posredujemo in pošiljamo (Information and communications technology). IKT omogoča manipulacijo in komunikacijo z informacijami. Zavzema računalnike, računalniška omrežja (internet) in multimedije, kamor sodi tudi i-tabla (ICT@Europe.edu, 2001). V nadaljevanju bomo predstavili nekatere podatke o razpoložljivosti in uporabi IKT s poudarkom na i-tablah v osnovnošolskem izobraževanju v tujini in v Sloveniji. V predstavitvi bomo uporabili podatke šestih mednarodnih in petih slovenskih raziskav, in sicer: Mednarodne raziskave Information and Communication Technology in European Education System (ICT@Europe.edu, 2001). Raziskavo je opravil Eurydice (The Information Network on Education in Europe) in financirala Evropska komisija. Z raziskavo so ugotavljali, kako evropske države vključujejo IKT v šolah v poučevanje. Mednarodne raziskave Key Data Information and Communications Technology in School in Europe (2004), ki je tudi bila izvedena s strani Eurydice in financirana s strani Evropske komisije. Raziskava je zbrala podatke o vključenosti IKT v pouk, opremljenosti šol z IKT in izobraževanju učiteljev za uporabo IKT pri pouku in poučevanju IKT kot posebnega predmeta. Mednarodne raziskave Key data on learning and innovation through ICT at school in Europe (2011). Raziskava je bila narejena s strani Eurydice in financirana s strani Evropske komisije. Temelji na prejšnjih dveh raziskavah (ICT@Europe.edu, 2001) in (Key Data Information and Communications Technology in School in Europe, 2004). Raziskava proučuje razvoj IKT v šolah (mreža programske in strojne opreme), uporabo IKT v izobraževalnem 11

28 sistemu in vključenost v učne načrte, vlogo IKT pri razvoju inovativnih metod poučevanja ter ocenjuje vlogo IKT pri razvoju sodobnih veščin. Mednarodne raziskave SITES 2006 (Second International Information Technology in Education Study), ki je bila izvedena v 18 državah pod okriljem Mednarodne zveze za evalvacijo izobraževalnih dosežkov IEA. Raziskava je potekala med šolami in učitelji matematike in naravoslovja v osmem razredu. Z raziskavo so ugotavljali pozitivne učinke pedagoške prakse in kako je IKT vključena v učni proces. V Sloveniji so bile v to raziskavo vključene vse osnovne šole (446). (Brečko & Vehovar, 2008) Mednarodne raziskave Benchmarking Access and Use of ICT in Europea Schools 2006, ki jo je izvedla EMPIRICA ter financirala Evropska komisija. V raziskavi, so sodelovali ravnatelji in učitelji iz 27-tih evropskih držav med februarjem in majem Mednarodne raziskave EcoMedia, ki je bila izvedena v okviru Comenius EcoMedia Europe Network z namenom, ugotoviti stanje in razvoj uporabe IKT v osnovnih in srednjih šolah. V raziskavi je sodelovalo 23 partnerskih evropskih držav, med njimi tudi Slovenija. Raziskava je bila zaključena leta V njej so sodelovali učenci in dijaki, stari od 6 do 19 let (EcoMedia, 2007). Slovenske raziskave Stanje in trendi uporabe računalnika v slovenskih osnovnih in srednjih šolah (Gerlič, 1999), ki je bila opravljena v okviru programa Računalniško opismenjevanje in financirana s strani Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Z raziskavo so ugotavljali razpoložljivost strojne in programske opreme v osnovnih šolah, usposobljenost učiteljev za uporabo računalniške tehnologije pri pouku ter na kakšen način in kako pogosto učitelji in učenci uporabljajo to tehnologijo pri pouku. Slovenska raziskava Stanje in trendi uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije v slovenskih osnovnih šolah (Gerlič, 2006) in (Gerlič, 2010a), ki je bila opravljena v okviru projekta Informatizacija 12

29 slovenskega šolstva in financirana s strani Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. V raziskavi so zbirali podatke kot v prej opisani raziskavi (razpoložljivost strojne in programske opreme ), poleg tega pa so zbrani podatki o načinu vključenosti v pouk t.i. izobraževalnega interneta in e- izobraževanja ter o dejanski izkoriščenosti razpoložljive računalniške opreme v osnovnih šolah. Raziskava (2010a) je bila precej spremenjena, saj so bila vprašanja razdeljena v tri sklope, in sicer vprašanja za ravnatelje, vprašanja za učitelje računalništva in računalnikarje in vprašalnik za ostale učitelje osnovnih šol. Slovenske raziskave RIS: Šolajoči in IKT 2010, ki jo je izvedel Center za metodologijo in informatiko na fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani. Podatki so bili zbrani z reprezentativno telefonsko anketo v decembru Anketiranih je bilo 1206 oseb v starosti od 10 do 75 let, med njimi je bilo 97 šolajočih, starih med 10 in 15 let. (Činkole & Brečko, 2010) Slovenska raziskava Opremljenost šol in uporaba interaktivnih tabel, ki je bila narejena v okviru magistrskega dela Uporaba interaktivne table pri pouku geometrije v prvem razredu osnovne šole leta Vzorec analize raziskave je zavzel 325 pedagoških delavcev na različnih osnovnih šolah v Sloveniji. Od tega je bilo največ (44,3%) razrednih učiteljev, 35,1% je bilo predmetnih učiteljev in 8,3% računalničarjev. Z raziskavo so želeli ugotoviti stanje uporabe interaktiven table v osnovnih šolah (Bučar, 2011). Slovenska raziskava Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije v Sloveniji, ki je bila narejena v okviru magistrskega dela Idejni model uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije maja leta Vzorec analize raziskave je zajel 95 učiteljev geografije v osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. Od tega je bilo 63 (66 %) osnovnošolskih učiteljev geografije. Namen raziskave je bil ugotoviti stanje vključenosti IKT v slovensko šolsko geografijo in pridobiti mnenje učiteljev geografije o njeni uporabni vrednosti v šolskem prostoru (Jesenek Bračko, 2011). 13

30 2.1.1 Razširjenost uporabe interaktivnih tabel v tujini Mednarodne raziskave (ICT@Europe.edu, 2001 in Key Data 2004, SITES 2006, Network Report, 2007) ugotavljajo, da so šole v evropskih državah zelo različno opremljene. Že leta 2001 so avtorji v raziskavi Information and Communication Technology in European Education Systems (ICT@Europe.edu, 2001) ugotavljali, da je mogoče evropske države razvrstiti v tri skupine (prav tam): a) V prvo skupino sodijo države, kjer so šole dobro opremljene z osnovno računalniško tehnologijo. Zato si prizadevajo opremiti šole s funkcionalno internetno povezavo, ki bi omogočila opravljanje različnih učnih dejavnosti s pomočjo spletne tehnologije. V to skupino so avtorji omenjene raziskave uvrstili zlasti razvite zahodnoevropske države(nizozemska, Velika Britanija, Francija, Irska, Nemčija, Finska, Švedska, Islandija, Norveška) (prav tam). b) V drugo skupino so avtorji omenjene raziskave (prav tam) uvrstili države, kjer šole še niso povsem opremljene z osnovno računalniško tehnologijo. Zato si prizadevajo šole bolje opremiti z računalniki in programsko opremo. Hkrati pa se šole povezujejo z internetom in razvijajo šolska spletna omrežja. V času raziskave (2001) so se v to skupino uvrstile Belgija, Luksemburg, Portugalska, Avstrija in Italija (prav tam). c) V tretjo skupino pa so se uvrstile države, kjer so bile šole pomanjkljivo opremljene z najosnovnejšo IKT. Prednostna naloga teh držav je bila v opremljanju šol s strojno in programsko računalniško opremo in povezava le-te z internetom. Avtorji raziskave so v to skupino uvrstili Poljsko, Ciper, Bolgarijo, Estonijo in Litvo (prav tam). Glede na dostopne podatke slovenskih raziskav (Gerlič, 1999), (Gerlič, 2006), (Gerlič, 2010a) sklepamo, da bi lahko Slovenijo v času, ko je bila raziskava opravljena (2001), uvrstili v drugo skupino. Danes, deset let kasneje pa v prvo skupino. Pred desetimi leti so se šole v Sloveniji trudile z nameščanjem osnovne strojne in programske opreme, danes pa je kot v drugih razvitih evropskih državah 14

31 osnovna IKT nameščena. Poudarek je na opremljanju šol s širokopasovnim internetom in drugimi spletnimi tehnologijami, kot so tudi i-table (Bambič, 2009). Nekoliko natančnejšo sliko o opremljenosti šol z IKT nam omogoča razmerje med številom učencev in številom računalnikov. To so ugotavljali v raziskavi Key Data on Information and Communication technology in Schools in Europe (2004) in ugotovili, da večina evropskih držav ne predpisuje razmerja med številom učencev in številom računalnikov. Izjema je Velika Britanija, Malta in Slovenija, kjer priporočila o optimalnem razmerju med številom učencev in številom računalnikov predpisujejo ministrstva, pristojna za izobraževanje. Tako velja v Veliki Britaniji in Malti priporočilo, da je optimalno razmerje 1 : 7. Priporočilo slovenskega ministrstva je 1 : 5, kar pomeni vsaj en računalnik v vsaki učilnici (Bambič, 2009). V večini evropskih držav je bilo leta 2000 povprečno razmerje med številom računalnikov in številom učencev 1 : 20 (Key Data Information and Communications Technology in School in Europe, 2004). Sedem držav (Norveška, Velika Britanija, Švedska, Finska, Danska, Luksemburg in Liechtenstein) je imelo bistveno ugodnejše stanje, saj je bilo razmerje 1 : 10 ali manj. V nekaterih drugih evropskih državah pa je bilo razmerje bistveno slabše npr.: Bolgarija 1 : 30 ali več, Romunija, Grčija in Portugalska pa celo 1 : 50 (prav tam). Avtorji raziskave Key Data (2004) ugotavljajo, da je bilo razmerje med številom učencev in številom računalnikov ugodnejše v tistih državah, npr. Velika Britanija, kjer so na nacionalni ravni določili priporočila o opremljenosti in vlaganju sredstev v IKT kot v državah, kjer teh priporočil ni bilo. Zadnja mednarodna raziskava v Evropi (Key Data on learning and innovation through ICT at School in Europe, 2011) ugotavlja, da se je bistveno povečalo število računalnikov v šolah glede na leto Vsaj polovica učencev v EU obiskuje šolo, na kateri je vsaj en računalnik na dva učenca. Tudi razlike med državami glede IKT so danes precej manjše kot pred desetimi leti. V povprečju so najbolj opremljene šole v Veliki Britaniji, kjer je v šolah več računalnikov kot je učencev. V letu 2007 je bil v večini evropskih držav en računalnik na 2 4 učence. V Sloveniji je po tej raziskavi 15

32 (Key Data on learning and innovation through ICT at School in Europe, 2011) v povprečju en računalnik na 3,73 otrok. V raziskavi (Key Data on learning and innovation through ICT at School in Europe, 2011) je bilo ugotovljeno, da obstaja pozitivna korelacija med št. računalnikov in priključitvijo le-teh na internetno omrežje. Višja kot je bila v državi stopnja opremljenosti z računalniki, višje je bilo število šol s priklopom na internet. Raziskava SITES 2006 je razkrila, da je le 4 % strokovnih sodelavcev v šolah držav, ki so bile vključene v raziskavo, imelo na voljo i-tablo. Kar 63 % vprašanih je bilo mnenja, da bi jo pri pouku potrebovali. Tretjina vprašanih je bila mnenja, da je pri svojem delu v razredu ne potrebujejo. (Brečko & Vehovar, 2008). Evropska raziskava Network Report (EcoMedia, 2007) je prikazala, da je imelo v povprečju 14 % evropskih osnovnih šol i-tablo, 11 % osnovnih šol pa jo namerava nabaviti Razširjenost uporabe interaktivnih tabel v Sloveniji Leta 2005 je bil sprejet»program reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji«, ki poudarja, da široka uporaba IKT na vseh področjih poslovnega, javnega in zasebnega življenja pomembno prispeva k ustvarjanju družbe znanja (Brečko & Vehovar, 2008). Po tem programu je Slovenija v naslednjih letih okrepila raziskave in razvoj na informacijsko-komunikacijskem področju (Brečko & Vehovar, 2008). V letu 2007 je Slovenija sprejela še dve strategiji, ki se nanašata na IKT v izobraževanju:»strategija razvoja informacijske družbe v Sloveniji si2010«, katere namen je opredeliti nacionalni okvir spodbujanja razvoja informacijske družbe do leta 2010, in»strategija vseživljenjskega učenja«. Vse tri sprejete strategije v Sloveniji so velikega pomena, saj z njimi sledimo razvoju Evropske unije na področju IKT. Pomemben vidik umeščanja IKT v izobraževanje je t.i.»digitalna pismenost«, ki je ena od osmih ključnih kompetenc za učenje, ki jih je za področje izobraževanja določila Evropska komisija (Brečko & Vehovar, 2008). Čeprav so bile strategije v Sloveniji sprejete pozno v primerjavi z oblikovanjem Lizbonske strategije (2000) v EU, pa se je informatizacija osnovnih šol v Sloveniji 16

33 začela že leta 1972 s projektom računalniške pismenosti (Gerlič, 1999), (Brečko & Vehovar, 2008). Leta 1983 so bili v slovenske osnovne in srednje šole vpeljani računalniki Spectrum in Commodore 64. Namen projekta RAČEK (RAČunalniška EKsplozija), ki se je pričel leta 1988, je bilo izobraževanje in usposabljanje pedagoških delavcev, opremljanje šol s programsko in strojno opremo ter spodbujanje raziskovalnega in razvojnega dela. Program Petra je leta 1992 začel proces informatizacije petega razreda osnovne šole. V okviru Šolskega tolarja je Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) leta 1994 pričelo šestletni ( ) program Računalniško opismenjevanje (RO). S tem programom se je dvignila informatizacija slovenskega šolstva tako na nivoju poučevanja kot tudi na nivoju organizacije le-tega. V program so bile vključene vse ravni izobraževanja od predšolskega izobraževanja do fakultet. Od skupno vzgojiteljev in učiteljev je bilo v program vključenih (Brečko & Vehovar, 2008). V okviru programa Modeli poučevanja in učenja je v šolskem letu 1999/2000 na Zavodu RS za šolstvo začel potekati projekt Informatizacija predmetov. Sestavljen je iz treh projektnih nalog: PIKA (informatizacija v vrtcih in prvi triadi OŠ), TIMKO (informatizacija od 5. do 9. razreda OŠ, program gimnazij in štiriletni programi srednjega strokovnega izobraževanja) in VESNA (iskanje novih idej in pobud s področja informatizacije) (Brečko & Vehovar, 2008). Hiter družbeni in ekonomski razvoj tako v svetu kot v Sloveniji narekujeta nenehne spremembe v izobraževalnem procesu. Na prehodu iz 20. v 21. stoletje se spremembe nanašajo predvsem na uvajanje IKT. Izobraževalni sistem mora učencem omogočiti razvoj spretnosti, ki so potrebne za življenje in delo v informacijski družbi 21. stoletja. Uvajanje IKT v šole se je pričelo z uvajanjem prvih računalnikov, danes se nadaljuje z uvajanjem i-tabel, ki dosedanje učilnice spreminjajo v sodobne multimedijske učilnice (Brečko & Vehovar, 2008). Po podatkih raziskave Stanje in trendih (Gerlič, 2010a) je v osnovnih šolah Slovenije največ stacionarnih računalnikov (82,2 %), prenosnikov pa le 15,8 %. Večina računalnikov ima starejši procesor in dodatno opremo (47,7 %), le 11,2 % računalnikov ima novejše procesorje z dodatno opremo. 17

34 Na podlagi večletnih raziskav Stanje in trendi uporabe IKT v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki jih je izvajala Pedagoška fakulteta (danes Fakulteta za naravoslovje in matematiko) Univerze v Mariboru, ugotovimo naraščanje števila računalnikov v osnovnih šolah v Sloveniji. V povprečju je v slovenskih osnovnih šolah en računalnik na 8,4 učence, kar je tudi v evropskem povprečju. Preglednica 1: Gibanje števila računalnikov v osnovnih šolah v Sloveniji za obdobje KATEGORIJA Skupno št. računalnikov Št. računalnikov 1,2 4 4,8 5,2 7, ,1 51,4 na šolo Št. učencev na računalnik ,3 8,4 Vir: G erlič, 2010 b, s tr Gerlič (2010a) ugotavlja, da je računalnik v slovenskih osnovnih šolah vključen v skoraj vsa predmetna in ostala področja dela. Najvišja pogostost uporabe računalnika v letu 2009 je bila v prvem triletju osnovne šole (v povprečju 36,4 %) in najnižja v drugem triletju osnovne šole (v povprečju 23,6 %). Tudi na podlagi rezultatov poročila Šolajoči in IKT (Činkole & Brečko, 2010) je razvidno, da so učitelji decembra 2009 najbolj pogosto med učno uro uporabljali računalnik (26 % vsak šolski dan) ter projektor (22 % vsak šolski dan). Najmanj pogosto pa so uporabljali spletno učilnico in i-tablo (43 % učiteljev je ni uporabljalo nikoli, 8 % občasno, 13 % nekajkrat mesečno). O rabi i-table med šolsko uro najpogosteje poročajo učenci, stari 14 let (36 % vsak šolski dan, 9 % skoraj vsak šolski dan), najmanj o rabi i-table pa poročajo učenci, stari 15 let, kar 91 % anketiranih pravi, da učitelji tega ne počnejo nikoli (Činkole & Brečko, 2010). Leta 2004 je bila na osnovni šoli nameščena prva i-tabla v Sloveniji (Bačnik, 2008, str. 20). Do danes se je število i-tabel tako v osnovnih kot srednjih šolah močno povečalo. Gerlič v raziskavi (Stanje in trendi informacijske komunikacijske tehnologije (IKT) v slovenskih osnovnih šolah. Letno poročilo o raziskovalni nalogi za leto 2009., 2010a) ugotavlja, da je imelo v letu ,8 % slovenskih osnovnih šol i-table. 18

35 Njihovo nabavo pa je načrtovalo kar 70,6 % anketiranih osnovnih šol. Slabša je opremljenost šol z odzivnimi sistemi: interaktivne tablice ima 7,8 % in odzivnike 2,5 % slovenskih osnovnih šol. Njihovo nabavo planira 10,7 % osnovnih šol. Kljub nizki opremljenosti šol z odzivnimi sistemi pa 80% učiteljev ocenjuje, da je koristnost in smotrnost uporabe interaktivnih sistemov (i-table, tablice, odzivniki) zelo visoka. V letu 2009 je bilo 49 (14,6 %) računalniških učilnic v anketiranih slovenskih osnovnih šolah opremljenih z i-tablo. 281 (85,9 %) od 335 anketiranih osnovnih šol ima običajno (v mrežo povezani računalniki s tradicionalno opremo) računalniško učilnico, 45 (13,8 %) šol je imelo multimedijsko (kvalitetna individualna (mikrofon, zvočniki) in frontalna (WEB kamera, i-tabla) multimedijska oprema) učilnico in samo ena šola je imela hipermedijsko (odzivniki, interaktivne tablice za učence, videokonferenčni sistem) učilnico. Od 335 anketiranih šol je imelo 77 (22,9 %) šol i-table. Kar 70,6 % šol pa nabavo i-tabel načrtuje. Najmanj šol (10,7 %) planira nabavo odzivnikov, ki omogočajo dvosmerno komunikacijo. V letu 2009 je 39 (12,1%) anketiranih slovenskih osnovnih šol imelo stabilno nameščeno i-tablo, prevozno i-tablo je imelo 15 (4,7 %) šol. Redkejše pa so šole, ki so opremljene z i-tablicami za učence (25 šol) in z odzivniki (8 šol) (Gerlič, 2010b). Raziskava SITES 2006 je ugotovila, da so slovenske šole relativno dobro tehnološko opremljene. V času te raziskave (SITES 2006) so imele štiri slovenske šole i-tablo, 306 je bilo mnenja, da to potrebujejo, vendar ni na voljo in 112 šol je menilo, da tega ne potrebuje in ni na voljo (Brečko & Vehovar, 2008, str. 85). Do leta 2010 se je stanje z opremljenostjo slovenskih šol z i-tablo izboljšalo, kar dokazuje raziskava Opremljenost šol in uporaba interaktivnih tabel. Od skupno 325 anketiranih učiteljev je 237 (72,9 %) učiteljev odgovorilo, da imajo na šoli i-tablo. Od teh 237-tih učiteljev je kar 85 (35,9 %) učiteljev odgovorilo, da imajo po dve i-tabli na šoli. Najbolj so prisotne Prometheanove i-table, sledijo Interwrite, Smart in Hitachi. Šole so največ i-tabel pridobile preko dveh izvedenih razpisov MŠŠ. Šole so v nabavo i-tabel vlagala tudi lastna in donatorska sredstva. Največ i-tabel se nahaja na predmetni stopnji, v učilnicah za matematiko, kemijo in angleščino (Bučar, 2011). 19

36 Bučar (2011) ugotavlja, da so i-table v slovenskih šolah premalo izkoriščene. Najbolj so i-table uporabljene v petem razredu (na razredni stopnji). Največje število i-tabel pa je na predmetni stopnji in je posledično tam tudi največ neizkoriščenih i-tabel. Pogosti vzrok za neizkoriščenost i-table je v tem, da se morajo učitelji seliti v učilnico, kjer je i-tabla (Bučar, 2011). Najpogosteje slovenski učitelji i-tablo uporabljajo v fazah utrjevanja, usvajanj nove snovi in v fazi preverjanja znanja. Največ učiteljev uporablja pri delu z i-tablo dostopna gradiva s spleta in kupljena gradiva (Bučar, 2011). Slovenska raziskava Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije v Sloveniji, ki je bila narejena v okviru magistrskega dela Idejni model uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije maja leta 2010, je pokazala, da je četrtina geografskih učilnic (anketirani učitelji) opremljenih z i-tablo. Od navedene tehnologije v raziskavi (grafoskop, dostop do svetovnega spleta, stacionarni LCD-projektor, geografska programska oprema, stacionarni računalnik, TV in videorekorder, CD-predvajalnik, prenosni računalnik, prenosni LCDprojektor, i-tabla, tiskalnik, GIS, digitalni fotoaparat, GPS-navigacija, mobilne naprave, bralnik, kamera) imajo v raziskavo vključeni učitelji v geografskih učilnicah največ grafoskopov (12,9 %) in dostopa do svetovnega spleta (12,8%). I-tabla je šele na desetem mestu (3,7 %). Raziskava je tudi prikazala, da 64,2 % učiteljev ne uporablja i-table pri pripravi na pouk, čeprav jo ima v geografski učilnici 27 % anketiranih učiteljev in 51 % na šoli. Od četrtine vseh anketiranih učiteljev, ki imajo i- tablo v geografski učilnici, jo tri- do petkrat tedensko uporablja 37,5 % učiteljev. Pogostost uporabe i-table pri pouku geografije je večja, če jo učitelj ima v geografski učilnici. Avtorica raziskave ugotavlja, da nasičenosti uporabe i-table v slovenskem šolskem prostoru do sedaj še ni. Kar 31 % učiteljev, zajetih v raziskavo, je izrazilo, da pogreša i-tablo pri svojem delu (Jesenek Bračko, 2011). Iz tega lahko sklepamo, da si slovenski učitelji želijo imeti i-tablo v geografski učilnici in jo tam uporabljati. 20

37 2.2 INTERAKTIVNA TABLA KOT DIDAKTIČNI PRIPOMOČEK V VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNEM PROCESU Prva i-tabla je bila v osnovni šoli v Sloveniji nameščena leta 2004 (Juričič, 2005). Število tabel se je povečevalo v letu 2006 in V tem obdobju je bila večinoma iniciativa šol oziroma občin, ki so nakup financirale. Število i-tabel se je v slovenskih šolah močno povečalo z razpisom (Natečaj za sofinanciranje računalniške strojne in programske opreme, interaktivnih naprav s spremljajočo programsko opremo, e- gradivi in storitvami in nekaterih omrežnih storitev in opreme vzgojno-izobraževalnim zavodom, 2007) Ministrstva RS za šolstvo in šport v letu Podobni natečaj je bil razpisan s strani Ministrstva RS za šolstvo in šport tudi v letu 2010 (marec) za leto 2010 in Z razvojem tehnologije se tudi v izobraževalni sistem in sam pouk vedno bolj vključuje IKT. Po ugotovitvah raziskav (Gerlič, 2006), (Gerlič, 2010a), (EcoMedia, 2007) dobiva uporaba IKT v šolskem prostoru vedno večjo vlogo. Ena od takšnih tehnologij je tudi i-tabla (ang. interactive whiteboard (IWB), interactive electronic whiteboard, active whiteboard, smart board, digital whiteboard, electronic whiteboard). Osrednja tema magistrskega dela je prav analiza in preizkus uporabe i- table pri pouku geografije v osnovni šoli kot učne tehnologije, ki naj bi v prihodnje vedno bolj vplivala na strategijo poučevanja v razredu. V nadaljevanju bomo predstavili delovanje i-tabel, vrste i-tabel, njihovo uporabo v razredu ter njihove prednosti in slabosti z vidika poučevanja in učenja Princip delovanja interaktivnih tabel I-tabla je na dotik občutljiv zaslon, ki deluje v povezavi z računalnikom in LCDprojektorjem. Prvo interaktivno tablo je proizvedlo podjetje SMART Technologies Inc. leta 1991 (Smarttech, b. l.). Od takrat so proizvedli že več kot 1.9 milijonov i-tabel. 62% vseh v ZDA in 47% vseh v svetu je proizvedlo podjetje Smart (Smarttech, b. l.). I-tabla zamenjuje v šolah klasične zelene in bele table s kredo ali flomastrom. Združuje različno tehnologijo v razredu. Tako učitelj ne potrebuje več posebej radia, grafoskopa, televizije, videorekorderja ali diaprojektorja. Vse funkcije te tehnologije 21

38 opravlja i-tabla preko pripadajoče programske opreme. Na i-tablo lahko pišemo, rišemo, brišemo, prikazujemo ali oblikujemo slike in grafe, vzpostavljamo povezavo s spletom, predvajamo avdio in video datoteke. Upravljamo lahko na računalnik priklopljene elektronske naprave (kamera ali mikroskop) in brezžične naprave, kot so interaktivne tablice (ang. Tablets, Activslate) in glasovalni sistemi (ang. PRS Personal response System, Activote). Interaktivne tablice (slika 3) so tablice, ki omogočajo upravljanje i-table kjerkoli v razredu (do razdalje 100 m). Uporablja se lahko ena ali več tablic v razredu. Učitelj ob uporabi ene tablice lahko upravlja i-tablo s katerega koli dela učilnice. Ob uporabi večjih tablic lahko učenci delajo individualno, v dvojicah ali v skupinah. Učitelj s svojo tablico nadzoruje ostale tablice v razredu. Tablice so primerne predvsem pri poročanju, saj se ne izgublja čas s prihajanjem učencev k i-tabli. Fleksibilnost interaktivnih tablic se kaže tudi v shranjevanju, tiskanju in pošiljanju nastalega gradiva med učno uro. Interaktivne tablice se lahko uporabljajo tudi brez i-table (Milošev, b. d.) Slika 3: Interwrite Pad primer interaktivne tablice. Vir: Milošev, b. d. Glasovalni sistemi (slika 4) oz. osebni odzivni sistemi dajejo i-tablam pomembno didaktično vrednost, saj povečujejo didaktično interakcijo. Velika prednost teh sistemov je v preprosti uporabi. S preprostim klikom na gumb lahko vsak učenec sodeluje pri kreiranju odgovorov. Rezultati se hitro razvrstijo in prikažejo v obliki tabel ali grafov. Uporabimo jih lahko za motivacijo učencev ali za učinkovito in strnjeno utrjevanje in preverjanje znanja. Hitra povratna informacija daje učitelju možnosti nadaljnjega načrtovanja učne snovi. Veliko fleksibilnost daje glasovalnim napravam vnos črk, številk ali celo posameznih besed. (Milošev, b. d.) 22

39 Slika 4: InterWrite PRS primer glasovalnega sistema. Vir: Milošev, b. l. Prednosti uporabe glasovalnih naprav so predvsem v: hitrem ugotavljanju mnenj in stališč učencev (povratna informacija), spodbujanju razprave med vsemi učenci, preverjanju in ocenjevanju znanja, predvsem ustnem, hitri analizi dobljenih rezultatov (Bačnik, 2008) in (Milošev, b. d.). Kljub dejstvu, da obstaja več različnih blagovnih znamk (Smart, Promethean, Interwrite ), opravljajo vse i-table enako funkcijo, namreč da jo lahko uporabnik z dotikom (prst ali pisalo) in ob pomoči LCD-projektorja upravlja z računalnikom. I-tabla: Vsak dotik s pisalom ali prstom na tabli je kot klik z miško na zaslonu računalnika. Največkrat je pritrjena na steno ali na premično stojalo. LCD-projektor: Nosilec računalniškega zaslona na i-tablo, kjer uporabnik nadzira računalnik z uporabo prsta ali pisala. Računalnik: Pošilja in sprejema ukaze i-table. Slika 5: Delovanje i-table. Vir: (Interactive Whiteboards in Education, b. d.). Slika na računalniškem monitorju je preko LCD projektorja projicirana na površino i- table. I-tablo in računalnik povezuje vmesnik USB ali brezžična povezava Bluetooth. 23

40 ZVOČNIKI LCD-PROJEKTOR I-TABLA RAČUNALNIK Slika 6: Učilnica, opremljena s sodobno IKT. Vir: I-table zamenjujejo v izobraževalnem sistemu tradicionalne zelene in bele table ter starejšo izobraževalno tehnologijo (diaprojektor, grafoskop, televizijo, radio, videorekorder, DVD predvajalnik) s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), ki jo sestavlja i-tabla, računalnik in LCD-projektor (Polanec, 2010). Pripadajoča programska oprema i-table omogoča upravljanje z njo. Pri tem si pomagamo z interaktivnim pisalom, dotikom prsta ali z brezžičnimi dodatnimi napravami. I-table lahko ločimo glede na način upravljanja oziroma tehnologijo, ki podpira delovanje i-table. V preglednici 2 je predstavljena vrsta tehnologije, način delovanja, prednosti in slabosti posameznih vrst i-tabel (Wikipedia - Interactive whiteboard, b. l.). 24

41 TEHNOLOGIJA uporovna Preglednica 2: Tehnologija, ki omogoča delovanje i-tabel. NAČIN DELOVANJA S spremembo upornosti se določita koordinati dotika. aktivna in pasivna Niz žic za tablo se odzove na tuljavo v elektromagnetna konici elektronskega pisala. Površina table je trda, brez upogljivih delov. kapacitivne Niz žic v ozadju i- table je postavljenih v smeri X in Y. Dotik se zaznava preko senzorjev. laserske ultrazvočne infrardeče optične infrardeče in in V obeh zgornjih kotih je nameščen po en infrardeči laser. Zrcalo na pisalu odbije laserski žarek in določi položaj pisala. Pisalo oddaja ultrazvočni in infrardeči signal. Dotik izsledi infrardeči žarek. PREDNOSTI I-tablo lahko upravljamo s prstom ali pisalom. I-table ne moremo upravljati»pomotoma«. Ne potrebujemo pisal. Trda podlaga, ki jo sestavlja plast keramike na plasti kovine, daje i-tabli najdaljšo življenjsko dobo. Tehnologija dovoljuje različne materiale površine i-table. Tehnologija dovoljuje različne materiale površine i-table Vir: SLABOSTI Ponavadi ne podpirajo signalov, ki so posredovani z miško ali brezžično. S prsti te i-table ne moremo upravljati. Deluje na kakršni koli dotik. I-tablo lahko upravljamo le preko ikon, ni pa funkcionalnosti desnega klika računalniške miške. Pisala so pasivna in delujejo na približek. I-tabla ne deluje na dotik prsta. Za upravljanje i- table ne potrebujemo posebnih pisal. I-table se razlikujejo tudi po velikosti. Glede na velikost učilnice moramo izbrati ustrezno. Velikost diagonale 64 je primerna za manjše učilnice in kabinete, velikost diagonale 78 ali več (87, 95 ) standardnega širokega formata (16:9) pa je primerna za večino učilnic. 25

42 I-table so lahko fiksno pritrjene na steno učilnice ali pa so mobilne (prenosne) s posebej zanje izdelanimi stojali. Pri nameščanju na steno moramo upoštevati višino, ki ustreza velikosti učencev. I-tabla v 1. razredu bo nameščena nižje kot v 9. razredu. Običajno so table nameščene cm visoko, odvisno od višine učencev in učitelja, ki mora doseči zgornji rob i-table. Povprečna površina i-table je približno 2 m 2, njihova teža pa znaša od 20 do 40 kg, odvisno od modela (Wikipedia - Interactive whiteboard, b. l.). Večinoma imajo i-table nameščene projektorje od spredaj. Slaba stran tega je pojav sence na njeni površini. To se odpravi z namestitvijo LCD projektorja nad tablo. Pred prvo uporabo i-table ali po premiku LCD projektorja je potrebno i-tablo kalibrirati. Ob vključitvi te funkcije se na njeni površini pojavi zaporedje točk na robu in sredini površine i-table, ki se jih moramo dotakniti v določenem zaporedju. Na ta način določimo njeno delovno površino Vrste interaktivnih tabel v Sloveniji Na podlagi prej omenjenega razpisa MSŠ so šole nabavljale (in še vedno nabavljajo) i-table Interwrite, Smart, Promethean, Hitachi in Starboard. Dobavitelji so različni, odvisno od kraja, kje se šola nahaja, npr.: Svarog dobavlja i-table Smart. Z lastnimi ali donatorskimi sredstvi so lahko šole nabavile tudi druge vrste interaktivnih učnih pripomočkov na trgu, npr.: ebeam ali Mimio (Bučar, 2011). Slika 7 prikazuje prenosni elektronski interaktivni barvni čitalec za i-table, imenovan ebeam. Prednost tega čitalca je v funkciji skeniranja in prenosa podatkov iz pisalne površine v računalnik. S to funkcijo naredi pisalno površino interaktivno. S projektorjem in računalnikom je povezan preko povezave USB (e-beam). Slika 7: ebeam. Vir: 26

43 Alternativo i-tabli predstavlja interaktivni prenosni čitalec, imenovan Mimio, ki ga pritrdimo na katerokoli tablo in deluje na podoben način kot interaktivna tabla. V Sloveniji je najpogostejši elektromagnetni in analogno-uporovni tip i-tabel (Bučar, 2011). Oba tipa imata prednosti in slabosti, ki jih bomo primerjali preko i-tabel Interwrite in Smart. Slika 8: Primer elektromagnetske i-table. Vir: arhiv Zelenko. I-table znamke Interwrite so narejene na podlagi elektromagnetne tehnologije. Delujejo s pomočjo interaktivnega pisala. Pisalo ima tipko, ki ima funkcijo desnega klika pri računalniški miški. Deluje s pomočjo baterije. Na tabli lahko uporabljamo eno pisalo, na novejših različicah pa hkrati dve. I-table znamke Smart sodijo v skupino analogno-uporovnih i-tabel. V osnovi so sestavljene iz dveh elektroprevodnih plošč, ki sta med seboj ločeni za približno širino dveh človeških las. S pritiskom na površino table vzpostavimo stik med obema ploščama, ki ga i-tabla zazna kot točko. Ta točka se iz analognega signala pretvori v serijski podatkovni tok, ki teče do računalnika v nadaljnjo obdelavo. Na podlagi te tehnologije je možno i-tablo upravljati z dotikom prsta ali katerim koli predmetom. Večina teh i-tabel registrira hkrati le en dotik. Od leta 2009 dalje pa novejši tipi teh tabel registrirajo tudi dva dotika hkrati (Wikipedia - Smartboard, b. d.). 27

44 Slika 9: Primer analogno-uporovne i-table. Vir: Pedagoški eksperiment je bil izveden na i-tabli znamke Interwrite, ki je natančneje predstavljena v poglavju 2.5 Značilnosti Interwrite i-table pri pouku geografije Uporaba interaktivnih tabel v razredu Danes se i-table uporabljajo v različnih okoljih (izobraževalnih, poslovnih ). Prvotno so i-table razvili za pisarniško okolje (Smith, 2005), vendar se je njihova raba hitro razširila v izobraževalno okolje. Prav učitelji so bili tisti, ki so opozorili na njihovo didaktično vrednost. Danes izobraževalno okolje zavzema največ uporabnikov i-tabel v ZDA in Veliki Britaniji (Smarttech, b. l.). Hooper in Rieber (1995) navajata pet strategij (faz) procesa učenja uporabe i-table pri poučevanju (slika 10): a) Seznanitev Na prvi stopnji se seznanimo z izobraževalno tehnologijo (npr.: i-tablo) in možnostmi, ki nam jih tehnologija ponuja. b) Uporaba V drugi fazi začnemo tehnologijo občasno vključevati v učni proces in počasi spreminjamo svojo strategijo poučevanja. Izpopolnjujemo se na tehniškem področju. 28

45 Ker poznamo le osnove tehnologije, uporabljamo le osnovne funkcije. Zaradi tega včasih interes za uporabo upade. c) Povezovanje (integracija) Na tej stopnji izobraževalno tehnologijo uporabljamo vsakodnevno in je del našega načina poučevanja. Ta stopnja predstavlja velik osebnostni razvoj učitelja glede uporabe izobraževalne tehnologije. Želja po še večji izkoriščenosti tehnologije se še poveča. d) Preusmerjenost Na podlagi znanja in osebnih izkušenj razvijemo nove strategije poučevanja in učenja e) Evolucija Razvijamo nove učne strategije, prilagajamo se individualnim potrebam učencev in njihovim različnim učnim stilom. Pri poučevanju smo fleksibilni, samozavestni in iščemo nove poti za izboljšanje svojega dela. EVOLUCIJA PREUSMERJENOST Sodobni POVEZOVANJE UPORABA Tradicionalni proces SEZNANITEV Slika 10: Strategije procesa učenja uporabe izobraževalne tehnologije pri poučevanju. Vir: Hooper in Rieber, Tradicionalni proces učenja uporabe izobraževalne tehnologije pri poučevanju je zavzemal prve tri faze: seznanitev z izobraževalno tehnologijo, uporaba le-te in povezovanje (integracija) izobraževalne tehnologije v učni proces. Sodobni proces učenja uporabe izobraževalne tehnologije pri poučevanju pa se ne zaključi s fazo integracije, ampak se nadaljuje v fazo preusmerjenosti in evolucije. 29

46 2.2.4 Interaktivnost didaktični potencial interaktivnih tabel I-table se od ostale izobraževalne tehnologije razlikujejo v interaktivnosti, kar jim daje poseben didaktični potencial. Smith (2005) loči tehnično oziroma fizično interakcijo in pedagoško oziroma didaktično interakcijo. Tehnična oz. fizična interakcija učitelja ali učenca poteka z dotikom (upravljanje z besedilom, slikami, grafi ) ploskve i-table. Omogoča kinestetično učenje, saj fizični akt dotika aktivira različne procese. Tehnična interakcija se razlikuje v izrabi tehničnih možnosti, ki jih programska oprema za i-tablo vsebuje. Večji delež te interakcije poteka med učiteljem in i-tablo, zanemarja pa se interakcija med učencem in i-tablo (Bačnik, 2008). Na to pomanjkljivost opozarja tudi raziskava švedske univerze (Hansson, 2006). Pedagoška oz. didaktična interakcija je proces, kjer učitelj aktivno vključuje učenca pri pridobivanju znanja. Smith (2005) ugotavlja, da i-table spodbujajo in krepijo interakcijo med učiteljem in učencem. Učitelj prevzame vlogo mediatorja med učencem in i-tablo. Učenec s pomočjo učiteljevih navodil in samostojnim delom ob i- tabli sam gradi znanje. Učitelj ponudi učencu nove izzive, probleme in priložnosti, ki razvijajo (meta)kognitivno znanje. Preglednica 3 prikazuje povečevanje interaktivnosti pri poučevanju z i-tablo. Preglednica 3: Možne metode poučevanja z i-tablo, ki postopno povečujejo aktivnost učencev. Napredovanje v interaktivnosti učno snov učencem posreduje učitelj besedilu na i-tabli sledi diskusija v razredu delitev učnih ciljev z učenci preko i-table učenci in učitelj izvajajo dejavnosti, kot so risanje in pisanje na i-tablo učenci izdelajo povzetek učne ure na i-tabli Vir: Beauc hamp in Park inson, Kakovostnejšo didaktično interakcijo je moč doseči, če ob sami i-tabli, uporabljamo tudi digitalne pripomočke, kot so interaktivne tablice in glasovalni sistemi. Dodatno razširja možnost didaktične interakcije tudi uporaba enega ali več pisal na i-tabli. 30

47 Tako lahko hkrati na i-tabli ustvarjajo učitelj in učenci, kar je uporabno v primeru timskega ali sodelovalnega dela (Milošev, b. d.). Tako tuji (Cogill, 2003), (Smith, 2005) kot slovenski (Kožlakar & Trstenjak, 2008), (Jeras, 2008) avtorji, ki pišejo o i-tabli, navajajo, da je motivacija za učenje in poučevanje. Kot vzroke, zakaj i-tabla motivira učence in učitelje, navajajo sledeče: novost v razredu, večja aktivnost učencev, zaradi interaktivnih vsebin je ura zanimivejša in pestrejša, večja nazornost učne snovi, večja pozornost učencev in posledično boljše znanje. I-tabla na začetku uporabe motivira kot novost, vendar se ta motivacija hitro izgubi, če je ne nadgradimo z interaktivnimi možnostmi, ki jih i-tabla ponuja, da pritegnemo učenčevo pozornost in izboljšamo učinkovitost učenja (Jeras, 2008). Ker je prav interaktivnost glavni didaktični potencial i-table, mora učitelj pri uporabi različnih gradiv paziti, da i-tabla ne postane razredni projektor. Beauchamp in Parkinson (2005) priporočata uporabo metode reševanja problemov z i-tablo. Pri tej metodi je tehnologija le sredstvo za interakcijo. Bačnik (2008) navaja, da so najmočnejši potenciali i-tabel v ustreznem razmerju med tehnično in didaktično interaktivnostjo oz. v čim boljši izrabi njenih didaktičnih zmožnosti. I-tabla kot sredstvo za boljše poučevanje predstavlja veliko podporo pri učiteljevemu delu in refleksiji. Tuji in slovenski avtorji (Beauchamp & Parkinson, 2005), (Kožlakar & Trstenjak, 2008) se strinjajo, da je potrebno nekaj časa, da učitelj postane vešč pri delu z njo. Vendar se ta čas kasneje zaradi možnosti shranjevanja in izmenjave učnih gradiv skrajša. Prav možnost hranjenja učnih gradiv daje učitelju možnost temeljite refleksije lastnega dela v razredu in analize posameznih razredov oz. učencev za različna 31

48 časovna obdobja (teden, mesec, leto). Dodana vrednost gradiv za i-tablo je tudi v izmenjavi gradiv med učitelji, saj na ta način lahko izmenjujejo izkušnje med seboj. V Veliki Britaniji je BECTA (British Educational Communications and Technology Agency) izvedla dvoletno raziskavo (Becta, 2007) o vplivu i-table v osnovni šoli, ki je pokazala pozitivne učinke na učenje. Posledično so osnovne šole v Veliki Britaniji dobile finančno podporo za nabavo i-tabel. V raziskavi so jih poskušali ovrednotiti v osnovni šoli z vidika vzgojnega učinka in operativne učinkovitosti. Kot njihove pozitivne lastnosti so zasledili sledeče: i-tabla deluje kot usmeritev pozornosti učencev in poveča njihovo sodelovanje, pouk naredi bolj sodoben,»interaktiven«, velika podpora vizualizaciji, i-tabla je velik potencial, saj zraven besedila ponuja sliko, zvok, animacije; če je povezana s spletom, omogoča dostop in predstavitev velikega števila virov (Becta, 2007). Rezultati iste raziskave (Becta, 2007) so pokazali, da i-tabla relativno malo vpliva na dvig uspeha pri učencih s posebnimi potrebami. Vpliva pa pozitivno na njihovo pozornost in izboljšuje njihovo vedenje. Didaktični potencial i-tabel se je pokazal predvsem pri tistih učiteljih, ki so jih uporabljali vsaj dve leti. Pri njih se je spremenil način poučevanja oz. interakcija med njimi, učencem in i-tablo. Raziskava s strani BECTA (2007) je pokazala, da so izkušnje učiteljev z i-tablo ključnega pomena za rabo njenega didaktičnega potenciala. Zato so proizvajalci i-tabel začeli vzpostavljati spletne skupnosti za podporo učiteljem in izobraževalnim ustanovam pri uvajanju i- tabel v učna okolja (razrede). Bačnik (2007) izpostavlja šest prednosti i-tabel: interaktivnost in učinkovitost, fleksibilnost in raznovrstnost, multimedijske predstavitve, razvijanje IKT (digitalnih) spretnosti, motivacija za učenje in poučevanje, 32

49 podpora učiteljevemu načrtovanju, razvoju gradiv in refleksiji. Uporaba i-tabel v razredu ima prednosti tako za učitelja kot za učenca. Kakšna pa je ta prednost (dodana vrednost) i-table, je precej odvisno, kako učitelj vplete i- tablo v učni proces. Anketirani učitelji v raziskavi Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije v Sloveniji (Jesenek Bračko, 2011) so zasledili didaktično vrednost i-table v razvijanju digitalnih spretnosti (40 % vseh odgovorov), povečanju nazornosti, predstavljivosti geografskih pojavov in procesov (38,9 %) ter motiviranju za delo in usvajanju znanja (36,8 %). European Schoolnet (EUN), ki predstavlja mrežo 31 ministrstev za izobraževanje v Evropi in drugod, je decembra 2006 izdalo poročilo o vplivu IKT v šolstvu (The ICT impact Report). Študija je bila financirana s strani Evropske Komisije z namenom, ugotoviti vpliv IKT na poučevanje in učenje v evropskih državah. Poročilo The ICT impact Report (Balanskat, Blamire, & Kefala, 2006) ugotavlja, da je bila prednostna naloga številnih evropskih držav v zadnjih desetih letih uvajanje IKT v izobraževanje in usposabljanje učiteljev za njeno uporabo. Vendar je bil ta razvoj zelo neenakomeren po posameznih državah kot znotraj posameznih držav po posameznih šolah. Večina evropskih šol je v zgodnji fazi uvajanja IKT, vendar se razvoj hitro nadaljuje. (Balanskat, Blamire, & Kefala, 2006). V poročilu (Balanskat, Blamire, & Kefala, 2006) je ugotovljeno, da uporaba IKT v šolah pozitivno vpliva na učne rezultate predvsem v osnovni šoli. Z uporabo IKT so se učni rezultati najbolj izboljšali pri angleščini. V državah OECD je bila ugotovljena pozitivna povezanost med uporabo IKT in uspešnostjo pri matematiki (PISA-testi). Šole z višjo e-zrelostjo (učinkovita uporaba IKT) so izrazile hitrejšo rast uspešnosti rezultatov od tistih šol, ki te e-zrelosti še niso dosegle. Šole, ki uporabljajo i-table, so dosegle višje rezultate pri nacionalnih testih iz angleščine (predvsem učenci s posebnimi potrebami) in matematike v primerjavi s tistimi, ki i-tabel ne uporabljajo. Mnenja evropskih učiteljev, učencev in staršev (Balanskat, Blamire, & Kefala, 2006) podpirajo uporabo IKT v šolah, saj v raziskave zajeti menijo, da IKT v šolah pozitivno vpliva na učenje. Tudi učitelji so vedno bolj prepričani, da uvajanje IKT izboljšuje 33

50 učne dosežke učencev. Predvsem menijo, da se izboljšajo osnovne veščine kot so računanje, branje in pisanje. Na podlagi analize vpliva IKT na učne rezultate in učence so v poročilu The ICT impact Report (Balanskat, Blamire, & Kefala, 2006) izpostavljeni predvsem trije pozitivni vplivi: a) Motivacija in spretnosti (veščine); Velika večina evropskih učiteljev (86%) meni, da so učenci ob uporabi IKT bolj motivirani in pozorni. Kljub temu pa ena petina učiteljev ne verjame v didaktično prednost IKT. Učitelji so poudarili, da IKT vpliva na vedenje in komunikacijo v razredu. Interaktivnost i-tabel motivira predvsem učence v osnovni šoli in tudi dijake ter študente. b) Samostojno učenje; IKT omogoča večjo diferenciacijo predvsem v osnovni šoli. Učenci lažje razvijajo svoj učni stil, kar jim omogoča interaktivnost i-tabel. Učencem s posebnimi potrebami ali vedenjskimi težavami IKT omogoča različne poti do učnega cilja. c) Timsko delo; Uporaba IKT omogoča večjo sodelovalno delo med učenci pri različnih projektih. Uporaba IKT v izobraževanju ima močan vpliv na poučevanje in učitelje (Balanskat, Blamire, & Kefala, 2006). Z izobraževanjem učiteljev na področju IKT se je močno povečalo navdušenje nad uporabo te tehnologije pri pouku. Predvsem so bili motivirani tisti učitelji, ki so dobili prenosne računalnike za delo v razredu. Učiteljem uporaba IKT omogoča bolj učinkovito in racionalno pripravo na pouk. Hkrati pa omogoča večje sodelovanje med njimi. Zanemarljiva pa tudi ni specifičnost uporabe posamezne vrste IKT. Tako i-table pozitivno vplivajo na razredno interakcijo, kar je potrdilo tudi poročilo pilotnega projekta (Embedding ICT in the Literacy and Numeracy Strategies) v Veliki Britaniji, ki je bil izveden med leti 2002 in 2004 (Higgins & al., 2005). S pilotnim projektom (Higgins & al., 2005) v Veliki Britaniji je bilo ugotovljeno, da z uporabo i-table poteka več in hitrejša interakcija med učenci in učiteljem. Vpliva pa tudi na stil poučevanja, saj učitelji postavljajo bolj odprta vprašanja, ki omogočajo 34

51 razvoj diskusije. Z uporabo IKT so se razširile tudi kompetence učitelja. Močno se je povečalo število učiteljev, ki obvladajo osnovne veščine uporabe IKT. Učitelji uporabljajo i-tablo kot orodje pri podpori njihovega didaktičnega pristopa, ki ga z njo nadgradijo v interaktivni pristop. Tak pristop omogoča kognitivni razvoj, tako da izkorišča interaktivne zmožnosti IKT (Higgins & al., 2005). Največ literature (člankov, priročnikov) izhaja iz raziskav v Veliki Britaniji. Večina učiteljev ugotavlja pozitivno vlogo pri njihovi uporabi, učenci pa poudarjajo motivacijsko vlogo uporabe i-table (Becta, 2003). Kennewell (2006) ugotavlja, da je za razliko od ostale IKT bila i-tabla sprejeta v šole v Evropi z velikim interesom in navdušenjem. Prav tako ugotavlja, da je i-tabla mnogo več kot samo orodje za podporo že obstoječi didaktični praksi. S svojo interaktivnostjo spreminjajo in nadgrajujejo že obstoječe metode in oblike dela. Učitelji, ki so bili vključeni v različne raziskave in projekte, so poudarili predvsem prednosti uporabe i-table (Becta, 2003); (Higgins & al., 2005). Veliko diskusij o uporabi i-table v šolah se nanaša na učiteljeve aktivnosti z i-tablo in kako i-tablo čim bolj učinkovito uporabiti pri pouku. Manj je raziskav, ki bi se navezovale na didaktiko. Skupne ugotovitve učiteljev in strokovnjakov na področju izobraževanja so: povečanje motivacije in sodelovanja učencev večja možnost interakcije med učiteljem in učenci ter med učenci bolj učinkovite učne ure večji poudarek na tehničnih veščinah (Becta, 2003), (Higgins & al., 2005). V letih 2005 in 2006 je bila izvedena raziskava (Schuck & Kearney, 2007) v šestih šolah (4 osnovnih in dveh srednjih šolah) v Sydneyu v Avstraliji z vidika uporabe i- table pri pouku. Avtorja Schuck in Kearney sta si postavila naslednja raziskovalna vprašanja: v čem učitelji in učenci vidijo dodano vrednost uporabe i-table pri pouku, kakšna je vloga šole pri vpeljevanju inovativne tehnologije v šolski prostor, kakšni so učni rezultati ob uporabi i-table, kateri pedagoški pristopi se uvajajo ob uporabi i-table in kakšni so primeri dobre rabe. 35

52 Glavni poudarek raziskave je bil na interakciji med novo tehnologijo (i-tablo), didaktiko (način poučevanja v razredu) in odnosi v razredu. Študija je bila narejena s pedagoškega vidika uporabe i-table v razredu. Avtorja ugotavljata, da so i-table nova tehnologija v avstralskih šolah, tako osnovnih kot srednjih. Avstralska vlada sledi trendom Velike Britanije in spodbuja nabavo i-tabel v šolah. Ključna ugotovitev raziskave je bila, da so učitelji kot tudi učenci prepričani v dodano vrednost i-tabel v razredu. Kot glavne prednosti so opredelili poenostavljenost povratne informacije, enostavno uporabo, raziskovanje in učenje novih veščin (spretnosti), fleksibilnost, neposrednost, udobje, interaktivnost in razvoj digitalen kulture. Z zgoraj opisano raziskavo so zasledili več kot 40 različnih načinov uporabe i-table. Prevladujoča oblika uporabe je bila s strani učitelja, vendar se je izboljšala komunikacija med učencem in učiteljem, kar se je pokazalo v upoštevanju idej učencev (Schuck & Kearney, 2007). Učiteljem je i-tabla predvsem organizacijsko orodje. Največkrat jo uporabljajo pri pouku in jim predstavlja izboljšano različico grafoskopa. I-tabla predvsem omogoča interakcijo med učencem in i-tablo (pisanje, razgovor o prikazanih materialih na i-tabli ). Učitelji i-tablo uporabljajo tudi kot predstavitveno orodje, saj na i-tabli prikažejo dele skeniranih učbenikov, delovnih zvezkov Uporaba i-table pa spodbuja pristnost (aktualizacijo pouka) in medpredmetno povezanost. I-tabla omogoča»prinašanje«najnovejših in najaktualnejših informacij v razred (npr. Google Earth, posnetki potresa ). Uporaba i-table izboljšuje komunikacijo učencev v razredu z dogajanjem v svetu (Schuck & Kearney, 2007). I-tabla je tudi učinkovito organizacijsko orodje, saj si lahko učitelji organizirajo potek učnih ur vnaprej in jih po uporabi v razredu shranijo. Študija o uporabi i-table na šestih šolah v Sydneyu je potrdila ugotovitve ostalih študij npr.: (Becta, 2003), ki potrjujejo veliko moč i-table kot organizacijskega orodja. Vendar je raziskava v Sydneyu ugotavlja, da so možnosti i-table veliko večje (Schuck & Kearney, 2007). 36

53 2.2.5 Prednosti uporabe interaktivnih tabel v razredu Uporaba i-table pri poučevanju omogoča učitelju nazornejše in bolj učinkovito podajanje učnih vsebin v razredu. Na ta način postane učni proces aktivnejši, sodobnejši in tako tudi aktualnejši za učence in učitelje (Beauchamp & Parkinson, 2005). I-tabla pri poučevanju omogoča (Becta, 2003), (Bačnik, 2007), (Kožlakar & Trstenjak, 2008), (Cogill, 2003): pripravo zahtevnejše in aktivne učne ure, ki jo popestrimo z animacijami, avdio in video posnetki; različne oblike preverjanja in ocenjevanja, kar je možno z glasovalnimi napravami; fizično in didaktično interakcijo z učenci (opisano v poglavju Interaktivnost didaktični potencial interaktivnih tabel); upoštevanje potreb različnih učnih stilov učencev: vizualnih, ki jih pritegne slikovno gradivo, avditivnih ali slišnih, ki jih pritegne slušno gradivo, kinestetičnih, ki jih pritegne aktivno delo na i-tabli; izvajanje različnih učnih oblik poučevanja, npr.: frontalno delo, skupinsko delo, delo v dvojicah ali individualno delo; prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami, saj jim gradivo učne ure lahko shranimo na njihov računalnik; posnetek učne ure, ki ga lahko evalviramo, dopolnimo, prilagodimo za kasnejšo uporabo, objavimo v spletni učilnici za učence, ki so manjkali pri pouku. Uspešna uporaba i-table pri poučevanju je odvisna predvsem od didaktičnega pristopa in ne od tehnologije (Gavin, 2005; povz. po (Bučar, 2011). Odvisna je torej od spretnosti učitelja, kako IKT didaktično dovršeno vključi v pouk. I-tablo lahko učitelj uporablja na dva načina. Pri klasičnem načinu se i-tabla uporablja kot zelena ali bela tabla, po kateri pišemo, rišemo, brišemo in projiciramo. Didaktični 37

54 potencial se pokaže pri interaktivnem načinu, kjer pedagoški proces oblikuje tako učitelj kot učenci, ki ves čas sodelujejo in izmenjujejo mnenja. Učenci so aktivni akterji učnega procesa. Aktivno vlogo učenca v razredu zagovarja konstruktivistična metoda poučevanja (Wodarz, 2005), kjer učitelj nudi učencu podporo in ga vodi, miselne procese pa mora učenec opraviti sam. Uporaba i-table v učnem procesu omogoča učitelju večjo izbiro učnih metod in oblik dela v razredu in posledično lahko učitelj doseže višjo stopnjo interakcije (Sambolić Beganović, Šavli, & Vičič Krabonja, 2011). Zaradi novih pristopov poučevanja z i-tablo in multimedijskimi možnostmi se delež frontalnega pouka v razredu povečuje (Wodarz, 2005), vendar z manj monološke razlage, kjer je učitelj glavni nosilec dogajanja v razredu. Pripravljeno slikovno gradivo spodbuja učence k razmišljanju in argumentiranju. Problemske naloge, ki jih omogočajo i-table, razvijajo otrokovo domišljijo (Hansson, 2006), usmerjajo pozornost na naloge (Becta, 2007), zaradi česar učenci med seboj razvijajo pogovor (Bell, 2002). Zaradi aktivne vloge učencev med poukom se poveča njihova motivacija za delo v razredu (Bučar, 2011). Možnost povezovanja z različnimi mediji spodbuja kreativnost in hiter odziv učencev (Hansson, 2006). Nova tehnologija močno pritegne učence, je kot magnet (Wodarz, 2005). Enostavnost uporabe i-table povečuje motivacijo tudi pri otrocih s posebnimi potrebami (Becta, 2003). Posledica večje motivacije in aktivne vloge učencev pri pouku je, da so učenci pri delu natančnejši in si več stvari zapomnijo (Bučar, 2011). Z razvojem IKT je bilo pričakovati združitev prednosti šolske table in računalniške tehnologije. Že leta 1984 in 1987 je prišlo do prvih idej o i-tablah, ki bi učitelju omogočale interaktivnost v razredu. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so i- table prodrle iz pisarniškega okolja v izobraževalne ustanove. Čeprav so njihove zmogljivosti tako v pisarniškem kot izobraževalnem okolju enake, so pa potrebe precej različne (npr.: število in položaj udeležencev, način interakcije ). Večina raziskav s področja i-table v izobraževalne namene je bilo narejenih v univerzitetnih okolji. Šele v zadnjem času se s širitvijo le-teh v srednje in osnovne šole izvajajo raziskave na tem področju (npr.: NIMS v Nemčiji). 38

55 2.2.6 Slabosti uporabe interaktivnih tabel v razredu Izobraževanje informacijske družbe 21. stoletja zahteva hitrejši način učenja, obstojnost znanja, ki bi ga lahko obnavljali in razvijali. To pa pomeni spremembo celotnega izobraževalnega oz. didaktičnega sistema, ne le uvajanje IKT. Če želimo doseči spremembe v izobraževalnem sistemu, ki bo sledil potrebam informacijske družbe, moramo uveljavljati in spreminjati hkrati vse tri dejavnike (IKT, metode in oblike dela). Sprememba izobraževalnega sistema je zelo kompleksna, za kar pa je potreben določen čas (Brinovec, 2004). V zadnjih letih je Velika Britanija vložila veliko finančnih sredstev v nabavo nove IKT predvsem i-table. Hkrati je izvajala študije, ki so raziskovale uporabo i-tabel s treh aspektov: uporaba i-table na posameznih področjih, z vidika učitelja in z vidika učenca (Slay, Sieborger, & Hodgkinson-Williams, 2008). Učitelji v Veliki Britaniji, ki so sodelovali v raziskavah, so poročali predvsem o prednostih, kot so: učinkovitost, prožnost, vsestranskost i-table, možnost dostopa do multimedijskih vsebin in prilagodljivost i-table. I-tablo so učitelji videli kot vsestransko orodje za poučevanje v razredu. Tudi učenci so videli v i-tabli učinkovito orodje za učenje, predvsem kadar so dobili možnost uporabe i-table. Ker so informacije z i- tablo bile predstavljene na različne načine, je njihova koncentracija in pozornost bila večja kot prej. Opozorili pa so na premalo izkušenost učiteljev z i-tablo oz. IKT (Slay, Sieborger, & Hodgkinson-Williams, 2008). Na podlagi pregledane literature na spletu ((Smith, 2005), (Cogill, 2003) ) avtorji ugotavljajo, da večina objavljenih raziskav v zadnjih desetih letih temelji na mnenjih učiteljev in učencev ter opisih učnih ur z i-tablo. Primanjkuje pa kakovostnih raziskav o vplivih i-table na interakcije v razredih in učne dosežke, kar ugotavlja tudi Bačnik (2008). Smith (2005) z ostalimi avtorji razvršča slabosti i-tabel v dve skupini: a) Usposabljanje in podpora Da bi lahko povsem izkoristili didaktični potencial i-table, je potrebno izobraževanje učiteljev. Le učitelj, ki je vešč dela z i-tablo, lahko osmisli njeno uporabo v razredu. 39

56 Učiteljem je potrebno nuditi podporo pri tehničnih težavah, ki se pojavijo ob uporabi IKT pred ali med poukom. Pomembna je tudi didaktična podpora učitelju pri delu z i- tablo, kjer spoznajo nove oblike in metode poučevanja. Brinovec (2004) opozarja, da so za uspešno uporabo učnih sredstev pomembni : vsebina, didaktična vrednost učil, učiteljeva priprava IKT na pouk, izkoriščanje IKT pri učni uri. b) Praktičnost Druga najpogosteje navedena težava pri delu z i-tablami je bila prav praktičnost uporabe. Pri namestitvi i-table je potrebno dobro načrtovati njeno lego v razredu, da kasneje sonce ne sije na i-tablo in tako onemogoča pogleda na tablo. Zato je potrebno upoštevati tudi potrebo po žaluzijah. Z vidika vidljivosti je pomembna višina namestitve table, da le-ta ni prenizko oz. previsoko. Težave se lahko pojavijo ob neustrezni uporabi barvnih pisal, saj so nekatere barve bolj druge manj vidne v razredu. Tudi prah na leči projektorja lahko poslabša sliko na tabli. Zaradi sence, ki pada na i-tablo preko projektorja, je pomembna drža ob i-tabli. Te drže ob strani se mora naučiti in upoštevati tako učitelj kot učenci. Težave pa povzroča tudi kalibriranje oz. usmerjenost i-table. CfBT (Center for British Teachers) je financiral raziskavo, v kateri so raziskovali zaznavanje i-table s strani učencev v osnovni šoli (Hall & Higgins, 2005). Slabosti pri delu z i-tablo lahko na podlagi odgovorov učencev razvrstimo v tri skupine. Kot najbolj motečo slabost so učenci navajali tehnične težave (zamrznitev slike, kalibriranje, počasen odziv ). Tehnične težave so pri učencih povzročile kar precej frustracij. Drugo najbolj pogosto težavo so navedli kot pogled na i-tablo oz. učinke svetlobe na i-tablo (sonce onemogoča ogled slike na tabli, izklapljanje in vklapljanje luči, naravnavanje žaluzij). Kot tretjo najpogostejšo težavo pa so navedli različno obvladovanje funkcij i-table tako s strani učitelja kot učencev. Učenci zelo hitro ugotovijo, kako je učitelj didaktično in tehnično pripravljen za delo z i-tablo. To pa močno vpliva na avtoriteto učitelja v razredu. Učenci, ki so sodelovali v raziskavi, so izrazili željo za več samostojnega dela z i-tablo (Hall & Higgins, 2005). 40

57 Poročilo Londonskega inštituta za izobraževanje z i-tablo izraža kritičen pogled na uporabo i-tabel v izobraževanju (Moss, Jewitt, Levačić, Armstrong, Cardini, & al., 2007). Opozarja na kratkotrajno spodbudno motivacijo na začetku, ki po začetni evforiji hitro splahni. Tudi analiza, ki so jo naredili v prvem letu uporabe i-table v razredu, ne kaže nobenega vpliva na uspešnost učenja. Poročilo opozarja, da se učitelji bolj koncentrirajo na samo tehnologijo kot pa na vsebino učenja (Wikipedia - Interactive whiteboard, b. l.). Vsekakor i-tabla ponuja različne možnosti pri organizaciji pouka, vendar ne smemo pozabiti, da je doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev odvisno tudi od metod in oblik dela ne le od IKT (Brinovec, 2004). Le ta bo učinkovita, če bo učinkovito uporabljena v samem procesu izobraževanja. Za to pa morajo biti primerno usposobljeni učitelji in tudi učenci ter ustrezno pripravljena gradiva, ki jih učitelji in učenci lahko uporabijo s pomočjo IKT. 2.3 DIDAKTIČNA IZHODIŠČA UPORABE I-TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE O pomenu IKT za izobraževanje za trajnostni razvoj geografije je zapisano v Deklaraciji o geografskem izobraževanju za trajnostni razvoj, ki je bila leta 2007 sprejeta pod okriljem Mednarodne geografske zveze. IKT omogoča učencem in učiteljem dostop do najnovejših informacij in vseživljenjskega učenja. Omogoča uporabo geografskih metod (analize, sinteze, terenskega dela, interpretiranja ipd.), s pomočjo katerih se uresničujejo cilji geografskega izobraževanja. (Haubrich, Reinfried, & Schleicher, 2007). Možni vidiki uporabe IKT pri pouku geografije, ki so opredeljeni v deklaraciji o geografskem izobraževanju za trajnostni razvoj, so: uporaba kot vir informacij, uporaba za organizacijo, obdelavo, interpretacijo in predstavljanje informacij, uporaba svetovnega spleta, uporaba splošne in posebne programske geografske opreme (animacije), uporaba strojne opreme (GPS), komunikacija in sodelovanje, pridobitev vpogleda v odnos in različnih multiperspektivnih pogledov, 41

58 vizualiziranje večdimenzionalnih okoljskih vprašanj, povezanih s trajnostnim razvojem, spodbujanje višje sposobnosti mišljenja (npr. sinteza, vrednotenje), razvijanje razumevanja, spretnosti, stališča in vrednot, potrebnih za trajnostno vedenje (Haubrich, Reinfried, & Schleicher, 2007). Manifest Kakovosti v geografskem izobraževanju, ki sta ga leta 2009 objavili evropski združenji Eurogeo (združenje znanstvenih geografov in učiteljev geografije) in Herodot (evropska mreža geografskih ustanov za višje izobraževanje), opredeljuje namen geografskega izobraževanja kot vzgojo odgovornih in okoljsko ozaveščenih državljanov, ki obvladajo osebne in socialne veščine. So vešči načrtovanja, terenskega raziskovanja, projektnega in timskega dela, dela z računalniškimi bazami podatkov in nazorne predstavitve informacij. Manifest iz leta 2009 izpostavlja štiri močna področja geografskega izobraževanja: interdisciplinarnost, geografske informacijske sisteme (GIS), terensko delo, aktivno državljanstvo (Cigler, 2010). Pouk geografije v sodobni družbi za prihodnost naj bi bil bolj osmišljen in problemski (Cigler, 2010), torej tak, ki bi učence spodbujal k raziskovanju in postavljanju lastnih stališč. Tesno naj bi bil povezan z življenjem sodobne družbe in s tehnologijo, ki jo družba uporablja. Haubrich (2005) poudarja, da je sposobnost iskanja interpretacije, analize in smotrne uporabe dane informacije eden ključnih stebrov učenja za prihodnost. Učenci naj bi na podlagi tudi različnih geografskih virov pridobivali te veščine. Brinovec (1999) ugotavlja, da so učni pripomočki in učila pomemben posrednik informacij. Zato naj učitelj izbira in uporablja tista učila, ki imajo najboljši učinek pri doseganju učnih ciljev, motiviranju učencev in izpeljavi učne ure. Razvoj šolske geografije v Sloveniji po drugi svetovni vojni je do danes potekal v štirih fazah (Kolenc Kolnik, 2005): 42

59 1. faza je potekala po drugi svetovni vojni. Poučevanje geografije je temeljilo na učni snovi. Učitelj je bil v vlogi prenašalca znanj. 2. faza se je pričela v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Uvedene so bile skupne vzgojno-izobraževalne osnove (SVIO). Zaradi kritike o enciklopedično naravnani geografiji je bil narejen izbor učnih vsebin. 3. faza se je pričela s prenovo učnih načrtov leta Ustanovljena so bila nova svetovalna telesa, t.i. predmetne skupine. V učne načrte za pouk geografije, ki so bili obnovljeni leta 1998, so bile dodane nove metode in pristopi poučevanja. Poudarjena pa je bila aktivna vloga učencev pri pouku in raba nove tehnologije. Splošnim ciljem v Učnih načrtih so se pridružili še podrobni operativni cilji. 4. faza se je pričela sredi devetdesetih s prenavljanjem geografskih učnih načrtov in katalogov učnih ciljev (prav tam).postopoma se je uvedla devetletna osnovna šola in nacionalno preverjanje znanja v šestem in devetem razredu. V tem obdobju so učitelji praktiki aktivno pristopili k oblikovanju učnih gradiv (npr.: učbenik, delovni zvezek). V predinformacijski dobi je bil pouk geografije usmerjen na splošne informacije o domovini, Evropi in svetu, kar je ustrezalo humanističnemu konceptu poučevanja. S procesom globalizacije in informatizacije so šolski predmeti in s tem tudi geografija začeli izgubljati tradicionalno vlogo in pomen. Temeljno vodilo pridobivanja znanja je v tem, katere zmožnosti (kompetence) bo učenec razvil. Trenutno veljavni učni načrti za geografijo še vedno temeljijo na šolski reformi izpred petdesetih let, vsebinsko pa na Unescovi knjigi o pouku geografije iz leta Leta 2008 sprejet posodobljen učni načrt za geografijo predstavlja nadgradnjo ciljnih učnih načrtov. Poudarek je na zmožnostih in dejavnostih učenca, kar pa zahteva spremembe v načinu poučevanja. Kompetentni učni načrt je bolj usmerjen k učencu in njegovemu samostojnemu delu (Lipovšek, 2009). Pouk geografije se je v zadnjih petdesetih letih spreminjal in razvijal na več področjih. Nekatere spremembe so prikazane v preglednici 4. 43

60 Preglednica 4: Spremembe pouka geografije od leta 1950 do danes. Leto Področja Učni načrt vsebinski vsebinski ciljni kompetentni Vsebina spoznavanje Zemlje analiziranje virov in vrednotenje Zemlje zavedanje ogroženosti in varovanje okolja trajnostni razvoj in preživetje človeštva Učna tehnologija zemljevidi, atlas, čitanka, učbenik, diaprojektor, kinoprojektor, učbenik z delovnim zvezkom, grafoskopske več istovrstnih učbenikov, računalnik, medmrežje, spletna učilnica, i-tabla, GPS, GIS episkop, ciklograf, ciklostil prosojnice, grafoskop, kopirni stroj LCD-projektor, tiskalnik, večpredstavnost Didaktični pristop frontalni pouk, razgovor, razlaga diskusija, skupinsko delo, projektno delo, medmpredmetno sodelovanje oz. interdisciplinarno terensko delo, delo z viri, diferenciacija, standardizacija znanja, zunanje preverjanje, izbirni predmeti na učenca, ki prevzema soodgovornost za uspeh, osredotočen kurikulum, individualizacija pouka, novi predmeti s poudarkom na spretnostih in veščinah Vir: Lipovš ek, 2009, povz. Kolenc Kolnik in R esnik Planinc, Lipovšek (2009) ugotavlja, da se je šolska geografija razvijala od opisovalne preko razlagalne do današnje raziskovalne geografije. Kompetentni učni načrt za geografijo poudarja spoznavanje in uporabo geografske raziskovalne metodologije. Pri pouku geografije morajo učenci pridobiti veščino (kompetenco) interpretacije in uporabe znanja in vrednotenja procesov v naravi. Razvojne usmeritve geografskega izobraževanja so se v drugi polovici 20. stoletja precej spreminjale. Z vidika šolske geografije je bilo v šestdesetih in sedemdesetih letih na Zemljo gledano kot na prostor naravne in družbene raznolikosti in na prostor nasprotij, v sedemdesetih in osemdesetih letih je bila Zemlja kot prostor za načrtovanje, ki ima raznoliko namembnost in uporabnost. V devetdesetih letih se 44

61 geografsko izobraževanje usmeri v spreminjanje odnosa do rabe prostora (okoljska vzgoja) in v varovanje okolja na lokalni, regionalni in planetarni ravni. Hiter tehnološki razvoj in prodor IKT v šolski prostor je popolnoma spremenil koncept geografskega izobraževanja in poučevanja. Izjemen napredek je doživel razvoj didaktične opreme (npr. i-table), številni novonastali učbeniki (npr. e-učbeniki), delovni zvezki in priročniki. (Kolen Kolnik & Resnik Planinc, 2006) Smernice v sodobnih ciljih geografskega izobraževanja V Deklaraciji o geografskem izobraževanju za trajnostni razvoj iz leta 2007 je zapisano, da so digitalni mediji v porastu in zato postaja digitalna pismenost glavni učni cilj geografskega izobraževanja. IKT bo v prihodnosti le še pridobivala na pomenu. Hkrati pa se mladi zelo zanimajo za delo z digitalnimi orodji in interaktivnimi mediji. (Haubrich, Reinfried, & Schleicher, 2007). Avtorici Kolenc Kolnik in Resnik Planinc (2006) sta v opredelitvi sodobnih ciljev geografskega izobraževanja ter znanj in veščin, ki jih bodo v prihodnosti potrebovali učenci, med glavne cilje prenove pouka geografije zapisali: zagotavljanje funkcionalne pismenosti, spodbujanje učenja o prostoru za razvijanje akcijskih kompetenc učencev, razvoj kompetenc za pridobivanje in uporabo znanja, kritična osebnost, razvoj sposobnosti razumevanja človeka in sveta trajnostni razvoj, učenje državljanskih kompetenc in državljanske kulture, razvoj nacionalne zavesti in pripravljenosti na delovanje v inter- in transnacionalnih okoljih, sposobnost vzdrževanja identitete in medkulturne komunikacije (Kolen Kolnik & Resnik Planinc, 2006). Stvarno vključuje vpeljevanje in uporabo IKT prvi cilj, ki govori o funkcionalni pismenosti. Funkcionalna pismenost zajema zmožnost sporazumevanja v treh vrstah okoliščin in sicer v družini, na delovnem mestu in v širšem družbenem okolju. Geografija kot učni predmet z razvijanjem veščin sporazumevanja in sposobnosti 45

62 učinkovite rabe IKT lahko zmanjšuje funkcionalno nepismenost. (Kolen Kolnik & Resnik Planinc, 2006). Splošni cilji, opredeljeni v manifestu Kakovost v geografskem izobraževanju z vidika poznavanja geografskih informacijskih sistemov za osnovno šolsko izobraževanje, so: kritično branje, interpretiranje in izdelovanje kartografskega gradiva in sporočila v različnih medijih, zmožnost iskanja informacij iz različnih virov in kritično presojanje njihove zanesljivosti, pridobivanje informacij iz GIS in s pomočjo GIS ter svetovnega spleta, vizualno predstavljanje geografskih informacij, opisovanje in uporabljanje primerov geografsko informacijskih aplikacij v vsakdanjem življenju (npr. določiti lokacijo z GPS ali Google Earth); poznavanje poklicev, v katerih se službeno uporablja GPS (reševalci, preiskovalci, kmetje, prostorski planerji, gradbeniki, vozniki ), uporabljanje brezplačnih geografskih podatkov na spletu, iskanje in uporabljanje podatkov iz statističnih virov, iskanje prehojene poti, prikazovanje, objavljanje in interpretiranje podatkov, pridobljenih pri terenskem delu, oblikovanje geografskih vprašanj in podajanje odgovorov s pomočjo GIS (Cigler, 2010). Smernice v sodobnih ciljih geografskega izobraževanja jasno izkazujejo potrebo in zahtevo po vključenosti IKT v učne načrte geografije. V Učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli (2003) se trije splošni cilji od trinajstih neposredno nanašajo na uporabo IKT, in sicer: učenci razvijajo sposobnost izražanja geografskega znanja v verbalni, kvantitativni in grafični obliki z uporabo sodobne učne tehnologije (besedilo, slike, grafikoni, tabele, diagrami), učenci razvijajo sposobnost uporabe preprostih metod geografskega raziskovanja, kot so opazovanje, merjenje, preprosta analiza, intervju, 46

63 kartiranje, uporaba statističnih in drugih virov ter literature v učilnici in na terenu, razvijajo sposobnost za samostojno izobraževanje s pomočjo različnih virov znanja: učbenikov, vaj, literature, atlasov, leksikonov, enciklopedij, svetovnega spleta in drugih računalniških programov (Učni načrt za osnovno šolo. Geografija, 2003). S šolskim letom 2011/12 so za 6. in 7. razred pričeli veljati novi učni načrti za pouk geografije v osnovni šoli. Posodobljeni učni načrti za pouk geografije v osnovni šoli so bili sprejeti leta Usmerjeni so na zmožnosti (kompetence), ki naj bi jih učenec pri pouku geografije dosegel, in na dejavnosti učencev, da bi te zmožnosti lažje dosegel. Učitelj je postavljen v vlogo organizatorja dela, ki učencu omogoča, da pridobiva znanje (Lipovšek, 2009). V Učnem načrtu za osnovno šolo Geografija (2003) je raba IKT usmerjena v rabo različnih orodij (uporaba programske opreme npr. Word, PowerPoint, iskanje podatkov ). V Učnem načrtu za geografijo (2011) pa se IKT daje poudarek tudi za sporazumevanje, komunikacijo in kritično vrednotenje. S samostojnim poglavjem v Učnem načrtu za geografijo (2011) so poudarili pomen IKT za pouk geografije. Splošni učni cilji pouka geografije so razporejeni v tri skupine: splošni cilji, ki razvijajo poznavanje in razumevanje (predvsem kognitivni cilji, ki zahtevajo deklarativno znanje), splošni cilji, ki razvijajo spretnosti (veščine), splošni cilji, ki razvijajo vrednote (Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija, 2011). Uporabo IKT pri pouku geografije najbolj nakazuje druga skupina splošnih ciljev, ki se nanašajo na razvijanje spretnosti pri učencih. Ta skupina splošnih ciljev pouka geografije opredeljuje: uporabo besednih, količinskih in simboličnih podatkov, kot so besedila, slike, grafi, tabele,diagrami in zemljevidi (kartografska, numerična in funkcionalna pismenost), 47

64 zbiranje in uporabo virov informacij s terenskimi metodami in tehnikami dela (risanje panoramskih slik, tematskih zemljevidov, kartiranje, anketiranje, merjenje idr.), zbiranje in interpretiranje sekundarnih virov informacij ter uporabo statističnih podatkov, uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih temna lokalni, regionalni, nacionalni in planetarni ravni, osnovno geografsko proučevanje in raziskovanje domače pokrajine in Slovenije ter sposobnost za uspešno vključevanje v odločanje o njunem razvoju, vrednotenje protislovij v okolju (lokalnem, regionalnem, planetarnem) sodobnega sveta,obenem pa se usposabljajo za prepoznavanje nujnosti trajnostnega razvoja ter odgovornosti do ohranjanja fizičnih in bioloških življenjskih razmer za prihodnje generacije, pravilno ravnanje ob morebitnih naravnih nesrečah (Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija, 2011) Didaktična načela pri pouku geografije Didaktična načela oziroma principi so splošne smernice, ki izhajajo iz teoretičnih in izkustvenih znanstvenih spoznanj in se nanašajo na celotni vzgojno-izobraževalni proces. Postavljajo izhodišče za organizacijo in izvedbo vzgojno-izobraževalnega procesa. (Brinovec, 2004). Z vidika uporabe IKT se upoštevajo in udejanjajo številna didaktična načela. Pri pouku upoštevamo splošna didaktična načela in didaktična načela pouka geografije. Splošna didaktična načela (Brinovec, 2004, str. 32) temeljijo na vzgojnih, psiholoških in družbenih zakonitostih. Te so: načelo prilagojenosti vzgoje starostni stopnji učencev; načelo individualizacije in racionalizacije; načelo zavestne dejavnosti; načelo povezanosti teorije in prakse; načelo sistematičnosti in postopnosti; načelo nazornosti in konkretnosti; 48

65 načelo pozitivne usmerjenosti; načelo večstranskega delovanja; načelo enotnosti vzgojnih vplivov. Med splošnimi didaktičnimi načeli je potrebno po Brinovcu (2004) pri uporabi IKT posebej upoštevati naslednja načela: načelo postopnosti in sistematičnosti, načelo prilagojenosti pouka starostni stopnji učencev, načelo povezanosti teorije s prakso, načelo individualizacije in racionalizacije, načelo večstranskega delovanja, načelo nazornosti, načelo zavestne aktivnosti, načelo kompleksnosti pogleda in načelo opazovanja. Eden izmed pomembnih dejavnikov za kakovostni pouk geografije so posebna didaktična načela. Z njimi dosežemo objektivnost geografskega izobraževanja (Brinovec, 2004). To so: načelo prostorske razmestitve pojavov in procesov ter njihovih medsebojnih odnosov; načelo regionalnosti; načelo kompleksnosti (celostnosti); načelo opazovanja. I-tabla nam omogoča zelo uspešno dosegati načelo nazornosti, kar je pri pouku geografije z vidika posrednega opazovanja zelo pomembno. Načelo nazornosti povezuje konkretno z abstraktnim in je zelo pomembno pri posrednem opazovanju, ko poskuša učitelj predstaviti pojave in proces pri geografiji s pomočjo slik, skic, zemljevidov in animacij. Pri posrednem opazovanju ima slika pomembno vlogo. I- tabla omogoča, da njeni uporabniki (učitelj in učenci) sliko nazorno opazujejo in jo tudi smiselno dopolnjujejo, interpretirajo in analizirajo (slika 11) (Brinovec, 2004). 49

66 Slika 11: Uporaba slike s pomočjo i-table. Vir: arhiv Zelenko, I-tabla omogoča tudi nazorno delo z nemimi zemljevidi oz. kartami. Učenci lahko vpisujejo imena držav, kontinentov oz. celin, morij, oceanov, gorovij, pokrajin Učitelj lahko organizira pouk tako, da učencem razdeli delovne liste z nemimi kartami. Učenec ob i-tabli si lahko pomaga s stensko karto, učenci v klopeh pa z atlasi. Delo z nemimi kartami lahko tudi nadgradimo s slikovnim gradivom (slika 13). Pri tem je i-tabla v veliko organizacijsko pomoč učitelju in pomemben je tudi ekološki vidik. Ta ne rabi natisniti barvnih fotografij in jih kopirati za učence, saj nalogo rešijo na i-tabli. Po izvedeni učni uri pa jo učitelj lahko»obesi«oz. shrani v spletno učilnico, kjer je dostopna učencem. Slika 12: Primer uporabe kartografskega gradiva na i-tabli. Vir: arhiv Zelenko,

67 Slika 13: Primer uporabe neme karte s slikovnim gradivom na i-tabli. Vir: arhiv Zelenko, Pri načrtovanju ciljev, ki naj bi jih dosegli učenci pri pouku, in pri preverjanju ter ocenjevanju znanja moramo upoštevati taksonomske stopnje. Najstarejša in hkrati najbolj uporabljena med učitelji geografije je Bloomova taksonomija znanj (Lipovšek, 2000), ki učne cilje kognitivnega področja razvršča v šest hierarhičnih stopenj (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje) Učne oblike in metode dela pri pouku geografije Učne metode se pri pouku prepletajo in dopolnjujejo. Glede na urne učne cilje je potrebno izbrati najučinkovitejšo in najgospodarnejšo učno metodo, kajti vrednost metode je odvisna od tega, kdaj, kje in kako jo uporabimo. (Brinovec, 2004). Z uporabo i-table pri pouku geografije so se razširile možnosti pri izboru metod npr. metoda dela s pisnimi viri se je razširila na metodo dela z elektronskimi geografskimi viri. Učne oblike dela so učni sistemi (Brinovec, 2004), ki so pogojeni s temeljnimi dejavniki pouka (učenec, učitelj, učna vsebina). Vsi trije dejavniki pouka so med seboj soodvisni in povezani v didaktični trikotnik. Z uporabo IKT v izobraževanju se didaktični trikotnik razširi v didaktični štirikotnik, kjer IKT predstavlja najpomembnejši tehnični pripomoček za dostop do informacij. (Svetec, 2007). 51

68 Različne oblike dela pri pouku so posledica razmerij med temeljnimi dejavniki pouka. Glede na medsebojni odnos med učiteljem in učencem ločimo dve skupini oblik dela: neposredno in posredno poučevanje. (Brinovec, Kako poučevati geografijo, 2004). Neposredno poučevanje predstavlja frontalna oblika, ki omogoča učitelju sočasno poučevati večje število učencev. Učitelj je posredovalec med učenci in učno vsebino. Frontalna oblika ima precej slabih strani (težko se upošteva diferenciacija, onemogočeno je sodelovanje med učenci, pogosto je delo monotono) (Brinovec, 2004). Oblikovanje didaktičnega štirikotnika vpliva tudi na frontalno obliko dela pri pouku. V ospredju je odnos med učencem in učno vsebino. Dejavnost učenca in učitelja je vezana na vsebino in rabo IKT. Podrejeno in pasivno vloga učenca zamenja aktivna vloga, ki jo sproža učitelj z ohranjanjem in vzpostavljanjem odnosa med učencem in učno vsebino. Neposreden vpliv na ta odnos ima IKT, ki omogoča dostop do učne vsebine. Učitelj s pomočjo IKT ustvarja ugodne pogoje za spodbudno učno okolje in socialno ozračje za dejavno in samostojno pridobivanje znanja. Takšno učiteljevo ravnanje se ujema s konstruktivističnim pojmovanjem znanja, vendar upošteva neposredno podajanje določenih učnih vsebin (Kramar, 2004). Uporaba i-table pri pouku geografije omogoča, da so učenci tudi pri frontalni obliki poučevanja aktivni. Njena uporaba spodbuja tako fizično kot didaktično interakcijo. Kakšen odnos bo učitelj vzpostavil s pomočjo i-table med učencem in učno vsebino, pa je odvisno samo od učitelja, njegove sposobnosti in izkušenosti z i-tablo. Pri posrednem poučevanju so učenci in učna vsebina v posrednem odnosu. Učenci samostojno pridobivajo znanje v okviru delovnega procesa, ki ga organizira učitelj. Med posredno poučevanje prištevamo delo v skupinah, individualno delo in delo v dvojicah (Brinovec, 2004). Vse tri oblike dela omogočajo uporabo i-table pri pouku geografije. Pri delu v skupinah, dvojicah ali individualno omogoča uporaba i-table učitelju nazorno podati navodila za delo učencev. V aplikativni fazi omogoča uporaba i-table učencem predstaviti rezultate dela v skupini, dvojicah ali posamezno delo učenca. 52

69 Učne metode so znanstveno potrjeni načini in postopki dela učiteljev in učencev (Brinovec, 2004), ki omogočajo optimalne pogoje za racionalni in učinkovit pouk. Za učitelja so učne metode didaktični postopki, z vidika učenca pa so delovni postopki. Geografske učne metode so pogojene z geografskimi vsebinami, starostjo učencev, uporabo znanstvenih metod, usposobljenostjo učiteljev, opremljenostjo šol in življenjskimi izkušnjami učencev (Brinovec, 2004). Geografske učne metode se delijo na metode neposrednega opazovanja (opazovanje, risanje, merjenje, zbiranje vzorcev, intervju in anketa, zbiranje podatkov, kartiranje) in metode posrednega opazovanja (metoda projekcije, grafična metoda (risanja), razlaga, pogovor, delo s pisnimi viri ) (Brinovec, 2004). Metoda projekcije je po mnenju Brinovca (2004) ena temeljnih in najpomembnejših metod dela pri pouku geografije, kar utemeljuje z dejstvom, da je opazovanje temeljna metoda dela v geografiji. Ker pa vsega pri pouku geografije ni moč opazovati neposredno, je potrebno pripraviti posredno opazovanje s pomočjo slikovnega gradiva in videoposnetkov. Zaradi predmeta raziskovanja geografije pokrajine potrebuje pouk geografije vidne predstave pokrajin, pojavov in procesov v pokrajini. Seveda pa projekcija ne sme predstavljati cilja, ampak sredstvo s katerim učitelj dosega cilje pouka geografije (Brinovec, 2004). Uporaba i-table pri pouku geografije omogoča jasne predstave o pokrajinah ter pojavih in procesih, ki potekajo v pokrajini. S prikazom video posnetka omogočimo učencem jasne in nazorne predstave ter jih naredimo za učence»žive«ter aktualne. Opazovanje je zavestno dejanje učencev (didaktična interakcija), ki ga vodi in usmerja učitelj. Nazornost, preglednost, možnost prostorske predstave in analize omogoča pri pouku geografije grafična metoda (risanje). Uporabljamo jo pri izdelavi (risanju) shem, grafikonov, diagramov in skic med metodo razlage. Ta metoda omogoča pri pouku geografije hitrejše in lažje razumevanje geografskih vsebin (Brinovec, 2004). Z uporabo i-table pri pouku geografije pridobi metoda risanja še pomembnejšo veljavo, kar potrjujejo tudi rezultati raziskave (Bayliss & Collins, 2006). 70% anketiranih učencev, ki so sodelovali v raziskavi, so bili mnenja, da jim ta metoda dela kar precej oz. veliko pomaga pri usvajanju znanja. Nastale sheme, skice, diagrame je ob 53

70 uporabi i-table moč shraniti in jih uporabiti v naslednjih učnih urah ali jih prenesti v spletno učilnico, kjer so na voljo učencem. Pri metodi dela s pisnimi viri pri pouku geografije je vir znanja geografsko besedilo, ki je učencem posredovano s pomočjo učbenika, delovnega zvezka, geografske revije, različne literature (Brinovec, 2004) in tudi s pomočjo i-table. Z uporabo i- table omogočimo učencem razvijati sposobnost pridobivanja in uporabe elektronskih geografskih virov, kar je v današnji družbi pomembna kompetenca Učna zahtevnost V nadaljevanju podajamo primer nalog po posameznih taksonomskih stopnjah za geografijo v 9. razredu po Bloomu. Primeri nalog so bili uporabljeni v pedagoškem eksperimentu v devetem razredu osnovne šole pri obravnavi učne teme Panonske pokrajine Slovenije v šolskem letu 2010/2011. Primeri nalog so bili učencem posredovani z uporabo i-table. A) ZNANJE Na tej taksonomski stopnji učenci izražajo znanje v že znani problemski situaciji. Pogoj za pravilen odgovor ni razumevanje ampak že zapomnitev. Najpogostejše vprašalnice in glagoli na tej taksonomski stopnji so: kdo, kaj, kjer, kako, opiši, opredeli, naštej Primer operativnega učnega cilja: Učenec na karti Slovenije zna pokazati in imenovati Panonske pokrajine Slovenije Primer naloge (slika 14): Učenec lahko nalogo rešuje sam ob osebnem računalniku ali na i-tabli, kjer povleče imena pokrajin na pravilno mesto na karti. 54

71 Slika 14: Preverjanje poznavanja. Vir: B) RAZUMEVANJE Ta stopnja zavzema najobsežnejšo skupino smotrov med intelektualnimi spretnostmi. Največkrat učenec razumevanje pokaže s samostojno razlago. Najpogostejše vprašalnice in glagoli pri kategoriji razumevanja so: razloži, pojasni, primerjaj, poveži, utemelji, dokaži, nariši Primer operativnega učnega cilja: Učenec zna utemeljiti prehodnost pokrajin panonske Slovenije. Primer naloge (slika 15): Na i-tabli prikažemo videoposnetek, ki prikazuje reliefno razgibanost Panonskih pokrajin Slovenije. Učenci na podlagi videoposnetka utemeljijo prehodnost pokrajin panonske Slovenije. 55

72 Slika 15: Preverjanje razumevanja. Vir: C) UPORABA Na tej taksonomski stopnji je učenec zmožen prenesti pravila in zakonitosti v nove situacije, brez pomoči učitelja. Najpogosteje rabljeni glagoli so: uporabi, razvij, prenesi, izberi ipd. (Lipovšek, 2000). Primer operativnega učnega cilja: Učenec zna opredeliti podnebje Panonskih pokrajin Slovenije. Primer naloge (slika 16): Na i-tabli je prikazan klimogram, ki prikazuje značilnosti podnebja Panonskih pokrajin Slovenije. Vendar klimogram ni isti kot klimogram, ob katerem so učenci spoznavali značilnosti podnebja Panonskih pokrajin Slovenije. Slika 16: Preverjanje uporabe. Vir: 56

73 D) ANALIZA Z analizo učenci ločijo bistveno od manj bistvenega v raznih poročilih, razlikujejo med npr. bolj in manj pomembnimi učinki kmetijstva na vodne vire ipd. Najpogostejše vprašalnice in glagoli so: katere so prednosti/slabosti, kakšne so posledice/razlike, primerjaj, analiziraj, razvrščaj, izpelji, razčleni, razlikuj Primer operativnega učnega cilja: Učenec zna ugotoviti, kateri dejavniki bolj vplivajo in kateri manj na onesnaževanje podtalnice v domači pokrajini. Primer naloge (slika 17): Učenec izbira med ponujenimi dejavniki, ki vplivajo na onesnaževanje podtalnice v domači pokrajini in jih razvršča glede na njihov vpliv na podtalnico. Vsako odločitev utemelji. Slika 17: Preverjanje analize. Vir: arhiv Zelenko, E) SINTEZA Učenec zmore na tej stopnji poiskati elemente iz različnih virov in jih sestaviti v novo celoto. Viden mora biti učenčev prispevek, ne le izbor posameznih elementov. Učenec na tej stopnji zna izdelati poročilo ali referat. Najpogostejše vprašalnice in glagoli so: kakšna je povezava s/z, kakšna je rešitev problema, načrtuj, napiši povzetek, predlagaj Primer operativnega učnega cilja: Učenec zna ugotovi spremembe, ki bi nastale s postavitvijo termalnega kopališča v domačem kraju. 57

74 Primer naloge (slika 18): Učenec na i-tablo zapiše dve spremembi, ki bi nastale po njegovem mnenju ob izgradnji termalnega kopališča v njegovem domačem kraju. Slika 18: Preverjanje sinteze. Vir: arhiv Zelenko, F) VREDNOTENJE Na tej taksonomski stopnji se združijo vse prej omenjene stopnje. Učenec zna izraziti svojo vrednostno sodbo o pojavu, procesu, rešitvi ipd. Najpogostejši glagoli so: dokaži, presodi, oceni, izberi, ovrednoti z vidika, vživi se. Primer operativnega učnega cilja: Učenec zna ovrednotiti panonske reke glede na energetsko rabo nekoč in danes. Primer naloge (slika 19): učenec s pomočjo slikovnega gradiva na i-tabli ovrednoti panonske reke glede na energetsko rabo nekoč in danes. Slika 19: Preverjanje vrednotenja. Vir: arhiv Zelenko,

75 Vse predstavljene naloge je možno uporabiti s pomočjo i-table. Naloge so bile narejene s pomočjo programske opreme i-table Interwrite in Smartboard. 2.4 UPORABA INTERAKTIVNE TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE Tehnični razvoj na različnih področjih je spodbudil tudi razvoj izobraževalne tehnologije, ki omogoča učiteljem učinkovito posredovanje informacij, učencem pa večjo nazornost. Pomembno vlogo za doseganje učnih ciljev pouka geografije imajo avdiovizualna sredstva (diaprojektor, grafoskop, televizija ), ki omogočajo posredno opazovanje. Pomemben korak nadaljnjega razvoja izobraževalne tehnologije je bila uvedba računalnika in interneta v geografske učilnice. S pomočjo računalnika, ki je omogočal dostop do svetovnega spleta, so analogne učilnice postale zanimivejše za učence, ki predstavljajo t.i. digitalno generacijo (Kreuch, 2008a). Učitelji 21. stoletja morajo razvijati pri sebi in pri učencih digitalno zmožnost oz. kompetenco, kar pa ne gre brez sodobne izobraževalne tehnologije, kamor sodi tudi i-tabla. Kot smo opisali, i-tabla združuje različna avdiovizualna sredstva (računalnik) z digitalnimi orodji (internet). Različne raziskave (Becta, 2007), (Balanskat, Blamire, & Kefala, 2006) in analize (Schuck & Kearney, 2007) ugotavljajo velik didaktični potencial i-tabel. Vendar je le učni pripomoček, ki je le toliko učinkovit, koliko ga zna uporabnik izkoristiti. Ker i-tabla povezuje različno IKT (računalnik, LCD projektor, internet ), je z vidika učitelja pomembno organizacijsko orodje, ki omogoča učitelju veliko ustvarjalne svobode. Mnenja smo, da je za uporabo in učinkovito poučevanje z i-tablo potrebna ustrezna usposobljenost učiteljev. Predvsem se morajo zavedati didaktične vrednosti i-table in njenega učinka na izobraževanje kot potrebe in zmožnosti svojih učencev. Za slovenske učitelje je v okviru E-šolstva organiziranih veliko seminarjev, ki ponujajo usposabljanje za uporabo i-table. Pomanjkljivost teh seminarjev pa je v tem, da je premalo poudarka na novih metodah in oblikah poučevanja (Veronek, 2010) in (Brinovec, 2004). Učitelj z digitalno zmožnostjo ni samo posredovalec informacij, ampak predvsem organizator učnega okolja, ki učencem kaže pot do informacij. Tudi 59

76 pri frontalni obliki poučevanja bi naj učitelj s pomočjo i-table dosegel višjo stopnjo fizične in predvsem didaktične interakcije. I-tabla omogoča izboljšanje pouka geografije predvsem na treh področjih: boljšo nazornost informacij, aktivno vlogo učencev v razredu in interaktivnost (Use of interactive whiteboards in geography, 2004). Z uvajanjem IKT v slovenske šole se je zraven klasičnega (transmisijski oz. snovnociljni pristop) in sodobnega (kognitivno konstruktivistični pristop) razvil še tretji model poučevanja in sicer interaktivni pouk (Baloh, 2011). Bistvo transmisijskega pristopa poučevanja in učenja je v zastavitvi kurikuluma, ki je strogo vsebinsko zasnovan,»kaj«in»koliko«mora učenec znati. Nosilec aktivnosti je učitelj, ki razlaga snov, učenec pa je sprejemnik, ki snov povzame in ponovi. Učenci prejemajo snov površinsko, nepovezano, linearno, brez medpredmetnega povezovanja (Rutar Ilc, 2005). Optimalni razvoj vsakega učenca lahko učitelj zagotovi, če izhaja iz njegovega predznanja, njegovih predstav in idej. Načelo individualizacije najbolj zagotavlja model kognitivno-konstruktivističnega pouka, kjer učenec kot aktiven subjekt pouka gradi svoje znanje na aktivnih metodah in dejavnostih. (Baloh, 2011). Učenci ob učitelju organizatorju dela z aktivnimi metodami prihajajo sami do znanja. UČITELJ Slika 20: Kognitivno-konstruktivistični pristop. Vir: Baloh,

77 Uresničevanje kognitivno-konstruktivističnega modela pouka poteka danes v 21. stoletju tudi z informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Ta tehnologija omogoča t.i. interaktivni pouk. Kiousis (2002) opredeljuje interaktivnost kot okolje, ki ga ustvarja IKT, kjer so posamezniki aktivno vključeni v proces komuniciranja. Z razvojem tehnologije je pojem interaktivnost postal večrazsežen in se navezuje na različne oblike komunikacijskih vezi (prenosna, konzultacijska, konverzacijska in registracijska interaktivnost). S tehničnega vidika je interaktivnost značilnost računalniško posredovane komunikacije (Oblak & Petrič, 2005). Interaktivni pouk torej pomeni pouk z aktivnimi metodami in oblikami dela, kjer so učenci aktivni subjekti delovnega procesa. Je interaktivni pouk možen brez IKT? Če se osredotočimo samo na način komuniciranja, potem da. Kar ugotavljajo tudi Sambolić Beganović et al. (2011) v članku Ali je za interaktiven pouk nujno potrebna tehnologija? Zagovarjajo način komuniciranja, kjer je potrebno aktivno komuniciranje vseh udeležencev, njihovo povezovanje in sodelovanje. Slovenski učitelji opredeljujejo interaktivni pouk kot sledeči: učenci so med učnim procesom aktivni, kar pomeni, da sodelujejo med seboj in z učiteljem, učno gradivo nastaja med učno uro, kombinacija aktivnih učnih metod in oblik dela (Sambolić Beganović, Šavli, & Vičič Krabonja, 2011). Najpomembnejša didaktična vrednost i-table je prav v interaktivnosti (Bačnik, 2008), ki omogoča sodobni način komuniciranja in aktivne metode in oblike poučevanja geografije. Pomembna didaktična prednost i-table z vidika geografije je v hitrem in enostavnem dostopu ter prikazu podatkov (npr. ). Razvijanje digitalne pismenosti poudarja tudi manifest Kakovost v geografskem izobraževanju, ki sta ga leta 2009 v angleščini objavili evropski združenji Eurogeo (združenje znanstvenih geografov in učiteljev geografije) in Herodot (evropska mreža geografskih ustanov za višje izobraževanje). Namen geografskega izobraževanja so opredelili kot vzgojo odgovornih, okoljsko ozaveščenih državljanov, ki obvladajo osebne in socialne veščine. So zmožni skupinskega dela, vodenja, organiziranja, so 61

78 prilagodljivi in se znajdejo v različnih okoliščinah in okoljih. Vešči so načrtovanja, terenskega raziskovanja, projektnega in timskega dela, dela z računalniškimi bazami podatkov in nazorne predstavitve informacij. (Cigler, 2010). Avtorji Kunaver, Haubrich in Marentič Požarnik (2005) poudarjajo, da je sposobnost iskanja, analize, interpretacije in smotrne uporabe dane informacije eden ključnih stebrov učenja za prihodnost. Tega bi se tudi moral naučiti učenec pri pouku geografije s pomočjo sodobne IKT, saj Brinovec (1999) pravi, da so učni pripomočki in učila pomemben posrednik informacij. Učitelj naj med učili izbira tista, za katera je prepričan, da bodo pripomogla k največjemu učnemu učinku, motiviranosti učencev in izpeljavi dobre učne ure. Med takšne učne pripomočke zagotovo sodi tudi i-tabla, ki učence motivira, aktivira, spodbuja in usmerja pri pouku geografije. Z rabo i-table pri pouku geografije se učencem omogoči uporaba sodobne IKT v poučevanju. Številni otroci vsakodnevno uporabljajo tehnologijo na dotik v obliki raznih mobilnih telefonov, prenosnikov, ipodov Prav zato je potrebno sodobno tehnologijo uporabiti tudi pri poučevanju,da t.i. digitalni otroci ne obiskujejo analogne šole. Avtorica Kolenc Kolnik je že leta 2001 ugotavljala, da naj bi učenci tako v osnovni kot v srednji šoli poleg pridobivanja znanj in veščin razvijali tudi številne sposobnosti, danes t. i. kompetence (komunikacijske, opazovalne, računske, domišljijske, prostorske, organizacijske, motorične, socialne ipd). Sočasno pa naj bi se učenci učili osebnostno pomembnega učenja kot soočanja reševanja problemov (Kolenc Kolnik, 2001). Mednarodna listina o geografskem izobraževanju, ki jo je izdelala Komisija za geografsko izobraževanje mednarodne geografske unije in jo je avgusta 1992 odobril Izvršilni odbor mednarodne geografske unije, poudarja, da bi vsebina in zasnova geografskega izobraževanja morali otroke spodbujati k raziskovalnemu pristopu, ki bi jim omogočil izdelavo lastnih stališč ter uporabo posplošitev in principov. Učenci naj bi se učili veščin, ki jim bodo pomagale iskati rešitve za sedanje in prihodnje težave sveta. Pri tem pa jim je v veliko pomoč IKT, ki marsikatere pojme in procese predstavi na učencem razumljivejši način. Pouk geografije naj bi bil problemsko zasnovan, da bi učenci lahko razvijali svoje miselne sposobnosti, ki bi jih vodile do geografskega načina mišljenja. (Kolen Kolnik & Resnik Planinc, 2006). 62

79 Z dobrim načrtovanjem, kreativnostjo in samoiniciativo lahko učitelji z i-tablo nazorno prikažejo/pripravijo učne simulacije, kvize, e-gradiva in tako sprožijo miselne procese, ki olajšajo spoznavni proces. Kar pa je za spoznavanje in razumevanje naravnih in družbenih pojavov in procesov ter njihovih korelacij v pokrajini zelo pomembno. To je moč razbrati tudi iz Mednarodne listine o geografskem izobraževanju, ki se povsem ujema s Priporočilom Evropskega parlamenta in Evropskega sveta o ključnih kompetencah, ki za temeljne cilje navaja, da mora učenec v šoli pridobiti: znanje, spretnosti in veščine, odnos ter osem temeljnih zmožnosti (kompetenc). Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje, ki sta jih pripravila Evropski parlament in Svet evropske unije, so: sporazumevanje v materinem jeziku (funkcionalna pismenost), sporazumevanje v tujem jeziku, matematična kompetenca ter osnove kompetence v znanosti in tehnologiji, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost, kulturna zavest in izražanje (Priporočilo Evropskega parlamenta in sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko izobraževanje, 2006). ( Izmed vseh osmih kompetenc bi poudarili digitalno pismenost, ki vključuje varno in kritično uporabo tehnologije informacijske družbe pri delu, v prostem času in pri sporazumevanju (Priporočilo, (2006)). Pogosto se v slovenski literaturi uporablja tudi izraz digitalna zmožnost ali digitalna kompetenca, ki je opredeljen širše od izraza zmožnost IKT, saj ta vključuje tudi vse druge»pismenosti«tj. informacijsko, medijsko in vizualno (Kreuh, 2008b). Avtorici Kolenc Kolnik in Resnik Planinc (2006) sta med osem glavnih ciljev prenove pouka geografije uvrstili na prvo mesto zagotavljanje funkcionalne pismenosti, saj je med učnimi cilji pouka geografije jasno definirano usposabljanje učencev in dijakov 63

80 za samostojno uporabo geografskih virov in literature ter razvijanje njihove sposobnosti izražanja geografskega znanja v besedi, količinski in grafični obliki z uporabo sodobne učne tehnologije. Učinkovitost uporabe i-table pri pouku geografije se pokaže pri načinu njene rabe. Učitelj lahko po njej piše, riše, briše, zakriva, usmerja pozornost na njene določene dele. Pri tem lahko uporablja pisala z različnimi barvami in debelino zapisa. Besedilo lahko dopolnjuje s slikovnim gradivom in grafi. Gradivo, ki si ga je učitelj predhodno pripravil in ga z učenci dopolnil med učno uro, lahko shrani, natisne, pošlje po e-pošti ali objavi v spletni učilnici. Smotrno rabo i-table pri pouku geografije v Veliki Britaniji so različni tuji avtorji predstavili v publikaciji Teaching geography. Avtorici Treanor in Kilcoyne (2000) na podlagi lastnih izkušenj uporabe i-table pri pouku geografije ugotavljata, da le ta ponuja številne prednosti tako za poučevanje kot učenje geografije. Kot primer navajata uporabo i-table pri analizi terenskega dela in poudarjata smotrno uporabo i- table pri pouku geografije. Pri analizi terenskega dela s pomočjo i-table sta opazili številne prednosti njene uporabe: poživitev razredne razprave in interpretacije zbranih podatkov s terenskega dela, usmeritev pozornosti učencev, izdelava grafov z legendo, ki jih je moč shraniti in uporabiti kasneje, nazornost, učenci različnih starosti in sposobnosti imajo možnost ob uporabi i-table razvijati spretnosti IKT (Treanor & Kilcoyne, 2000). Tudi odzivi učencev na šoli, kjer poučujeta, so bili pozitivni, npr.: i-tabla naredi učenje bolj zanimivo, razlaga učitelja je bolj nazorna oz. jasna (Treanor & Kilcoyne, 2000). Avtorja Todd in Jackson ugotavljata prav tako na podlagi lastnih izkušenj, da i-tabla izboljšuje učenje in poučevanje geografije. Menita, da i-tabla predstavlja močno motivacijsko orodje in hkrati omogoča tako učitelju kot učencem široke možnosti predstavitev. Izpostavljata dva glavna razloga, zakaj je i-tabla boljša od zelene table: i-tabla omogoča interakcijo z digitalnimi fotografijami in podatki, i-tabla omogoča 64

81 učitelju lažje upoštevanje vseh treh učnih stilov (kinestetični, vizualni in slušni stil.) (Todd & Jackson, 2003). Uporaba i-table pri pouku geografije omogoča uporabo enega geografskega vira za ves razred. Slike ali video posnetke si lahko ogleda celoten razred na enkrat in razvije razpravo. Ogled dogodkov v živo preko spleta (npr. izbruh vulkana) spodbudi razmišljanje učenca, kar je razvidno iz njegovih postavljenih vprašanj. (Todd & Jackson, 2003). Video posnetek je moč ustaviti in z uporabo peresa, markerja ali žarometa umeriti pozornost učencev. Učitelj bo v vlogi organizatorja učnega okolja ustavil posnetek in učence spodbudil k aktivnemu sodelovanju npr. učenec s pisalom, markerjem ali žarometom poišče na sliki ali video posnetku določeno informacijo ali pojav. Tim Bayliss in Lawrence Collins se ukvarjata z raziskovanjem učnih strategij in metodologije za usposabljanje učiteljev za delo z i-tablo v Veliki Britaniji. V publikaciji Teaching geography sta jeseni 2006, spomladi 2007 in poleti 2007 objavila deset preprostih primerov dobre prakse uporabe i-table pri pouku geografije. Po petih letih uporabe i-table v Veliki Britaniji na področju izobraževanja ugotavljata, da so i-table pomembno stimulativno in učinkovito orodje pri pouku geografije. Kot pomanjkljivost navajata nezdružljivost uporabe programske opreme na različnih i-tablah npr. Smart in Promethean. Vsi primeri dobre prakse, ki so predstavljeni v publikaciji Teaching Geography, so bili narejeni s programsko opremo i-table Promethean. (Bayliss & Collins, 2006). Maja 2008 sta ista avtorja (Bayliss in Collins) izvedla raziskavo o načinih (tehnikah) rabe i-table pri pouku geografije. Med najpogosteje uporabljenimi načini rabe i-table pri pouku geografije sta ugotavljala, pri katerih načinih rabe i-table učenci najbolj sodelujejo in jih učenci dojemajo kot koristne. V raziskavi so sodelovali učenci, stari od sedem do devet let, ki so takrat obiskovali Lincoln Minster School. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo pozitivne učinke na učenčevo znanje in razumevanje ter razpoloženje učencev v razredu naslednji načini rabe i-table pri pouku geografije: dopolnjevanje slik, shem ali tabel ob razlagi, dopolnjevanje zapiskov in diagramov, uporaba povezav do slikovnega gradiva, spletnih strani ali videoposnetkov, PowerPoint predstavitve na i-tabli (Bayliss & Collins, 2008). 65

82 Še posebej uporaben način rabe i-table pri pouku geografije je oblikovanje diagrama med učiteljevo razlago. Kar 70% učencev, ki so sodelovali v raziskavi (Bayliss & Collins, 2008), meni, da jim način rabe i-table, ko učitelj riše ali dopolnjuje diagram med razlago npr.: blok diagram reliefnih oblik, zelo pomaga pri razumevanju. Uporaba i-table omogoča veliko manipuliranja z besedami npr.: dokončevanje definicij ali stavkov, nepopolne fraze,»potegni, spusti«. Ta način rabe i-table ima močan učinek na vizualne in kinestetične stile učencev. 64% sodelujočih učencev v raziskavi (Bayliss & Collins, 2008) meni, da jim je takšen način dela z i-tablo (učitelj dokončuje stavke, definicije, premika besede v diagram ) kar precej oz. veliko pomagal pri razumevanju učne snovi. V primeru, da so ta način uporabljali na i-tabli učenci, pa je enakega mnenja bilo kar 62% učencev. Močan vizualni učinek ima tudi uporaba»vročih točk«, ki omogočajo hitre povezave do datotek v računalniku (slike, besedilo), spleta in videoposnetkov. Večina anketiranih učencev (58%) meni, da jim je uporaba povezav (vročih točk) kar precej pomagala razumeti učno snov (Bayliss & Collins, 2006).. I-tabla ima velik potencial za spodbudno in učinkovito poučevanje in učenje ter pozitivno sodelovanje v razredu. Učitelji, ki uporabljajo i-tablo, so bolj učinkoviti, ker so svobodnejši pri sodelovanju z učenci in imajo lažji dostop do orodij in geografskih virov, s katerimi se lahko odzovejo na potrebe učencev (Bayliss & Collins, 2008). 2.5 ZNAČILNOSTI INTERWRITE I-TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE Na podlagi raziskave (Bučar, 2011) so v slovenskih šolah najbolj prisotne i-table znamke Promethean, Interwrite, Smart in Hitachi. Pedagoški eksperiment, ki je opisan v empiričnem delu naloge, je bil izveden na strojni in programski opremi Interwrite (Interwrite Workspace, Interwrite Board in Interwrite Pen), zato so v nadaljevanju opisane značilnosti te i-table. Interwrite i-tabla je elektromagnetna interaktivna tabla, ki za svoje delovanje potrebuje računalnik, LCD projektor, elektronsko pero in programsko opremo (Interwrite workspace software). Na njo ni moč pisati s prstom ali drugimi predmeti. Senzorji v i-tabli zaznavajo le signale, ki jih oddaja elektronsko (interaktivno) pisalo (Navodilo za uporabo Interwrite Workspace, 2008). 66

83 Slika 21: I-tabla Interwrite. Vir: arhiv Zelenko, I-tabla je z računalnikom povezana preko kabla (USB) ali brezžično (Bluetooth). Komunikacijo med i-tablo in njenim uporabnikom omogoča program Interwrite Workspace, ki ponuja različna orodja za delo z i-tablo. Interwrite i-tabla deluje na dva načina. V načinu miška ima magnetno pisalo funkcijo računalniške miške. Zaznamovalni način ali način beležka omogoča pisanje z elektronskim (interaktivnim) pisalom. Ta način aktiviramo z izbiro zaznamovalnega orodja ali izberemo novo stran. Slika 22: Orodja za zaznamovalni način. Vir: Navodila za uporabo Interwrite Workspace 7.., Programska oprema Interwrite workspace ponuja številna orodja. Orodja se delijo v več skupin: orodja za pisanje/risanje, orodja za urejanje in ustvarjanje strani, 67

84 prezentacijska orodja, orodja za upravljanje z datotekami in posebna orodja (Navodilo za uporabo Interwrite Workspace, 2008). Slika 23: Orodja Interwrite programa. Vir:Navodila za uporabo Interwrite Workspace, Enostaven dostop do orodij, ki jih uporabnik pogosto uporablja, omogoča Interwrite orodna vrstica, ki je privzeto nastavljena ob desni rob i-table. Uporabnik si lahko orodno vrstico prestavi, spremni orodja po svojih željah in spremni njeno obliko. (Navodilo za uporabo Interwrite Workspace, 2008). Slika 24: Različne oblike orodne vrstice Interwrite. Vir: arhiv Zelenko,

85 Interwrite orodja omogočajo učitelju, da učencem ponudi delo s tehnologijo, ki jih privlači, motivira in razvija eno izmed ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja digitalno pismenost. V nadaljevanju predstavljamo primer uporabe različnih orodij (pero, marker, zavesa, žaromet, galerija ) Interwrite table v različnih strukturnih enotah učne ure geografije. Opisane konkretne učne situacije izhajajo iz pedagoškega eksperimenta, ki je bil izveden v okviru tega magistrskega dela. a) Motivacija: Z namenom motiviranja učencev pri učni uri 3 (priloga A) geografije predstavimo s pomočjo i-table najpogostejša imena deklic in dečkov v Sloveniji leta 1991 in Učenci svoja imena primerjajo (didaktična interakcija) z najpogostejšimi imeni v Sloveniji. En ali dva učenca poiščeta (fizična interakcija) na spletni strani s pomočjo i-table, kako pogosto je njegovo/njuno ime v Sloveniji. Ostali naredijo to nalogo doma in podatek vpišejo v zvezek. Uporabili smo orodje zavese, ki nam je omogočila upoštevanje načela sistematičnosti in postopnosti. S pomočjo zavese smo tudi dosegli usmerjenost pozornosti učencev najprej na moška imena in kasneje na ženska imena (priloga A). Slika 25: Funkcionalnost zavese, ki zastira del besedila. Vir: arhiv Zelenko,

86 b) Uvajanje s ponavljanjem in napoved učnih ciljev V tej strukturni enoti učne ure 8 (priloga A) je en učenec (prostovoljec) uporabil orodje i-table dostopa do spleta. To orodje omogoča učencem in učiteljem, da najdejo različne geografske vire, ob katerih bi učenci razvijali kritično mišljenje in postavljali lastna stališča. S pomočjo v naprej izdelanega osnutka miselnega vzorca učenec napove učne cilje učne ure. Slika 26: Primer uporabe orodja dostopa do spleta in možnost napovedi učnih ciljev. c) Usvajanje Vir: arhiv Zelenko, V tej strukturni enoti učne ure 5 (priloga A) je bilo uporabljeno e-gradivo Gostota prebivalstva na spletni strani prikazani shemi razvijemo učni razgovor, kaj shema prikazuje, kje je večja gostota prebivalstva in kje manjša (didaktična interakcija). 70

87 Slika 27: Uporaba interaktivnega pisala. Vir: arhiv Zelenko, Učenec pride k i-tabli (fizična interakcija) in obkroži območja z največjo gostoto v Sloveniji. Učenci sklepajo, kaj pomeni gostota prebivalstva. Definicijo prebere učenec iz geografskega leksikona. Z zastavicami označijo najgosteje poseljena območja v Sloveniji. Nato ob fizični karti Slovenije pokažejo in imenujejo območja z največjo in območja z najmanjšo gostoto prebivalstva v Sloveniji. Pomagajo si s shemo na i-tabli (slika 27 in 28). Slika 28: Funkcionalnost pisala za risanje, s katerim smo označili območja z gosto poselitvijo. Vir: arhiv Zelenko,

88 S pomočjo e-gradiva, prikazanega na i-tabli, ugotavljajo (didaktična interakcija) spreminjanje gostote poselitve od leta 1999 do leta Na podlagi legende sklepajo, da domača občina Sv. Jurij ob Ščavnici sodi med redko poseljena območja v Sloveniji. S pomočjo fizične karte in slikovnega gradiva ugotavljajo, zakaj. Imenujejo dejavnike, ki vplivajo na različno gostoto poselitve Slovenije ter jih poskušajo pojasniti (priloga A). Slika 29: Funkcionalnost pisala. Vir: arhiv Zelenko, d) Sinteza V tej strukturni enoti učne ure 7 (priloga A) so bila uporabljena orodja pero, marker, galerija in linija. Učitelj lahko v naprej pripravi miselni vzorec ali ga izdela skupaj z učenci. Takšno obliko sinteze bi lahko učitelj naredil tudi na navadno zeleno tablo, vendar takrat pri učencih ne bi razvijal sposobnosti uporabe IKT. Učitelj, ko načrtuje učno uro, mora smiselno glede na zastavljene učne cilje izbrati učne pripomočke. 72

89 Slika 30: Primer uporabe i-table pri sintezi. Vir: arhiv Zelenko, e) Utrjevanje V tej strukturni enoti učne ure 10 (priloga A) predstavimo interaktivne naloge - e- gradiva, ki jih učenci rešujejo na i-tabli. Pri tem upoštevamo notranjo diferenciacijo. Sledi še zapis e-naslova v zvezek, da bodo lahko z njim dostopali do e-gradiva in utrjevali pridobljeno znanje tudi doma. Slika 31: Interaktivna naloga, ki jo lahko rešujemo z orodji i-table. Vir: arhiv Zelenko,

90 3 UPORABA I-TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE V DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Z interaktivnostjo, ki nam jo omogoča i-tabla in z uporabo kakovostnih prostodostopnih e-gradiv lahko povečamo kvaliteto poučevanja in učenja ter učencem omogočimo pridobitev digitalne kompetence (Bačnik, 2008). V poglavju 2.2 Interaktivna tabla kot didaktični pripomoček v vzgojno-izobraževalnem procesu smo že opredelili prednosti in slabosti i-table. Pri tem pa smo poudarili, da je raba didaktičnega potenciala i-table pri pouku geografije v osnovni šoli močno odvisna od usposobljenosti in spretnosti učitelja, ki vodi učni proces. Da bi ugotovili prednosti in slabosti uporabe i-table pri pouku geografije v osnovni šoli, smo izvedli dve raziskavi. V prvi raziskavi smo izvedli pedagoški eksperiment med učenci devetega razred pri pouku geografija, ki so v šolskem letu 2010/2011 obiskovali OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer smo na dveh skupinah učencev eksperimentalno primerjali učinke uporabe i-table na kvaliteti znanja učencev v primerjavi z uporabo drugih klasičnih učnih pripomočkov (učbenik, delovni zvezek, televizija, grafoskop). V drugi raziskavi smo pridobili mnenje učiteljev geografije, ki pri poučevanju uporabljajo i-tablo, o njenih prednostih in slabostih ter njihovi usposobljenosti za delo z i-tablo. 3.1 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE PEDAGOŠKEGA EKSPERIMENTA Namen magistrske naloge je torej ugotoviti in preveriti didaktični potencial uporabe i- table pri pouku geografije v osnovni šoli na izbrani skupini učencev kot sredstva za kakovostno poučevanje in kot sredstva za podporo učenju. Na podlagi rezultatov pedagoškega eksperimenta pa podati ugotovitve o prednostih in slabostih za nadaljnjo uporabo i-table pri pouku geografije v osnovni šoli. Predvidevamo, da uporaba i-table pri pouku geografije spodbuja takšno učno okolje, v katerem učenci aktivno sodelujejo. Učitelj pa ima vlogo moderatorja oziroma organizatorja takšnega učnega okolja. Na osnovi samoevalvacije dela z i-tablo pri pouku geografije v 9. razredu osnovne šole bomo ugotovili, kako vpliva učni pristop z 74

91 i-tablo na sam potek pouka geografije v osnovni šoli, kar predstavlja osnovni namen tega magistrskega dela. Raziskovalni del naloge so usmerjali naslednji raziskovalni cilji: 1. CILJ: Načrtovanje učnega procesa z uporabo i-table pri pouku geografije v 9. razredu osnovne šole pri obravnavi učnega sklopa Panonske pokrajine Slovenije. 2. CILJ: Izvedba učnega procesa z uporabo i-table pri pouku geografije v 9. razredu osnovne šole pri obravnavi učnega sklopa Panonske pokrajine Slovenije. 3. CILJ:Samoevalvacija uporabe i-table pri pouku geografije v 9. razredu osnovne šole pri obravnavi učnega sklopa Panonske pokrajine Slovenije. 4. CILJ:Analiza vpliva uporabe i-table na učne dosežke učencev pri pouku geografije v 9. razredu osnovne šole. 5. CILJ: Ugotoviti in analizirati mnenje učencev o uporabi i-table pri pouku geografije. 6. CILJ: Analizirati mnenje učiteljev geografije o didaktičnem potencialu i-table pri pouku geografije v osnovni šoli. 7. CILJ: Analizirati mnenje učiteljev geografije o njihovi usposobljenosti za uporabo i-table pri pouku geografije. 3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJAIN HIPOTEZE Cilje želimo doseči z iskanjem odgovorov na v nadaljevanju podana raziskovalna vprašanja. Le-ta lahko razdelimo v dve večji skupini. Vprašanja v prvi skupini (a) se nanašajo na samoevalvacijo učiteljeve uporabe i-table pri pouku geografije v 9. razredu osnovne šole in na rezultate učencev po uporabi i-table. Vprašanja v drugi skupini (b) se nanašajo na prikaz mnenja učiteljev geografije o didaktičnem potencialu i-table pri pouku geografije v osnovni šoli ter njihovi usposobljenosti za uporabo i-table pri pouku geografije. a) Uporaba i-table pri pouku geografije: VPRAŠANJE 1: Ali se bodo med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine pojavile statistično pomembne razlike v znanju glede na spol? 75

92 Hipoteza št. 1:Predpostavljamo, da ne bo statistično pomembnih razlik med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine glede na spol. VPRAŠANJE 2: Ali se bodo med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine pojavile statistično pomembne razlike glede učnih dosežkov? Hipoteza št. 2:Predpostavljamo, da bodo statistično pomembne razlike med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine glede učnih dosežkov. VPRAŠANJE 3: Ali je po mnenju učencev eksperimentalne skupine bila i-tabla učinkovito uporabljena pri pouku geografije v 9. razredu? Hipoteza št. 3: Predpostavljamo, da bo po mnenju učencev eksperimentalne skupine i-tabla učinkovito uporabljena pri pouku geografije v 9. razredu osnovne šole. b) Mnenje učiteljev geografije o didaktičnem potencialu i-table pri pouku geografije v osnovni šoli: VPRAŠANJE 4:Ali ima po mnenju učiteljev geografije, ki i-tablo uporabljajo pri pouku geografije, le-ta didaktični potencial za pouk geografije v osnovni šoli? Hipoteza št. 4: Predpostavljamo, da bodo intervjuvani učitelji izrazili pomemben didaktični potencial i-table pri pouku geografije v osnovni šoli. VPRAŠANJE 5:Kako so po mnenju učiteljev geografije, ki i-tablo uporabljajo pri pouku geografije, učitelji geografije usposobljeni za delo z njo? Hipoteza št. 5: Predpostavljamo, da bodo intervjuvani učitelji izrazili pomanjkljivo usposobljenost za kakovostno in učinkovito rabo i-table pri pouku geografije. 3.3 METODE DELA V magistrski nalogi Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja. Metodo kvalitativnega 76

93 raziskovanja smo uporabili pri rabi i-table pri pouku geografije in pri pridobivanju mnenj učiteljev o didaktičnem potencialu i-table. Metodo kvantitativnega raziskovanja smo uporabili pri preverjanju znanja in anketiranju učencev. V eksperimentalnem delu magistrske naloge z naslovom Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli smo uporabili sedem različnih tehnik dela: nestrukturirano opazovanje, samoevalvacijo učne ure, anketni vprašalnik, kvantitativno analizo rezultatov anket, pisni preizkus znanja, kvantitativno analizo pisnega preizkusa znanja, nestandardiziran intervju. V eksperimentalnem delu magistrske naloge z naslovom Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli smo uporabili naslednje raziskovalne instrumente: anketni vprašalnik za učence eksperimentalne skupine, statistične izračune in tabelarične prikaze, pisni preizkus znanja. 3.4 RAZISKOVALNI VZOREC SODELUJOČIH IN METODE Statistične spremenljivke Statistične spremenljivke, uporabljene v opazovanju uporabe i-table, lahko razdelimo v dve skupini: neodvisne spremenljivke: spol, razred. odvisne spremenljivke: uporaba i-table, učni dosežek. 77

94 3.4.2 Raziskovalni vzorec sodelujočih učencev V raziskavi o uporabi i-table (raziskava 1) so sodelovali učenci 9. a razreda OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici v šolskem letu 2010/2011, ki so pri pouku geografije uporabljali i- tablo in učenci 9. b razreda iste šole v istem šolskem letu, ki pri pouku geografije i- table niso uporabili (vzorec 1). Učenci 9. a so predstavljali eksperimentalno skupino (ES), medtem ko so učenci 9. b tvorili kontrolno skupino (KS). Natančnejši prikaz vzorca učencev (frekvenčni in strukturni prikaz) prikazuje preglednica 5. Preglednica 5: Frekvenčni in strukturni prikaz kontrolne (KS) in eksperimentalne skupine (ES). SPOL skupaj deklice dečki KSES ES f f% KSES 46,6% 53,4% 100,0% f% SPOL 58,3% 53,3% 55,5% KS f f% KSES 41,6% 58,4 100,0% f% SPOL 41,6% 46,6% 44,5% skupaj f ,5% 55,5% 100,0% f%spol 100,0% 100,0% 100,0% Vir: Zelenko,pisni preizkus znanja, Skupaj je sodelovalo 27 učencev 9. razreda OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici. 12 (44,5%) je bilo deklic, od tega 5 (41,6%) v kontrolni skupini in 7 (58,3%) v eksperimentalni skupini. 15 (55,5%) je bilo dečkov, od tega 7 (46,6%) v kontrolni skupini in 8 (53,3%) v eksperimentalni skupini. V kontrolni skupini je sodelovalo 12 (44,5%) učencev in v eksperimentalni 15 (55,5%) učencev. Tako v kontrolni kot v eksperimentalni skupini so bile izvedene učne ure pouka geografije z isto učno temo (Panonske pokrajine Slovenije), razen v uporabi i-table, učnih metod in drugih klasičnih učnih pripomočkov (televizija, grafoskop, prosojnice, videoposnetki, učbenik, delovni zvezek, zelena tabla, terensko delo). Za enajst učnih ur so bile izdelane urne učne priprave (priloga A) Postopki zbiranja in obdelave podatkov Pri zbiranju podatkov smo uporabili naslednje postopke zbiranja in obdelave podatkov: 78

95 Kvalitativno analizo uporabe i-table smo v 9. razredu pri pouku geografije izvedli z nestrukturiranim opazovanjem. Sproti za vsako učno uro smo po izvedeni učni uri izvedli samoevalvacijo učne ure. Pred tem smo določili kriterije opazovanja ter sproti tudi vrednotili uporabo i-table ter podajali predloge za izboljšavo (učiteljeva samoevalvacija). Z anketnim vprašalnikom smo pri učencih eksperimentalne skupine ugotavljali, katere prednosti in slabosti zaznajo pri delu z i-tablo in pri katerih učnih pristopih (delo z i-tablo, delo z delovnimi zvezki, delo z računalnikom v kombinaciji z i-tablo in delovnim zvezkom ali zvezkom). Za ugotavljanje doseganja operativnih učnih ciljev pri pouku geografije v 9. razredu pri sklopu Panonske pokrajine Slovenije in primerjavo dosežkov med kontrolno in eksperimentalno skupino učencev smo pri zadnji učni uri tega sklopa uporabili pisni preizkus znanja, ki je preverjal minimalne in temeljne učne cilje. S preizkusom znanja smo ocenili nivo doseženega znanja po končani obravnavi sklopa Panonske pokrajine Slovenije v kontrolni in eksperimentalni skupini. Opis opazovanja z udeležbo in samoevalvacije Pouk geografije (10 ur) pri sklopu Panonske pokrajine Slovenije z uporabo i-table smo opazovali z aktivno udeležbo oz. izvajanjem pouka. Z zapiski (opombe priprav) smo opazovali naslednje elemente: motivacija učencev za delo (ali so učenci želeli aktivno pristopiti k reševanju nalog pri i-tabli); vpliv slikovnega in kartografskega gradiva na učence (odzivnost učencev na vrsto učnega gradiva); katero orodje i-table je bilo najpogosteje uporabljeno; aktivna vloga učenca (ali je učenec v vlogi aktivnega iskalca znanja ali v vlogi poslušalca); uporaba i-table v posameznih fazah pouka (motivacija, usvajanje nove učne snovi, utrjevanje, preverjanje, ocenjevanje); doseganje operativnih učnih ciljev pri pouku geografije; 79

96 didaktični potencial i-table pri pouku geografije (prednosti, slabosti, težave ). Opazovani elementi so nam služili kot kriteriji za samoevalvacijo, ki smo jo izvedli po vsaki izvedeni učni uri in so sestavni del zapisa urnih učnih priprav (priloga A). Opis anketnega vprašalnika za učence eksperimentalne skupine Anketni vprašalnik Uporaba interaktiven table pri pouku geografije v 9. razredu vsebuje 13 vprašanj in je anonimen. Vprašalnik je priložen v prilogi B. Sestavljen je iz dveh delov. V prvem delu smo pridobili splošne podatke (spol), v drugem delu pa sledijo vsebinska vprašanja. Vprašanja so zaprtega tipa alternativna vprašanja: vprašanja z enim ali več kratkimi odgovori (4. in 13. vprašanje), vprašanja kombiniranega tipa (3., 5., 6., 7., 8., 9.,10. in 11. vprašanje), vprašanja alternativne izbire da in ne in z odprtim vprašanjem, ki je izpraševancu omogočal, da je izrazil mnenje z odprtim odgovorom; vprašanji s kombinacijo večstranske izbire in urejanja (1. in 2. vprašanje). Vprašanje 12 je odprtega tipa, kjer smo učence vprašali po priljubljenih načinih učenja. Merski instrument smo sestavili z upoštevanjem splošnih navodil za sestavljanje anketnih vprašalnikov (Sagadin, 1993). Zanesljivost smo želeli doseči z navedbo jasnih in natančnih navodil. Z enopomenskimi in enotnimi navodili smo zagotovili objektivnost anketnega vprašalnika. Opis preverjanja znanja Po izvedbi sklopa Panonske pokrajine Slovenije (10 ur) pri pouku geografije v 9. razredu osnovne šole smo enajsto učno uro pri učencih izvedli pisno preverjanje znanja. Preizkus preverjanja znanja je bil ovrednoten z največ 34 točkami. V Preglednici 6 so prikazani predpisani vzgojno-izobraževalni cilji in dejavnosti za učni sklop Panonske pokrajine Slovenije iz učnega načrta za geografijo za osnovne šole (2003). S preverjanjem znanja smo preverjali doseganje teh operativnih ciljev. 80

97 Preglednica 6: Vzgojno-izobraževalni cilji in dejavnosti ter stopnja zahtevnosti sklopa Panonske pokrajine Slovenije. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI STOPNJA ZAHTEVNOSTI Utemelji prehodnost pokrajin panonske Slovenije. Opiše pogoje za življenje ljudi in gospodarstvo v odvisnosti od reliefa, M (minimalni stand.) M podnebja, prsti in voda v panonskih pokrajinah Slovenije. Na izbranih primerih predstavi probleme kmetijske prenaseljenosti, standard ni določen odseljevanja, onesnaževanja podtalnice Opiše primere prizadevanj in ukrepov za ohranjanje naravne in kulturne N (temeljni standard) dediščine v panonskih pokrajinah slovenskega sveta. Opiše načine povezovanja in življenja ljudi na narodnostno mešanem Z (zahtevnejši stand.) ozemlju. Vir: Učni načrt za osnovno šolo geografija, Psihometrične lastnosti preizkusa znanja 1. Objektivnost: Preizkuse znanja je sestavila in izvedla avtorica magistrskega dela. Z vidika vrednotenja odgovorov smo objektivnost zagotovili z načinom posredovanja vprašanj (pisno) in natančnih ter nedvoumnih navodil učencem (ustno). 2. Občutljivost: Pisno preverjanje znanja je bilo pripravljeno s skrbnim izborom nalog. Pri tem smo upoštevali minimalne in temeljne standarde znanja, ki smo jih navedli v preglednici Vsebinska veljavnost: Pisno preverjanje znanja vsebuje naloge, ki zajemajo učno snov 9. razreda v osnovni šoli pri pouku geografije pri sklopu Panonske pokrajine Slovenije. Kljub temu da sta kontrolna in eksperimentalna skupina delali z različnimi učnimi pripomočki (kontrolna skupina brez i.-table, eksperimentalna skupina z i-tablo), sta usvajali isto učno snov, ki je bila usklajena z učnimi pripravami. Poučevanje se tako ciljno - vsebinsko ujema, zato smo rezultate merili z istim preizkusom znanja. Podatke za raziskavo 1 smo zbirali na tri načina. V kontrolni skupini smo izvedli pouk brez i-table (televizija, videorekorder, učbenik, delovni zvezek, grafoskop, terensko delo, stenska karta Slovenije, atlas) v eksperimentalni skupini pa smo 81

98 uporabili i-tablo kot učni pripomoček. V eksperimentalni skupini smo po vsaki učni uri, na podlagi izvedbe in opazovanja naredili samoevalvacijo učne ure. Po končanem obravnavanju sklopa Panonske pokrajine Slovenije smo izvedli pisno preverjanje znanja in anketo med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine. Podatke, pridobljene z izvajanjem pouka, smo zapisali, jih ovrednotili in nato medsebojno primerjali (samoevalvacija učne ure). Podatke, pridobljene s pisnim preverjanjem znanja po končani obravnavi sklopa Panonske pokrajine Slovenije in anketo učencev eksperimentalne skupine, smo predstavili z analizo vprašanj in odgovorov ter interpretacijo. Podatke, zbrane z vprašanji odprtega tipa, smo kategorizirali in jih razvrstili po pogostosti njihovega pojavljanja z navedbo absolutnih (f) in odstotnih frekvenc (f %) ter tako urejene prikazali v preglednici. Podatke, zbrane z vprašanji zaprtega tipa, smo prikazali v preglednici z navedbo absolutnih (f) in odstotnih (f %) frekvenc. V preglednicah smo predstavili pogostost odgovorov in njihov delež glede na celoto. Vprašanja odprtega tipa smo zbrali, jih kategorizirali, deskriptivno obdelali in vključili v interpretacijo. Statistično pomembnost razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino smo izračunali s Pearsenovim x 2 test. Ob proučevanju pridobljenih podatkov smo tako interpretirali pridobljene podatke Raziskovalni vzorec učiteljev Mnenja učiteljev geografije o didaktičnem potencialu i-table v osnovni šoli (raziskava 2) so bila pridobljena na vzorcu devetih učiteljev (vzorec 2), ki pri pouku geografije v osnovni šoli uporabljajo i-tablo. Mnenja so bila pridobljena na naključnem vzorcu učiteljev geografije, ki so se udeležili drugega študijskega srečanja za osnovno šolo s predmetnega področja geografija v šolskem letu 2010/2011 v Murski Soboti. Od 32 učiteljev geografije, ki so se udeležili drugega študijskega srečanja v živo, 9 učiteljev geografije uporablja i-tablo pri pouku geografije. Starost učiteljev je bila med 30. in 45. letom. Spolna struktura vzorca anketiranih učiteljev geografije je bila 66,6 % (6) žensk in 33,3 % (3) moških. Razporeditev intervjuvanih učiteljev glede na delovno dobo prikazuje preglednica 6. Najstarejša dva intervjuvana učitelja imata deset let delovne dobe, najmanj delovne dobe (2 leti) imata dva intervjuvana učitelja. Štirje 82

99 učitelji uporabljajo i-tablo znamke Smart, trije učitelji i-tablo znamke Interwrite in dva učitelja Prometian. Preglednica 7: Razporeditev učiteljev glede na delovno dobo. Delovna doba Št. učiteljev 10 let 2 9 let 1 7 let 3 5 let 1 2 leti 2 Vir: Zelenko,nestandardizirani intervju, Štirje intervjuvani učitelji uporabljajo i-tablo pri pouku geografije 3 leta (preglednica 8), kar pomeni, da so pridobili že kar nekaj izkušenj z i-tablo pri pouku geografije. Preglednica 8: Razporeditev učiteljev glede na obdobje uporabe i-table. Obdobje uporabe i-table Št. učiteljev Tri leta 4 Dve leti 3 Eno leto 2 Vir: Zelenko, nes tandardiz irani intervju, Postopek zbiranja in obdelave podatkov mnenj učiteljev Z nestandardiziranim intervjujem smo pri devetih učiteljih geografije v osnovni šoli ugotavljali didaktične prednosti in slabosti uporabe i-table pri pouku geografije in kako so pripravljeni za delo z i-tablo v razredu. Intervju (ang. Interview) običajno pomeni pogovor med spraševalcem (intervjuvarjem) in vprašancem (respondentom) (Cencič, 2002). Struktura nestandardiziranega intervjuja je sledila sledeči shemi: uvodna vprašanja (intervjuvancu prikažemo, kaj je predmet našega zanimanja in ga postopoma uvedemo v bistvo našega intervjuja), vsebinska vprašanja (osredotočimo se na ključna vprašanja, ki nas zanimajo) in zaključna vprašanja, kjer intervjuvanec izrazi mnenje, ki se mu je porodilo ob pogovoru. Pred izvajanjem intervjuja smo oblikovali izhodišča za potek pogovora. 83

100 Sam potek intervjuja pa je bil prilagojen okoliščinam oz. odzivom intervjuvanca. Intervju je potekal marca 2011 v Murski Soboti na drugem študijskem srečanju učiteljev geografije v osnovni šoli. Intervju z devetimi učitelji je potekal skupno 40 minut. Podatke za raziskavo 2 smo pridobili z nestandardiziranim intervjujem devetih učiteljev, kjer so bila sproti oblikovana vprašanja odprtega tipa. Podatke, pridobljene z nestandardiziranim intervjujem, smo predstavili z interpretacijo. V nekaj točkah so predstavljene glavne ugotovitve, ki so podkrepljene z izbranimi zanimivejšimi citati iz intervjuja. Imena sodelujočih učiteljev in učiteljic so zaradi zagotavljanja anonimnosti spremenjena. 84

101 4 REZULTATI Z INTERPRETACIJO Prikazani rezultati se nanašajo na uporabo i-table pri pouku geografije v 9. razredu, sledili bodo rezultati preverjanja znanja in anketnega vprašalnika med učenci. V drugem podpoglavju bodo prikazani rezultati nestandardiziranega intervjuja učiteljev. Odgovori na raziskovalna vprašanja so predstavljeni v zaključnem delu tega poglavja. 4.1 SAMOEVALVACIJAUPORABE I-TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE V 9. RAZREDU Po kriterijih samoevalvacije so predstavljene ključne ugotovitve samoevalvacije uporabe i-table pri pouku geografije v 9. razredu osnovne šole. Motivacija učencev za delo (ali so učenci želeli reševati naloge na i-tabli): Motivacija dela v razredu se je povečala z uporabo i-table,kar smo zaznali z večjo odzivnostjo učencev na učiteljeva navodila in vprašanja. Motivacija je bila večja, če so i-tablo uporabljali učenci,kar smo zaznali s povečano fizični interakcijo med učenci, i-tablo in njihovo pripravljenostjo za sodelovanje. Pri tem je moral biti učitelj pozoren, da so učenci k tabli prihajali v nekem zaporedju, kajti hitro se je pojavilo negodovanje, če je kdo preskočil»vrsto«ali prišel večkrat k tabli kot ostali učenci. Vpliv slikovnega, kartografskega in videogradiva na učence (katero gradivo jih je bolj pritegnilo): Učenci so tako slikovno kot kartografsko gradivo sprejemali kot novost in ga kritično komentirali. Video posnetki so učence pritegnili še bolj kot ostalo slikovno gradivo, kar je bilo razvidno iz njihove didaktične interakcije. Najraje so reševali didaktične igre in kvize, ki so bili narejeni s pomočjo programa i-table. Vsekakor jih je pritegnilo tisto gradivo, ki so ga lahko na i-tabli dopolnjevali, npr. vpisali ime pokrajine na nemo karto, pobarvali gričevnate pokrajine Na podlagi opazovanja smo ugotovili, da je učence pritegnilo tisto gradivo, kjer sta se prepletali in dopolnjevali tako fizična kot didaktična interakcija. Učence je pritegnilo tisto gradivo, kjer so uporabljali i-tablo. 85

102 Katero orodje i-table je bilo najbolj pogosto uporabljeno: Učenci so pri vseh učnih urah pedagoškega eksperimenta uporabljali pisalo in marker. Za usmeritev pozornosti je učitelj uporabljal zaveso in žaromet. Za pripravo gradiva je uporabil galerijo, od koder je uvozil slike in karte. V fazi utrjevanja in ponavljanja se je uporabilo orodje za izdelavo kvizov (iger). Gradivo, nastalo med učnimi urami,je bilo shranjeno. Možnost dostopa do spleta je bila uporabljena v vseh urah pedagoškega eksperimenta. Učenci so dostopali do prostodostopnega gradiva Geografija Slovenije. Z vidika možnosti uporabe različnih orodij i-table se didaktični potencial i-table zelo izrazi, saj učenci vstopajo v fizično in didaktično interakcijo z i- tablo in vsebino, prikazano na njej. Učitelj prevzame vlogo koordinatorja med učenci in i-tablo. Učenci pa s svojo aktivnostjo rešujejo probleme in prihajajo do znanja in veščin. Z vidika učitelja in orodij, ki jih i-tabla ponuja, je i-tabla pomembno organizacijsko orodje, saj le-ta nadomešča različna učna učila v razredu (npr televizijo, radio, grafoskop, prosojnice, video rekorder.). Aktivna vloga učenca (ali je učenec v vlogi aktivnega iskalca znanja ali v vlogi poslušalca): V vseh desetih urah pedagoškega eksperimenta je bil učenec tisti, ki je aktivno iskal znanje. Učitelj je imel vlogo koordinatorja oziroma organizatorja pouka, ki je učence usmerjal do znanja. Učenci so bili aktivni v vseh fazah pouka, od motivacije do utrjevanja npr.: reševanje interaktivne igre, predstavitev dela v skupini, zapis na i- tabli, reševanje delovnega lista Fizična interakcija med i-tablo in učenci je lahko potekala sočasno samo z enim učencem, ki se je pri delu z i-tablo menjaval z ostalimi učenci, npr.: reševanje interaktivne igre. Učitelj je poskušal, da bi vsako uro vsaj en učenec bil prisoten pri i-tabli. Aktivna vloga učencev je bila dosežena tudi z različnimi metodami (razlaga, razgovor, demonstracija, delo s pisnimi viri ) in oblikami dela (delo v dvojicah, skupine, individualna oblika), ki so se med samo učno uro menjevale. I-tabla ima velik didaktični potencial pri pouku geografije z vidika posrednega opazovanja (metoda projekcije e- in i-prosojnic), kjer pride zelo do izraza načelo opazovanja in nazornosti. 86

103 Uporaba i-table v posameznih fazah pouka (motivacija, uvajanje s ponavljanjem, napoved učnih ciljev, usvajanje nove učne snovi, sinteza, utrjevanje, preverjanje, ocenjevanje): I-tabla je bila uporabljena v vseh fazah pouka razen pri preverjanju in ocenjevanju, saj smo za zaključek sklopa predvidevali pisno preverjanje znanja. V fazi motivacije je bila v pedagoškem eksperimentu i-tabla uporabljena za predvajanje posnetka, prikaz slikovnega gradiva in izvedbo interaktivne igre. Uporaba i-table je omogočala upoštevanje splošnega načela nazornosti in konkretnosti ter geografskega načela opazovanja. V fazi napovedovanja učnih ciljev je bil z uporabo i-table prikazan miselni vzorec, ki je bil v fazi usvajanja novega znanja ali sinteze dopolnjen s strani učencev in učitelja. V fazi obravnavanja nove učne snovi je i-tabla omogočala dostop učencem do prostodostopnega gradiva Geografija Slovenije in ostalih virov, npr.: Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem Urada RS za manjšine Prednosti uporabe i-table so se pokazale predvsem pri poročanju skupin, saj so lahko učenci nazorno predstavili svoj izdelek v skupini in jih primerjali z ostalimi izdelki skupin. Svoje predstavitve so lahko učenci med poročanjem dopolnjevanje, označevali in z žarometom usmerili pozornost. Pri delu v skupinah ali dvojicah so učenci uporabljali računalnike, i-tablo so uporabili za predstavitev svojega dela. Pri teh dveh oblikah dela je bila uporaba i-table bolj smiselna s strani učitelja, ki je z njeno pomočjo bolj nazorno in konkretno dajal dodatne razlage. I-tabla se je pokazala kot dober didaktični pripomoček, s katerim lahko učitelj približa pouk učencem in pri njih razvija sodobne kompetence, predvsem digitalne pismenosti. Doseganje operativnih učnih ciljev pri pouku geografije s pomočjo i-table: I-tabla omogoča učitelju in učencu, da sta pri posredovanju svojih informacij nazorna. Verbalno kot neverbalno (npr.: govorica telesa) komunikacijo lahko podkrepita z ogledom posnetka, slike, sheme, e-prosojnice. Učitelj lahko z didaktično primerno uporabo i-table dosega učne cilje različnih taksonomskih ravni, npr.: na i-tabli prikažemo nemo karto Panonskih pokrajin Slovenije. Ko učenec s pisalom zapiše imena pokrajin in z markerjem pobarva gričevnate pokrajine na nemi karti, ki je 87

104 prikazana na i-tabli, dosega prvo taksonomsko stopnjo (znanje). Če pa učenec analizira klimogram, ki ga prikažemo na i-tabli ali ga primerja ter še dopolni i- prosojnico s pisalom, pa že posegamo po višjih taksonomskih stopnjah (analiza, sinteza, vrednotenje). S pripravo nalog različnih taksonomskih stopenj omogoča uporaba i-table upoštevanje notranje diferenciacije v razredu. Pomemben didaktični potencial i-table s tega vidika je velika nazornost, sistematičnost in dopolnjevanje s pisali, markerji i-prosojnic. Didaktični potencial i-table pri pouku geografije: Z uporabo i-table pri pouku geografije upoštevamo tako splošna didaktična načela, npr.: načelo postopnosti in nazornosti in didaktična načela pouka geografije, npr.: načelo prostorske razmestitve pojavov in procesov, opazovanja Didaktični potencial i-table je tudi viden v fleksibilnosti, saj omogoča vpogled v že predelano gradivo za osvežitev spomina ali za povečanje zapomnitve, kar je še posebej pomembno za učence z učnimi težavami. Uporaba i-table s strani učencev omogoča njihovo digitalno pismenost, saj i-tabla omogoča takojšen dostop do multimedijskih virov npr.: prostodostopna gradiva, kot je Geografija Slovenije. Z njeno uporabo učitelji lažje dostopajo do učencev, ki so različnih učnih stilov. S prikazom videoposnetka o Panonskih pokrajinah so bili upoštevani vsi trie učni stili. S sliko so bile zadovoljene potrebe vizualnega učenca, z zvokom avditivnega in z ustavitvijo posnetka ter prihodom učenca k i-tabli, kjer je označil nek pojav, še kinestetičnega učenca. Najpomembnejši didaktični potencial i-table je opazen v njeni interaktivnosti tako fizični kot didaktični, npr.: učenec z uporabo i-table razvrsti slikovno gradivo med kulturno in naravno dediščino. Raba i-table je spodbudila ter povečala interakcijo učitelj učenec. Učitelj se je postavil v vlogo moderatorja med i-tablo in učencem. Uporabljena so bila različna orodja i-table, najpogosteje pero in marker. Kot pomembna prednost i-table pred navadno zeleno ali belo tablo je nazornost, saj je učitelj nazorno, glede na velikost in resolucijo slike, prikazoval slikovno in kartografsko gradivo in ga sproti dopolnjeval. Večja nazornost je tudi povečala motivacijo in aktivnost učencev. Velika prednost je tudi v shranjevanju nastalega 88

105 gradiva na trdi disk. Tako je gradivo dostopno učencem v e-obliki in ne zapravljajo časa z zapisovanjem ali prepisovanjem. Prednost i-table se kaže tudi v tem, da združuje različne učne pripomočke (radio, televizijo, grafoskop, DVD predvajalnik ) in jih nadgradi z interaktivnostjo (dostop do svetovnega spleta). Njen didaktični potencial je v fleksibilnosti, multimedijskosti in interaktivnosti, kar pa je zelo pomembno za pouk tako kompleksne vede, kot je geografije. 4.2 ANALIZA PREVERJANJA ZNANJA PO IZVEDENEM PRISTOPU Po izvedeni obravnavi učne snovi Panonske pokrajine Slovenije v 9. razredu smo izvedli preverjanja znanja tako v kontrolni (9. b 12 učencev) kot eksperimentalni (9. a 15 učencev) skupini. Učenec je lahko zbral največ 34 možnih točk. V preglednici 9 podajamo statistiko doseženih točk kontrolne skupine, medtem ko statistiko doseženih točk eksperimentalne skupine podaja preglednica 10. Preglednica 9: Rezultati kontrolne skupine pri preverjanju končnega znanja. f 12 Aritmetična sredina 23,9 Mediana 24,5 Standardna deviacija 5,3 Varianca 28,4 Skupaj 287 Vir: Zelenko, pis ni preizk us z nanja, Preglednica 10: Rezultati eksperimentalne skupine pri preverjanju končnega znanja. f 15 Aritmetična sredina 25 Mediana 24 Standardna deviacija 4,65 Varianca 21,66 Skupaj 376 Vir: Zelenko, pis ni preizk us z nanja, Iz rezultatov je razvidno, da je aritmetična sredina pri eksperimentalni skupini za 1,1 višja v primerjavi s kontrolno skupino. Kar pomeni, da je eksperimentalna skupina dosegla višje povprečje točk pri preizkusu znanja. Da bi ugotovili pri katerih naloga pisnega preizkusa so bili učenci uspešni ozirom neuspešni, smo v grafu 1 in grafu 2 predstavili indeks težavnosti po nalogah za kontrolno in eksperimentalno skupino. 89

106 Graf 1: Indeks težavnosti po nalogah za kontrolno skupino. Vir: Zelenko, pisni preizkus znanja, V kontrolni skupini je vseh12 učencev dobilo vse točke pri nalogi 3 in 7. 90% učencev je vse točke dobilo tudi pri nalogi 1 in 12. Najmanj učencev je pravilno odgovorilo na nalogi 2 in 10. Graf 2: Indeks težavnosti po nalogah za eksperimentalno skupino. V eksperimentalni skupini je vseh15 učencev dobilo vse točke pri nalogi 3, 7 in % učencev je dobilo vse točke tudi pri nalogi 2 in 11. Najmanj učencev je pravilno rešilo nalogo 15. Na podlagi primerjave grafa 1 in grafa 2 sklepamo, da ni izrazitih odstopanj med obema grafoma. Razlik, ki so nastale, pa ne moremo pripisati samo enemu dejavniku, npr.: uporabi i-table. 90

107 4.3 ANALIZA ODGOVOROV NA ANKETNI VPRAŠALNIK Anketiranih je bilo 15 učencev eksperimentalne skupine, ki so pri pouku geografije v 9. razredu uporabljali i-tablo. Pri prvem vprašanju so imeli učenci navedenih 16 prednosti i-table. Morali so označiti 5 najpomembnejših prednosti in jih razvrstiti od najmanj pomembne prednosti do najbolj pomembne prednosti po njihovem mnenju. Rezultati so prikazani v preglednici 11. Preglednica 11: Razvrstitev prednosti uporabe i-table s strani učencev. Razvrstitev prednosti od 5(najbolj pomembna) do 1 (najmanj pomembna) Prednosti i-table Št. učencev 5 večja nazornost učne snovi 4 popestritev učne ure 3 prikazovanje slik, prezentacij, video posnetkov 3 motivacija 2 nekaj novega in zanimivega 1 boljša in daljša koncentracija 1 dopolnjevanje slik, prezentacij, video posnetkov z 1 orodji i-table 4 prikazovanje slik, prezentacij, video posnetkov 3 večja sistematičnost učne snovi 2 večja nazornost učne snovi 2 nekaj novega in zanimivega 2 nazorno dopolnjevanje nemih kart 2 reševanje interaktivnih kvizov 1 boljši in lepši učni zapiski 1 popestritev učne ure 1 želja, preizkusiti se na i-tabli 1 3 prikazovanje slik, prezentacij, video posnetkov 3 dopolnjevanje slik, prezentacij, video posnetkov z 3 orodji i-table reševanje interaktivnih kvizov 2 motivacija 2 popestritev učne ure 2 kvalitetnejše sledenje pouku 1 boljša in daljša koncentracija 1 nazorno dopolnjevanje nemih kart 1»se nadaljuje«91

108 »nadaljevanje«2 boljša in daljša koncentracija 3 prikazovanje slik, prezentacij, video posnetkov 2 reševanje interaktivnih kvizov 2 popestritev učne ure 2 dopolnjevanje slik, prezentacij, video posnetkov z 1 orodji i-table motivacija 1 želja, preizkusiti se na i-tabli 1 večja sistematičnost učne snovi 1 nazorno dopolnjevanje nemih kart 1 kvalitetnejše sledenje pouku 1 1 reševanje interaktivnih kvizov 5 večja nazornost učne snovi 4 želja, preizkusiti se na i-tabli 3 nekaj novega in zanimivega 1 boljše pomnjenje 1 motivacija 1 Vir: Zelenko, ank etni vpraš alnik, Od 16 navedenih prednosti uporabe i-table so učenci izbrali kot najbolj pomembne prednosti: večja nazornost učne snovi (4 učenci), prikazovanje slik, prezentacij, video posnetkov (3 učenci), popestritev ure (3 učenci), motivacija (2 učenca), boljša in daljša koncentracija (1 učenec), nekaj novega, zanimivega (1 učenec), dopolnjevanje slik, prezentacij, video posnetkov z orodji i-table (1 učenec). Kot najmanj pomembne prednosti uporabe i-table pri pouku geografije so izbrali: reševanje interaktivnih kvizov (5 učencev), večja nazornost učne snovi (4 učenci), želja, preizkusiti se na i-tabli (3 učenci), nekaj novega, zanimivega (1 učenec), boljše pomnjenje (1 učenec), motivacija (1 učenec). 92

109 Največ (11) učencev je kot pomembno prednost uporabe i-table izbralo prikazovanje, slik, prezentacij in video posnetkov (povprečna ocena 3,6). Deset učencev je izbralo kot prednost uporabe i-table večja nazornost učne snovi (povprečna ocena 3,2) in reševanje interaktivnih kvizov (povprečna ocena 1,9). Noben učenec ni videl prednosti uporabe i-table z vidika boljšega razumevanja učne snovi in možnosti, da učenec lahko dobi učno snov v e-obliki. Sklepamo, da je vzrok v tem, da večina učencev nima doma dostopa do spleta. Pri drugem vprašanju so imeli učenci navedenih 14 slabosti uporabe i-table. Morali so označiti 5 najbolj izstopajočih slabosti in jih razvrstiti od najmanj pomembnih do najbolj pomembnih po njihovem mnenju. Rezultati so prikazani v preglednici 12. Preglednica 12: Razvrstitev slabosti uporabe i-table s strani učencev. Razvrstitev slabosti od 5(najbolj pomembna) do 1 (najmanj pomembna) Slabosti uporabe i-table Št. učencev 5 hkrati s tablo dela samo en učenec, ostali opazujemo 6 slaba kakovost projekcije slike na i-tablo 5 ko pišeš na i-tablo, si s senco zakrivaš sliko 3 bleščanje žarnice iz projektorja 1 4 bleščanje žarnice iz projektorja 5 slaba kakovost projekcije slike na i-tablo 4 hkrati s tablo dela samo en učenec, ostali opazujemo 3 odvisnost od električne energije 3 3 slaba kakovost projekcije slike na i-tablo 6 bleščanje žarnice iz projektorja 4 odvisnost od električne energije 3 površina i-table je premajhna 2 2 slaba berljivost pisave 4 površina i-table je premajhna 3 slabša koncentracija za delo 2 odvisnost od električne energije 2 na začetku poteka delo bolj počasi 2 manj resnega dela 2 1 odvisnost od električne energije 5 na začetku poteka delo bolj počasi 3 slaba berljivost pisave 3 manjša sistematičnost učne snovi 2 potuha pri izdelavi učnega zapisa 2 Vir: Zelenko, ank etni vpraš alnik,

110 Učenci so kot najpomembnejše slabosti uporabe i-table navedli tehnične pomanjkljivosti, kot so: slaba kakovost projekcije slike na i-tablo, odvisnost od električne energije in pokrivanje slike na i-tabli s senco. Kot pomembno slabost so navedli, da lahko z i-tablo upravlja samo en učenec. Nekatere i-table so tukaj tehnično že dovršene, da lahko na njej delata dva učenca. Na tretje vprašanje Pri pouku geografije uporabljamo i-tablo: Ali rad vidiš, da se i- tabla uporablja kot učni pripomoček pri pouku geografije? je vseh 15 učencev odgovorilo pritrdilno. Odgovor so utemeljevali z naslednjimi trditvami, podanimi v preglednici 13: Preglednica 13: Utemeljitve na vprašanje Ali rad vidiš, da se i-tabla uporablja kot učni pripomoček pri pouku geografije. f f% Utemeljitve učencev 13 86,6 Učna snov je bolj nazorna in zanimiva ,6 Lažje si zapomnim snov, ker je več barv ,6 Pouk je zabaven. 8 53,3 Lahko pišemo na zemljevide oziroma karte, ki so na tabli. 8 53,3 Ura je bolj pestra. 7 46,6 Prikazovanje posnetkov, slik in e-gradiv. 7 46,6 Povezovanje z internetom. 6 40,0 Reševanje nalog na tabli. 2 13,3 Imamo veselje pri pouku. Vir: Zelenko,anketni v prašalnik, Iz odgovorov je razvidno, da so učenci kot pomembno prednost i-table izrazili nazornost in interaktivnost, kar se ujema z njihovimi razvrstitvami prednosti uporabe i-table, predstavljene v preglednici 11. Všeč jim je bilo, da so tudi oni uporabljali i- tablo, ne samo učitelj. Uporaba i-table s strani učencev je tudi povečala njihovo motivacijo za sodelovanje pri pouku. Na vprašanje Katera orodja najraje uporabljaš pri delu z i-tablo? so učenci največkrat navedli pisalo in interaktivne naloge. Na vprašanje Zakaj izbrana orodja najraje uporabljaš? pa so navedli (preglednica 14): 94

111 Preglednica 14: Odgovori na vprašanje Zakaj izbrana orodja najraje uporabljaš? f f% 13 86,6 Ker lahko z njim pišem in rišem po tabli ,6 Ker so interaktivne naloge zanimive. 6 40,0 Pri pisalu lahko uporabiš različne barve in debeline črt. 3 20,0 Ker te interaktivne naloge z glasom opozorijo, če je odgovor pravilen ali ne. Vir: Zelenko, ank etni vpraš alnik, Iz utemeljitev učencev lahko sklepamo, da učenci najraje uporabljajo tista orodja i- table, kjer so fizično aktivni (pišejo, brišejo, označijo). Na vprašanje I-tabla omogoča enostavno prikazovanje videoposnetkov. Ogledal si posnetek Sončeva pot. Ali ti je bil posnetek všeč?je vseh 15 učencev odgovorilo pritrdilno. Pritrdilen odgovor so utemeljevali z naslednjimi trditvami (preglednica 15): Preglednica 15: Utemeljitve na vprašanje Ali vam je bil posnetek všeč? f f% 8 53,3 Ker je bil posnetek zanimiv. 6 40,0 Ker je v posnetku nastopal Peter Poles. 4 26,6 Zaradi lepe glasbe. 2 13,3 Izvedel sem nekaj novega. 1 6,6 Ker je prikazoval kraje v naši okolici. Vir: Zelenko, ank etni vpraš alnik, Iz odgovorov in utemeljitev učencev lahko sklepamo, da je učence video posnetek pritegnil, ker je v posnetku nastopala tudi znana oseba (Peter Poles) in glasba v ozadju video posnetka. S prikazom video posnetka smo upoštevali tako vizualne kot slušne tipe učencev. Na vprašanje S pomočjo i-table ste izvedli nekatere igre (premetanke). So ti bile igre všeč? so vsi učenci (15) odgovorili pritrdilno. Odgovor so utemeljevali z naslednjimi trditvami (preglednica 16): Preglednica 16: Utemeljitve na vprašanje So ti bile te igre všeč? f f% 8 53,3 Ker je zabavna. 5 33,3 Ker moraš uganiti besedo in še paziti na čas. 5 33,3 Ker lahko delam na tabli. 2 13,3 Ker se igramo. Vir: Zelenko, ank etni vpraš alnik,

112 Didaktične igre z uporabo i-table omogočajo učencem, da skozi igro in zabavo prihajajo do znanja. Na to kažejo tudi njihovi odgovori, ki poudarjajo zabavo in aktivnost ob i-tabli. Na vprašanje Večkrat ste pri obravnavi snovi uporabili e-gradivo Geografija Slovenije na spletni strani Ti je bilo gradivo všeč? je 12 učencev odgovorilo da, trije učenci pa ne. Učenci, ki so odgovorili z ne, so svoj odgovor utemeljili z naslednjimi trditvami: v gradivu nisem našel odgovorov na vprašanja; gradivo ima preveč besedila in premalo slik. Glede na utemeljitve tistih učencev, ki jim gradivo ni bilo všeč, sklepamo, da so to bili tisti učenci, ki potrebujejo dodatno pomoč pri učenju. Učenci, ki jim je gradivo bilo všeč, so utemeljevali z naslednjimi trditvami (preglednica 17): Preglednica 17: Utemeljitve na vprašanje Ti je bilo gradivo všeč? f f% 9 60,0 Karte so bile zanimive. 8 53,3 Ker smo lahko sami delali z računalniki. 5 33,3 Lepe slike. 2 13,3 Ker je gradivo imelo videoposnetke. 1 6,6 Ker lahko tudi doma gledam to gradivo. Vir: Zelenko, ank etni vpraš alnik, Učencem, ki je gradivo bilo všeč, so poudarili kartografsko in slikovno gradivo in tudi videoposnetek. Prednost uporabe gradiva so videli tudi v tem, da so imeli možnost samostojnega dela. Na vprašanje Pri spoznavanju naravne in kulturne dediščine ste uporabili spletno stran DEDI ( Ti je bila spletna stran všeč? je vseh 15 učencev odgovorilo pritrdilno. Odgovor so utemeljevali z naslednjimi trditvami (preglednica 18): 96

113 Preglednica 18: Utemeljitve na vprašanje Ti je bila spletna stran všeč? f f% 10 66,6 Ker lahko vidimo veliko naravnih lepot. 8 53,3 Ker prikazuje znamenitosti tudi iz naših krajev. 4 26,6 Lahko izvemo o lepotah Slovenije. 3 20,0 Ker so tudi zemljevidi, ki prikazujejo lego znamenitosti. 2 13,3 Ker sem videl veliko lepih pokrajin. Vir: Zelenko, anketni vprašalnik, Tudi pri teh utemeljitvah lahko zasledimo, da je učence pritegnilo slikovno in kartografsko gradivo. Na vprašanje Za ponavljanje in utrjevanje ste uporabili kviz, narejen v programu Wondershere Quiz. Vam je bila uporaba kviza všeč? je 12 učencev odgovorilo pritrdilno. Trem učencem uporaba tega kviza ni bila všeč. Navedli so naslednje razloge: na tabli je kviz lahko reševal le en učenec; nisem vedel odgovora; kviz je bil predolg. Učenci, ki jim je bil kviz všeč, so navedli sledeče utemeljitve (preglednica 19): Preglednica 19: Utemeljitve na vprašanje Ti je bila uporaba kviza všeč? f f% 8 53,3 Ker sem lahko kviz reševal na tabli. 5 33,3 Ker sem takoj dobil odgovor, če je prav ali ne. 3 20,0 Ker je kviz imel slike in karte. 2 13,3 Ker ga lahko rešujem tudi doma. 1 6,6 Ker nismo vprašanj prepisovali v zvezek. Vir: Zelenko, ank etni vpraš alnik, Predzadnje vprašanje je bilo odprtega tipa, kjer so učenci lahko navedli lastno mnenje o uporabi i-table pri pouku geografije. Njihove odgovore smo v strjeni obliki prikazali v preglednici

114 Preglednica 20: Mnenja učencev o uporabi i-table pri pouku geografije. f f% 8 53,3 Uporaba i-table je koristna pri geografiji, saj lahko gledamo slike in pišemo po njej. 4 26,6 I-tabla je vredu, ker lahko učenci na njej rešujemo kvize in igrice. 1 6,6 Računalniško pisavo je lažje brati na tabli. 3 20,0 Gledamo posnetke preko interneta. 5 33,3 Lepo je, ker lahko učenci delamo z i-tablo. 2 13,3 Ni vredu, če zmanjka elektrike. 2 13,3 Če je močna svetloba, je slika na tabli slaba. 1 6,6 Tabla je vredu. Na njo pa ne delam rad, ker mi sije luč od projektorja v oči. Vir: Zelenko, ank etni vpraš alnik, Iz preglednice 20 je razvidno, da so učenci navedli tako pozitivna kot negativna mnenja o uporabi i-table pri pouku geografije. Predvsem so navdušeni, ker lahko i- tablo uporabljajo tudi učenci. Negativna mnenja so se nanašala predvsem na tehnične pomanjkljivosti uporabljene i-table (slaba kakovost projektorja, močna žarnica v projektorju). Utemeljitve iz preglednice 19 in 20 izražajo aktivnosti učencev ob i-tabli. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je z vidika motivacije in sodelovanja, zelo pomembno, da učitelj učenca vključuje v fizično in didaktično interakcijo z i- tablo. Zadnje vprašanje se je glasilo Kako se najraje učiš geografijo v šoli? in odgovori so bili (preglednica 21): Preglednica 21: Mnenja učencev o uporabi i-table pri pouku geografije f f% 10 66,6 Z i-tablo (razlaga in igre),delovni zvezek in atlas 12 80,0 V kombinaciji z osebnim računalnikom in i-tablo 1 6,6 Z učbenikom, delovnim zvezkom in atlasom 5 33,3 Ob stenski fizični karti Vir: Zelenko, ank etni vpraš alnik, Odgovori kažejo, da učenci dojemajo i-tablo kot koristen učni pripomoček. Ob njej pa še vedno želijo uporabljati osebni računalnik, delovni zvezek in atlas. Uporabo i-table v kombinaciji z osebnim računalnikom je želelo kar 80,0% anketiranih učencev. Pri uporabi osebnega računalnika v kombinaciji z i-tablo so aktivni vsi učenci. Delo, ki ga opravijo na osebnih računalnikih, lahko predstavijo s pomočjo i-table ostalim 98

115 učencem, pri tem pridobivajo veščine oz. spretnosti samostojnega nastopanja in uporabe IKT. 4.4 INTERPRETACIJA NESTANDARDIZIRANEGA INTERVJUJA Z UČITELJI GEOGRAFIJE Interpretacija temelji na podatkih, ki so bili pridobljeni z nestandardiziranim intervjujem šestih učiteljic in treh učiteljev, ki pri pouku geografije v osnovni šoli uporabljajo i-tablo. Struktura intervjuja je sledila naslednji shemi: uvodna vprašanja (opremljenost geografske učilnice, pogostost uporabe, pričakovanja glede uporabe i- table v razredu), jedro (prednosti in slabosti uporabe i-table, uporaba orodij i-table, vključenost učencev, učinek na učenje in poučevanje, upoštevanje učnih stilov) in zaključna vprašanja (usposobljenost za delo z i-tablo). Sam potek intervjuja je bil prilagojen odzivom intervjuvanca. Imena sodelujočih učiteljic in učiteljev so zaradi zagotavljanja anonimnosti spremenjena, prav tako so iz pogovorov ustrezno umaknjeni nekateri konkretni primeri oz. so predstavljeni abstraktno. Skupno vsem intervjuvanim učiteljem je bilo, da imajo v učilnicah za geografijo nameščeno i-tablo s pripadajočo opremo (LCD projektor, računalnik in dostop do spleta). Zraven i-table in pripadajoče opreme ima 5 učiteljev še grafoskop, ki ga ne uporabljajo, in dva učitelja diaprojektor, ki ga prav tako ne uporabljata. Štirje intervjuvani učitelji še vedno uporabljajo TV in videorekorder, ker imajo kar nekaj kvalitetnega učnega gradiva na VHS kasetah. Z novo tehnologijo (računalnik, i-tabla) so se pojavile potrebe po pretvorbi VHS kaset v CD ali DVD format. Pravijo:»Z nabavo i-table v geografsko učilnico sem bila zelo vesela, vendar starejših VHS kaset nisem mogla uporabljati. Zato mi je mož VHS kasete doma postopoma preoblikoval v CD format.«(tina)»v učilnici, kjer poučujem geografijo, zgodovino in etiko, imam že dve leti i- tablo. Diaprojektorja in grafoskopa od takrat dalje ne uporabljam.«(tonček) 99

116 »Kljub temu, da imam v učilnici nameščeno i-tablo, še vedno uporabljam televizijo in videorekorder, ker imam precej posnetkov na VHS kasetah.«(nuša)»vesela sem bila namestitve i-table v učilnico za geografijo, vendar se televiziji in videorekorderju nisem odpovedala, ker imamo na šoli precej gradiva na VHS kasetah, ki jih je izdal Zavod za šolstvo in Videofon. Praktično bi bilo te posnetke imeti na DVD-ju, da bi jih lahko prikazala s pomočjo i-table.«(karmen) Preglednica 22: IKT oprema v geografskih učilnicah intervjuvanih učiteljev. IKT v geografski učilnici št. učiteljev i-tabla, računalnik in LCD projektor 9 TV in video rekorder 4 diaprojektor 2 grafoskop 5 radio 3 Vir: Zelenko, intervju, I-tablo sedem intervjuvanih učiteljev uporablja vsakodnevno pri pouku, dva pa občasno. Dva intervjuvana učitelja jo uporabljata samo pri geografiji, trije intervjuvani učitelji pri geografiji in zgodovini in štirje intervjuvani učitelji pri geografiji, zgodovini in državljanski vzgoji ter etiki. Trije intervjuvani učitelji jo uporabljajo za motivacijo učencev (npr.: prikažejo slikovno gradivo ali video posnetek). Pet intervjuvanih učiteljev je i-tablo uporabilo tudi za preverjanje znanja. Učenci so individualno rešili pisno preverjanje znanja, nato so posamično prihajali k i-tabli in vpisovali rešitve preverjanja. Nihče od intervjuvanih učiteljev ni i-table uporabil pri ocenjevanju učencev. Vseh devet intervjuvanih učiteljev meni, da uporablja i-tablo kot interaktivno orodje in ne kot projekcijsko platno. Štirje intervjuvani učitelji so navedli, da uporabljajo računalnik v učilnici tudi za pripravo urnih učnih priprav in delovnih listov. Ostalih pet intervjuvanih učiteljev je navedlo, da urne učne priprave izdelajo doma. Dva intervjuvana učitelja sta izrazila potrebo po večjem številu didaktičnega gradiva v DVD ali CD formatu. Vsi intervjuvani učitelji zraven IKT uporabljajo tudi stenske zemljevide in atlase. Pravijo: 100

117 »I-tablo uporabljam vsakodnevno pri pouku geografije. Doma si pripravim PowerPoint, ki ga med učno uro z učenci dopolnjujemo. Včasih jo uporabljam kot navadno zeleno tablo.«(karmen)» I-tablo imam v razredu eno leto, zato še njene prednosti komaj spoznavam. Uporabim jo za motiviranje učencev. Prikažem kakšen posnetek z Youtuba.«(Tine)»I-tablo imam v razredu že tri leta. Uporabljam jo vsako uro pri pouku geografije od 6. do 9. razreda. Nikoli je ne uporabljam samo za projekcijo. Vedno uporabim različna orodja i-table, da prikazano nadgradim z usmerjanjem pozornosti.«(nejc)»ko sem pred dvema letoma pridobila i-tablo v razred, sem jo uporabljala kot projekcijsko platno. Nato sem začela uporabljati različna pisala in markerje. Danes i-tablo uporabljajo predvsem učenci, ki pri pouku geografije dopolnjujejo gradivo, ki sem ga predhodno pripravila v programski opremi i- table.«(maja)»i-tablo uporabljam vsak dan, vendar ne vedno pri geografiji. Kakšen teden delam z i-tablo pri etiki, drugič pri zgodovini nato pri geografiji. Odvisno od učne teme.«(tonček) Pričakovanja intervjuvanih učiteljev od uporabe i-table pri pouku geografije, predno so jo dobili v razred, so bila različna. Pet jih je pričakovalo lažjo, hitrejšo in kakovostnejšo pripravo na pouk. Dva intervjuvana učitelja sta pričakovala, da bosta skrajšala čas priprave na pouk. Druga dva intervjuvana učitelja sta pričakovala, da bosta s povečano raznolikostjo zaznavnih poti, dosegla večjo nazornost učne snovi. Vsi intervjuvani učitelji so pričakovali večjo motiviranost učencev za učno snov. Pravijo:»Ko mi je ravnateljica ponudila v uporabo i-tablo, sem najprej pomislila, da ne bom več iskala prenosnika in projektorja po šoli.«(sanja) 101

118 »Vesela sem bila i-table v razredu, hkrati pa se je v meni pojavil strah pred nepoznanim in kako bom uporabljala i-tablo pred učenci. V knjižnici sem tudi iskala kakšen priročnik o i-tabli, vendar nisem našla nič.«(nuša)»zaradi velikosti i-table in možnosti uporabe različnih sredstev i-table (dostop do spleta, pisala, zavesa, markerji) sem pričakoval večjo nazornost učne snovi. Vendar sem bil po enem letu uporabe i-table razočaran, saj je kakovost projicirane slike zaradi slabe kvalitete projektorja močno upadla. Tudi zamenjava žarnice v projektorju ni izboljšala projicirane slike.«(tonček)»predno sem dobil i-tablo v razred, sem pričakoval, da bom porabil bistveno manj časa s pripravami na pouk. Vendar sem zaradi navdušenja nad i-tablo, porabil tudi dve do tri ure na dan za pripravo gradiva, ki sem ga naslednji dan uporabil v razredu.«(tine)»čeprav sem pričakovala, da bom porabila manj časa s pripravami na pouk, sem s sestavljanjem gradiva za i-tablo porabila bistveno več časa kot prej. Pred uporabo i-table sem dnevno porabila eno uro in pol za pripravo na pouk. Za delo z i-tablo porabim kar dve ali celo tri ure. Precej časa porabim za iskanje slikovnega gradiva in posnetkov na spletu.«(tina) Vprašanja v jedru intervjuja so se nanašala na ključna vprašanja o prednostih in slabostih uporabe i-table pri pouku geografije. Z vidika poučevanja so štirje učitelji navedli kot pomembno prednost uporabe i-table pri pouku geografije, da se učenci bolj aktivno vključujejo v učni proces npr.: prihajajo k i-tabli, rešujejo interaktivne igre, dopolnjujejo neme karte... Tina pravi:»ko sem dobila i-tablo v razred, so naenkrat vsi učenci želeli prihajati k i- tabli.«dva učitelja sta navedla kot pomembno prednost uporabe i-table pri pouku geografije, da s pomočjo slikovnega in grafičnega gradiva nazorneje predstavita 102

119 geografske pojave in procese. Z uporabo videoposnetka jih naredita bolj aktualne npr.: posnetek izbruha vulkana Etna. Nejc navaja:»videoposnetek izbruha vulkana Etna je učence povsem navdušil. Veliko bolj kot kakšna slika.posnetke, ki sem jih prej prikazovala na televiziji, lahko na i-tabli prikažem veliko bolj nazorneje. Uporaba i-table mi omogoča večjo sliko, posnetek lahko ustavim in z žarometom usmerim pozornost učencev ali uporabim pisalo ter marker.«(karmen) Dva učitelja sta izpostavila možnost shranjevanja nastalega gradiva med učno uro. Učiteljica Tamara pravi:»velikokrat sem na zeleno tablo učencem narisala kakšno shemo geografskega procesa ali pojava npr.: temperaturno inverzijo. Ob koncu ure je reditelj pobrisal tablo in sheme ni bilo več. Naslednjo uro sem morala ponovno risati isto shemo. Tako da v tem shranjevanju res vidim pomembno prednost i-table.tabelni zapis naredim v obliki miselnega vzorca. Ko sem ga delal na zeleno tablo, sem ga po končani uri moral zbrisati. Z uporabo i-table lahko miselni vzorec shranim in ga uporabim pri ponovitvi zadnje snovi.«(tonček) En učitelj je izpostavil prednost i-table z vidika uporabe prostodostopnih e-gradiv, npr.: e-učilnica E-CHO.»Uporabo i-table kombiniram z osebnimi računalniki v računalniški učilnici. S pomočjo i-table predstavim e-gradivo in podam navodila učencem za delo na osebnem računalniku.«(sanja) Na podlagi odgovorov o prednostih uporabe i-table pri pouku geografije sklepamo, da so intervjuvani učitelji posebej pozorni na to, da i-tabla podpira načelo nazornosti, saj so kot pomembne prednosti i-table navedli večjo nazornost učne snovi, prikazovanje 103

120 in dopolnjevanje slik, prezentacij, video posnetkov ter nazorno dopolnjevanje nemih kart. Kot pomembne didaktične prednosti i-table so še navedli: kvalitetnejše sledenje pouku (upoštevanje postopnosti in nazornosti); boljša in daljša koncentracija za delo v razredu, povečana motivacija za delo v razredu, popestritev učne ure, boljši in lepši zapiski, boljše pomnjenje učencev, hiter skok na že predelano in dopolnjeno gradivo. dostop do spleta in delo s spletnimi stranmi, kot so Vsi intervjuvani učitelji so bili mnenja, da je uporaba i-table pri pouku geografije povečala sodelovanje učencev pri pouku. Trije učitelji so videli vzrok v povečanem sodelovanju učencev, ker lahko učitelj ali učenec uporabi različna orodja i-table in z njimi poveča raznolikost zaznavnih poti in s tem večjo nazornost. Vsi učitelji so navedli, da so se učenci na začetku uporabe i-table odzvali z večjo motiviranostjo za sodelovanje pri pouku. Sedem intervjuvanih učiteljev je po dveh letih uporabe i-table pri pouku geografije opazilo, da se je začetna motiviranost pri učencih zmanjšala. Trije učitelji so pri učencih zasledili večjo motiviranost za učni predmet geografije. Karmen pravi:»slabši učenci, ki so delali z i-tablo, so se naenkrat začeli zanimati za predmet, spraševati in iskati odgovore v gradivih.«tehnično oz. fizično interaktivnost dosegajo tako, da učenci prihajajo k i-tabli in jo uporabljajo(rešujejo interaktivne igre, kvize, dopolnjujejo neme karte, povezujejo, rišejo, pišejo...). Vsi intervjuvani učitelji se zavedajo pomembnosti pedagoške oz. didaktične interaktivnosti, ki jo dosegajo s spodbujanjem učencev k aktivnemu sodelovanju pri pridobivanju znanja. Kar pa po njihovem mnenju lažje dosegajo z uporabo i-table pri pouku. Pravijo: 104

121 »Po dveh letih dela z i-tablo sem opazila, da sem v razredu prevzela novo vlogo, vlogo organizatorja pouka. Učencem pripravim gradivo, ki ga učenci ob mojem vodenju pri pouku dopolnjujejo, primerjajo, sklepajo in so miselno aktivni.«(tamara)»z i-tablo v razredu sem dosegla, da je več učencev miselno aktivnih, saj jih pritegnem z različnimi spletnimi animacijami in različnimi oblikami dela ter metodami. I-tablo uporabim v tistem delu učne ure, kjer vidim njeno dodano vrednost. To je lahko na začetku ali pa tudi samo na koncu učne ure.» (Nuša)»Če primerjam aktivnost učencev pred uporabo i-table v razredu in sedaj, ko jo redno uporabljam, ugotovim, da se je povečala fizična aktivnost v razredu, saj učenci prihajajo veliko več k i-tabli kot prej k zeleni tabli. Učenci so veseli, če lahko pristopijo k i-tabli in rešujejo problem na njej. Opazila pa sem tudi, da so tudi z mislimi bliže geografiji, saj sami doma za utrjevanje pripravijo kakšen kviz in ga predstavijo učencem v šoli. (Tina)»Pri poučevanju potrošim bistveno manj časa in tudi energije, da bi pritegnila njihovo (učenčevo) pozornost«(tamara)»pri poučevanju manj govorim o vsebini učne ure in več časa porabim za podajanje navodil, kje naj iščejo odgovore.«(karmen) Vsi intervjuvani učitelji so mnenja, da je uporaba i-table pri pouku geografije smiselna tako za učitelja kot učenca. Pravijo:»I-tabla prinaša številne prednosti pri poučevanju geografije. Predvsem omogoča boljšo demonstracijo prikazovanja slik, video posnetkov, dopolnjevanje nemih kart.«(sanja)»boljša motivacija, koncentracija, sledenje pouku, večja zainteresiranost za predmet, popestritev «in»da, je smiselna z vidika učenca in učitelja. Z vidika učenca bi bila še bolj, če bi lahko hkrati na njej delalo več učencev. 105

122 Tako pa včasih učenci po nepotrebnem dajejo nepotrebne pripombe glede dela učenca ob i- tabli.«(tamara)»povečala se je nazornost in možnost demonstracije predvsem pri delu z zemljevidom.«(nuša) Orodja i-table, ki jih uporabljajo vsi intervjuvani učitelji, so: pisalo, marker, radirka, galerija in predvajalnik glasbe in posnetkov ter dostop do spleta. Pet učiteljev je poudarilo prednosti galerije, ki vsebuje prikaz slikovnega gradiva in nemih kart. Nejc pravi:»galerijo redno uporabljam zaradi nemih kart. Vredu pa je, ker lahko sam dodajaš svoje stvari.pri pouku geografije pogosto uporabljam neme karte. Pri tem so mi v veliko pomoč orodja i-table, npr.: pisalo, marker, čarobno pisalo, s katerimi učenci nazorneje preverijo svoje rešene neme karte.«(maja) V razredu ne uporabljajo več radia, ampak jim računalnik omogoča preko USB ključa predvajanje avdio in video posnetkov. Za usmerjanje pozornosti uporabljajo zaveso in žaromet. Štirje intervjuvani učitelji si gradivo pripravijo doma s pomočjo Offic programi (Word, PowerPoint, Excel ), ki ga pri pouku skupaj z učenci dopolnjujejo. Pet intervjuvanih učiteljev kombinira pripravo gradiv s PowerPointom in s programsko opremo i-table. Ko so začeli uporabljati i-tablo, so si najprej pripravili doma gradivo na PowerPointu, šele kasneje po kakšnih treh štirih mesecih so začeli izdelovati in uporabljati gradiva v programu i-table. Tina pravi:»gradivo za učno uro sem si pripravila v programu PowerPoint, ker sem ga poznala. Pri uporabi programa i-table sem se pred učenci počutila zelo negotova in sem se bala, da mi bo pred učenci 'zaštekalo'.«sedem intervjuvanih učiteljev je pri utrjevanju učne snovi uporabilo možnost izdelave kviza s programom i-table. To možnost so izbrali, ker so kviz izdelali hitro in vanj so lahko vključili zvočne posnetke, slikovno in kartografsko gradivo. En učitelj je za izdelavo kviza uporabil program Wondershere Quiz, ki so ga učenci reševali s 106

123 pomočjo i-table. Vendar je ugotovil, da je za reševanje kviza v tem programu primerneje, da učenci kviz rešujejo v računalniški učilnici, kjer ima vsak učenec dostop do osebnega računalnika in pripravljenega gradiva. Uporaba i-table je v tem primeru smiselna, da učitelj učencem nazorno predstavi navodila naloge. Vsi intervjuvani učitelji se zavedajo, da ima uporaba i-table pri pouku geografije tudi pomanjkljivosti. Šest učiteljev je izpostavilo tehnične težave, kot so: zakrivanje tabelne slike s senco, bleščanje projekcijske žarnice, kalibriranje, slaba kakovost projekcije slike na i-tablo in pomanjkljivo delovanje interaktivnega pisala. Nekatere naštete tehnične pomanjkljivosti i-tabel so že pri sodobnejših i-tablah odpravljene (bleščanje, senca). Dva intervjuvana učitelje sta kot slabost navedla daljši čas priprav na učni proces. En intervjuvani učitelj je kot slabost zaznal, da z i-tablo lahko hkrati dela le en učenec. Pravi:»Rad uporabljam i-tablo pri pouku geografije, vendar me moti, da lahko hkrati na i-tabli dela le en učenec.«(nejc) Kljub nekaterim pomanjkljivostim učitelji zaznajo predvsem pozitivne izkušnje pri uporabe i-table. Dva intervjuvana učitelja ugotavljata, da začetna slabost (veliko vloženega časa za pripravo na pouk)postopoma prehaja v prednost, saj gradivo lahko nadgrajujejo, dopolnjujejo in aktualizirajo. Pravita:»Veliko prostega časa nameni učitelj za izdelavo in pripravo gradiv, ki jih nato uporabi v razredu. Pozitivno je to, da so gradiva ponovno uporabna.«(karmen)»priprava gradiva ti res vzame nekaj časa, ampak je dobro, ko po določenih izdelkih preprosto kopiraš izbrane prosojnice, jih preurediš, dopolniš, zamenjaš. Gradivo je trajno in fleksibilno, ker ga lahko ves čas dopolnjuješ in izboljšuješ. Zato mi čas za izdelavo ne predstavlja slabosti i-table.«(sanja) Zaključno vprašanje se je nanašalo na usposobljenost intervjuvanih učiteljev za delo z i-tablo pri pouku geografije. 107

124 Glede usposobljenosti za delo z i-tablo so intervjuvani učitelji mnenja, da so usposobljeni za njeno osnovno uporabo. Uporaba i-table pri pouku geografije jim ne dela težav. Trije učitelji menijo, da je vzrok za to v programski opremi i-table, ki»je prijazna do učiteljev in učencev.«programska oprema omogoča, da učitelji in tudi učenci hitro osvojijo orodja i-table. Šest intervjuvanih učiteljev je bilo mnenja, če bi želeli izkoristili vse didaktične potenciale i-table, bi se morali dodatno usposabljati. Osnovni način rabe i-table so trije intervjuvani učitelji pridobili na šoli, kjer poučujejo, saj so šole organizirale usposabljanje za delo z i-tablo za več učiteljev. Štirje intervjuvani učitelji so veščine dela z i-tablo pridobivali samostojno in s pomočjo učitelja sodelavca. Dva intervjuvana učitelja sta se udeležila osnovnega tečaja uporabe i-table v Mariboru pri podjetju Svarog. Nejc pravi:»seminarja, ki ga je organiziral Savrog, sem se udeležil, ker je bil brezplačen. Hkrati pa sem imel možnost uporabit i-tablo. Prednost njihovega seminarja vidim v tem, da ponujajo tudi nadaljevalni seminar za izdelavo gradiv. Veliko pomoči ponujajo tudi na spletu.«učenje uporabe i-table pri poučevanju je proces, ki z vidika učiteljeve usposobljenosti za delo z i-tablo, poteka preko petih faz. Na podlagi opravljenega intervjuja sklepamo, da je sedem intervjuvanih učiteljev prešlo prvo fazo seznanitve z i-tablo in drugo fazo uporabe i-table. Pet od teh sedmih intervjuvanih učiteljev se nahaja v fazi povezovanja (integracije), saj je i-tabla del njihovega načina poučevanja. Dva od teh sedmih intervjuvanih učiteljev sta prešla v fazo preusmerjenosti, saj razvijata nove strategije poučevanja in učenja (npr.: delo v e-učilnici, izdelava e-gradiv). Dva intervjuvana učitelja občasno vključujeta i-tablo v pouk in se izpolnjujeta na tehničnem področju. Nahajata se v fazi uporabe i-table pri pouku. Menimo, da se intervjuvani učitelji zavedajo izzivov sodobne digitalne dobe, v kateri živimo. Za življenje v 21. stoletju je digitalna zmožnost oz. kompetenca ena od ključnih kompetenc za življenje in delo. To nakazujejo tudi njihovi odgovori:»načeloma rada uporabljam i-tablo in ostale IKT metode, konec koncev učimo internetno generacijo; upam le, da se bo ob tem še vedno ohranil osebni stik z učenci.«(karmen) 108

125 »Dejstvo je, da bodo interaktivne table v prihodnosti nepogrešljiv del učnega procesa. Slej ko prej bodo tudi zvezke, učbenike in delovne zvezke učencev zamenjali notesniki.«(tine)»na i-tablo gledam kot na pripomoček pri poučevanju in učenju. Z rabo i- table pri pouku geografije učence digitalno opismenjujem in jim omogočam, da znanje pridobivajo s pomočjo sodobne tehnologije.«(nuša) 4.5 ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN POTRDITEV HIPOTEZ Na podlagi predstavljenih podatkov v poglavjih 4.1, 4.2, 4.3 in 4.4 v tem delu odgovarjamo na zastavljena raziskovalna vprašanja: VPRAŠANJE 1: Ali se bodo med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine pojavile statistično pomembne razlike v znanju glede na spol? Statistiko primerjave preverjanja znanja med kontrolno in eksperimentalno skupino glede na spol prikazuje preglednica 23. Preglednica 23: Statistika rezultatov kontrolne in eksperimentalne skupine glede na spol. ODLIČNO PRAV DOBRO ZADOSTNO SKUPAJ znanje DOBRO spol ŽENSKI MOŠKI SKUPAJ Izid X 2 preizkusa: X 2 = 0,87 < X 2 (α=p=0,05; g=3) = 7,81 Vir: Zelenko, pisni preizkus znanja, X 2 preizkus je pokazal, da vrednost X 2 statistično ni pomembna na ravni α = 0,05. Hipotezo neodvisnosti sprejmemo. Dokazali smo, da spol in znanje v osnovni množici nista odvisna. Iz rezultatov statistične analize je razvidno, da spol ne vpliva na znanje učencev, ki so bili vključeni v pedagoški eksperiment. Hipotezo 1 potrdimo. 109

126 VPRAŠANJE 2: Ali se bodo med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine pojavile statistično pomembne razlike glede učnih dosežkov? Statistiko primerjave preverjanja znanja med kontrolno in eksperimentalno skupino prikazuje preglednica 24. Preglednica 24: Statistika rezultatov kontrolne in eksperimentalne skupine po preverjanju znanja. Aritmetična sredina Standardna deviacija KS 23,9 5,3 ES 25 4,65 Vir: Zelenko, pis ni preizk us z nanja, Iz rezultatov je razvidno, da so vrednosti aritmetične sredine za eksperimentalno skupino za 1,1 višji v primerjavi s kontrolno skupino. Ali je razlika statistično pomembna, smo preverili z X 2 preizkusom (preglednica 25). Preglednica 25: Statistika rezultatov kontrolne in eksperimentalne skupine po preverjanju znanja. znanje skupine ODLIČNO PRAV DOBRO DOBRO ZADOSTNO SKUPAJ KS ES SKUPAJ Izid X 2 preizkusa: X 2 = 0,28 < X 2 (α=p=0,05; g=3) = 7,81 Vir: Zelenko, pis ni preizk us z nanja, X 2 preizkus je pokazal, da vrednost X 2 statistično ni pomembna na ravni α = 0,05. Hipotezo neodvisnosti sprejmemo. Statistično smo dokazali, da med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine ni statistično pomembnih razlik glede na učne dosežke. Hipotezo 2 zavrnemo. VPRAŠANJE 3: Ali je bila po oceni učencev eksperimentalne skupine i-tabla učinkovito uporabljena pri pouku geografije v 9. razredu? Anketirani učenci eksperimentalne skupine so kot najpomembnejše prednosti i-table označili: večja nazornost učne snovi, prikazovanje in dopolnjevanje slik, prezentacij, video posnetkov, 110

127 popestritev učne ure, motivacija. Kot najpomembnejše slabosti so označili: hkrati z i-tablo dela samo en učenec, ostali opazujemo, slaba kakovost projekcije slike na i-tablo, ko pišeš k i-tabli, si s senco zakrivaš sliko, bleščanje žarnice iz projektorja. Anketirani učenci so kot najpomembnejše slabosti uporabe i-table navedli tehnične pomanjkljivosti. Vseh 15 (100%) anketiranih učencev je zadovoljnih, da se i-tabla uporablja pri pouku geografije. 13 (86,6%) učencev je utemeljilo svoj odgovor s tem, da je učna snov bolj nazorna in zanimiva. Anketirani učenci so izpostavili kot prednost tudi interaktivnost, ki jo omogoča i-tabla (npr.: pisanje, označevanje na i- tabli, povezovanje s spletom, reševanje nalog na i-tabli).pri delu z i-tablo najraje uporabljajo pisalo in reševanje interaktivnih nalog. Na to pa kažejo tudi njihove utemeljitve. Vsem anketiranim učencem je bil prikazan posnetek všeč, 53,3 % učencev je svoj odgovor utemeljilo, ker je bil posnetek zanimiv. Všeč so jim bile tudi didaktične igre, narejene s programom i-table (npr.: premetanke). Več kot polovici (53,3 %) anketiranih učencev so bile všeč igre, ker so jim bile zabavne. Večini učencev (80,0 %) je bilo všeč e-gradivo Geografija Slovenije, ker e-gradivo vsebuje zanimive karte in ker so lahko sami delali z računalnikom. Vsem anketiranim učencem je bila všeč uporabljena spletna stran ker so lahko videli veliko naravnih lepot. 80,0 % anketiranih učencev je bil všeč kviz pri preverjanju znanja, narejen s programom Wondershere Quiz. 53,3 % anketiranih učencev meni, da je uporaba i-table pri pouku geografije koristna. Navedli so tako prednosti (nazornost, uporaba s strni učencev) in slabosti (tehnične pomanjkljivosti). Uporabo i-table v kombinaciji z osebnim računalnikom je želelo kar 80,0 % anketiranih učencev. Iz analize odgovorov anketnega vprašalnika sklepamo, da je bila i-tabla po oceni anketiranih učencev eksperimentalne skupine učinkovito uporabljena. Hipotezo 3 potrdimo. 111

128 Naslednji raziskovalni vprašanji magistrskega dela zaradi soodvisne povezanosti med njima obravnavamo v nadaljevanju združeno. VPRAŠANJE 4: Ali ima po mnenju učiteljev geografije, ki i-tablo uporabljajo pri pouku geografije, i-tabla didaktični potencial za pouk geografije v osnovni šoli? VPRAŠANJE 5: Kako so po mnenju učiteljev geografije, ki i-tablo uporabljajo pri pouku geografije, usposobljeni za delo z njo? Vsi intervjuvani učitelji imajo v razredu, kjer poučujejo geografijo, i-tablo s pripadajočo strojno in programsko opremo ter dostop do spleta. Grafoskopa in diaprojektorja več ne uporabljajo. Zaradi učnih gradiv v obliki VHS kaset uporabljajo štirje intervjuvani učitelji tudi TV in videorekorder. Sedem intervjuvanih učiteljev uporablja i-tablo vsakodnevno, dva pa občasno. Uporabljajo jo v različnih fazah pouka. Nihče od intervjuvanih učiteljev ni i-table uporabil pri ocenjevanju učencev. Najpogosteje uporabljajo i-tablo, da z različnimi orodji, ki jih le-ta ponuja, dosegajo načelo nazornosti. Menijo, da jo uporabljajo kot interaktivno orodje, saj z njo širijo nabor metod in oblik dela z učenci. Povečujejo in razvijajo fizično in tudi didaktično interakcijo. V tem pa vidijo tudi pomembno prednost uporabe i-table pri pouku. Slabosti uporabe i-table pri pouku geografije so zaznali na tehničnem področju. Začetna slabost (veliko vloženega časa za pripravo na pouk)postopoma prehaja v prednost, saj gradivo lahko nadgrajujejo, dopolnjujejo in aktualizirajo. Intervjuvani učitelji menijo, da so usposobljeni za njeno osnovno uporabo pri pouku. Na podlagi intervjuja z njimi sklepamo, da sta dva intervjuvana učitelja v fazi uporabe i-table, pet v fazi integracije in dva v fazi preusmerjenosti uporabe i-table pri pouku. Na podlagi analize intervjujev intervjuvanih učiteljev geografije v osnovni šoli, ki i-tablo uporabljajo pri pouku geografije,sklepamo, da intervjuvani učitelji zaznajo v uporabi i-table didaktični potencial za pouk geografije v osnovni šoli. Intervjuvani učitelji menijo, da so usposobljeni za osnovno rabo i-table. Da bi izkoristili vse njene didaktične prednosti, bi se morali dodatno izobraževati. Hipotezo 4 in 5 potrdimo. 112

129 5 ZAKLJUČNE UGOTOVITVE V magistrski nalogi Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli smo se posvetili: pregledu delovanja in vrstam i-tabel, pregledu raziskav, vezanih na razširjenost uporabe i-table v osnovnih šolah v tujini in v Sloveniji, pregledu prednosti in slabosti uporabe i-table v izobraževanju, pregledu didaktičnih izhodišč uporabe i-table pri pouku geografije v osnovni šoli, eksperimentalni primerjavi učinkov uporabe i-table na kvaliteti znanja učencev v primerjavi z uporabo drugih klasičnih učnih pripomočkov (učbenik, delovni zvezek, televizija, radio ), pridobitvi in analizi mnenj učiteljev geografije o didaktičnem potencialu i-table pri pouku geografije. V nalogi smo si zadali raziskovalne cilje v teoretičnem in empiričnem delu. Realizacija raziskovalnih ciljev prvega sklopa teoretičnega dela naloge: na osnovi analize mednarodnih raziskav opredeliti razširjenost uporabe i-table v vzgojno-izobraževalnem procesu v tujini, na osnovi slovenskih raziskav opredeliti razširjenost uporabe i-table v vzgojnoizobraževalnem procesu v Sloveniji. Ključne ugotovitve v povezavi s prvim sklopom raziskovalnih ciljev teoretičnega dela naloge: Leta 2006 je 4% strokovnih delavcev v šolah držav, ki so bile vključene v raziskavo SITES 2006, imelo na voljo i-tablo. Evropska raziskava Network Report (EcoMedia, 2007) je pokazala, da je imelo v povprečju 14% evropskih osnovnih šol i-tablo, 11% pa jo namerava nabaviti. Število i-table v Sloveniji po letu 2004 hitro narašča. V letu 2009 je imelo 16,8% slovenskih osnovnih šol nameščeno i-tablo, njihovo nabavo pa je načrtovalo 70,6% slovenskih osnovnih šol. V letu 2010 je od skupno 325 anketiranih učiteljev 237 (72,9%) učiteljev odgovorilo, da imajo na šoli i-tablo. Najpogostejše i-table v slovenskih osnovnih šolah so Promethean, Interwrite, Smart in Hitachi. 113

130 IKT je lahko močan katalizator učenja, če jo učitelji uporabijo didaktično osmišljeno in domišljeno. V poplavi najrazličnejših informacij je šola tista, ki mora učence naučiti informacije analizirati in vrednotiti. Razpisi Ministrstva RS za šolstvo in šport omogočajo slovenskim šolam, da vključujejo IKT v pouk in delovanje šole. Trenutno se slovenske šole soočajo z i-tablami, ki zamenjujejo starejša učila, kot so radio, televizija, grafoskop, videorekorder, diaprojektor Potekajo tudi brezplačni seminarji za učitelje o njihovi rabi pri pouku. Didaktična gradiva, nastala s pomočjo i-table si lahko učitelji izmenjujejo na spletnem portalu SIO. Realizacija raziskovalnih ciljev drugega sklopa teoretičnega dela naloge: na osnovi analize strokovne literature predstaviti značilnosti delovanja i-table, na osnovi analize strokovne literature analizirati prednosti uporabe i-table v vzgojno-izobraževalnem procesu, na osnovi analize strokovne literature analizirati slabosti uporabe i-table v vzgojno-izobraževalnem procesu. Ključne ugotovitve v povezavi z drugim sklopom raziskovalnih ciljev teoretičnega dela naloge: Z razvojem IKT se le-ta vedno bolj vključuje v pouk geografije. Od leta 2004 so v slovenskih šolah prisotne tudi i-table, ki združujejo različne klasične učne pripomočke (radio, videorekorder, televizijo, grafoskop ). I-tabla je na dotik občutljiv zaslon, ki deluje v povezavi z računalnikom in LCD projektorjem. Upravljanje z i-tablo omogoča pripadajoča programska oprema, ki je nameščena na računalniku. Možnosti uporabe i-table se razširijo z uporabo elektronskih in brezžičnih naprav kot so: kamera, mikroskop, interaktivne tablice in glasovalni sistemi. Uporaba i-table v razredu ima številne prednosti in tudi pomanjkljivosti. Učitelju omogoča nazornejše in bolj učinkovito podajanje učnih vsebin. Z vidika učitelja je i- tabla predvsem pomembno organizacijsko orodje, ki mu olajša pripravo in izvedbo pouka. Uspešnost uporabe i-table je odvisna od učiteljevega didaktičnega pristopa in ne od tehnologije same. Interaktivnost daje i-tablam poseben didaktični potencial, saj spodbuja fizično in didaktično interakcijo med učencem in učno snovjo. Hkrati pa razvija sposobnosti in veščine učencev digitalne pismenosti. Slabosti uporabe i-table 114

131 se kažejo na tehničnem področju in pomanjkljivi usposobljenosti učiteljev za njeno uporabo. Tuji in slovenski avtorji (Smith, 2005), (Cogill, 2003), (Bačnik, 2008) ugotavljajo, da večina raziskav o i-tablah temelji na mnenjih učiteljev in učencev ter opisih učnih ur z njo. Primanjkuje pa kakovostnih raziskav o vplivih i-table na interakcije v razredih in učne dosežke. V nalogi predstavljen pedagoški eksperiment podaja učinkovitost uporabe i-table na izbrani učni temi pri pouku geografije na primerjalnih skupinah učencev. Sklepi pedagoškega eksperimenta so nov raziskovalni prispevek na področju didaktike geografije, saj tovrstni pedagoški eksperiment pri pouku geografije v osnovni šoli še ni bil izveden, analiziran in opisan v slovenski didaktični literaturi. Učiteljem je pomemben predvsem zaradi predstavljenih prednosti in slabosti i-table pri pouku geografije ter podanih predlogov za njeno smotrno uporabo. I-tabla omogoča učitelju, da postane moderator dela v razredu in mentor učencem pri usvajanju znanja. Uporaba i-table razširja možnosti metod in oblik dela v razredu. Od usposobljenosti učitelja pa je odvisno, ali bo znal izkoristiti potenciale i-table v razredu. Realizacija raziskovalnih ciljev tretjega sklopa teoretičnega dela naloge: opredeliti didaktična izhodišča uporabe i-table pri pouku geografije, na osnovi analize strokovne literature izpostaviti prednosti in slabosti uporabe i-table pri pouku geografije. Ključne ugotovitve v povezavi s tretjim sklopom raziskovalnih ciljev teoretičnega dela naloge: O pomenu IKT v izobraževanju na področju geografije je zapisano že v Mednarodni listini o geografskem izobraževanju (1992) in manifestu Kakovosti o geografskem izobraževanju (2009). Leta 2008 posodobljeni učni načrti za geografijo so nadgradili učne cilje z zmožnostmi in dejavnostmi učencev. Sodobni pouk naj bi bil čim bolj avtentičen in problemski,močno povezan s tehnologijo, s katero se učenci srečujejo v življenju, in s katero se bodo srečevali na profesionalnem področju. Raba i-table pri pouku geografije upošteva splošna načela didaktike (načelo nazornosti, sistematičnosti ) in posebna didaktična načela pouka geografije (načelo posrednega opazovanja ). Raba i-table je primerna v vseh fazah pouka, od 115

132 motiviranja do ponavljanja in utrjevanja ter ocenjevanja. Učna tehnologija sama po sebi še ne pomeni spremembe v poučevanju. Vloga učitelja je v osmišljeni in preudarni rabi i-table, kjer mora učitelj izbrati prave metode in oblike poučevanja ter gradivo. Ustrezna raba i-table poveča učenčevo fizično in didaktično interakcijo v razredu in je posledično močno motivacijsko sredstvo pri pouku geografije. Njene pomanjkljivosti se kažejo predvsem s tehničnega vidika (slaba vidljivost, izpad elektrike, bleščanje žarnice, sence ). RAZISKOVALNI CILJI EMPIRIČNEGA DELA SO: v prvem sklopu: načrtovanje učnega procesa z uporabo i-table pri pouku geografije v devetem razredu osnovne šole, izvedba učnega procesa z uporabo i-table pri pouku geografije v devetem razredu osnovne šole, samoevalviranje uporabe i-table pri pouku geografije v devetem razredu osnovne šole z vidika izvedbe vzgojno-izobraževalnega procesa, na osnovi pisnega preizkusa znanja analiza dosežkov učencev kontrolne in eksperimentalne skupine na osnovi izvedbe pedagoškega eksperimenta in samoevalvacije opredelitev didaktičnega potenciala uporabe i-table v devetem razredu osnovne šole pri učnem sklopu Panonske pokrajine Slovenije. Ključne ugotovitve v povezavi s prvim sklopom raziskovalnih ciljev empiričnega dela naloge: Hipoteze, ki smo jih v pedagoškem eksperimentu, opravljenem v šolskem letu 2010/2011 pri pouku geografije v devetem razredu osnovne šole pri učni temi Panonske pokrajine Slovenije potrdili, so: Hipoteza št. 1: Predpostavljamo, da ne bo statistično pomembnih razlik med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine glede na spol. Hipoteza št. 3: Predpostavljamo, da bo po mnenju učencev eksperimentalne skupine i-tabla učinkovito uporabljena pri pouku geografije v 9. razredu osnovne šole. 116

133 Hipoteza, ki smo jo zavrnili v pedagoškem eksperimentu, opravljenem v šolskem letu 2010/2011 pri pouku geografije v devetem razredu osnovne šole pri učni temi Panonske pokrajine Slovenije je: Hipoteza št. 2: Predpostavljamo, da bodo statistično pomembne razlike med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine glede učnih dosežkov. Natančnejša analiza pedagoškega eksperimenta je predstavljena v poglavjih 4.1 Samoevalvacija uporabe i-table pri pouku geografije v 9. razredu, 4.2 Analiza preverjanja znanja po izvedenem pedagoškem eksperimentu in 4.3 Analiza odgovorov na anketni vprašalnik. V Sloveniji na področju didaktike geografije še nimamo izvedene raziskave o didaktičnem potencialu uporabe i-table pri pouku geografije v osnovni šoli, ki bi opredelila prednosti in slabosti njene uporabe v razredu. Sklepi pedagoškega eksperimenta so s strokovnega vidika za učitelja geografije pomembni, saj z njimi osvetljujemo številne dileme glede vključevanja i-table v pouk geografije in posredno vplivamo na njeno pogostejšo, kvalitetnejšo smotrno rabo. Predpostavljamo, da bodo sklepi pedagoškega eksperimenta pomagali učitelju geografije pri vključevanju i-table v pouk geografije. Želimo, da i-tabla predstavlja učitelju geografije sodoben pripomoček, s katerim bo lažje organiziral delo v razredu, kvalitetnejše realiziral učne cilje pri pouku geografije in učencem omogočil trajnejše znanje. v drugem sklopu: na osnovi nestandardiziranega intervjuja z učitelji geografije predstaviti njihovo mnenje o didaktičnem potencialu i-table pri pouku geografije. Ključne ugotovitve v povezavi z drugim sklopom raziskovalnih ciljev empiričnega dela naloge: Hipotezi, ki smo jo z nestandardiziranim intervjujem učiteljem geografije, ki uporabljajo i-tablo pri poučevanju, potrdili, sta: Hipoteza št. 4: Predpostavljamo, da bodo intervjuvani učitelji izrazili pomanjkljivo usposobljenost za kakovostno in učinkovito rabo i-table pri pouku geografije. 117

134 Hipoteza št. 5: Predpostavljamo, da bodo intervjuvani učitelji izrazili pomemben didaktični potencial i-table pri pouku geografije v osnovni šoli. Vzporedno z raziskovanjem didaktičnih potencialov i-table pri pouku geografije smo pridobili mnenje devetih učiteljev geografije (praktikov), ki uporabljajo i-tablo pri pouku geografije. Intervjuvani učitelji se zavedajo njenega didaktičnega potenciala. Predvsem poudarjajo upoštevanje načela nazornosti in posrednega opazovanja s pomočjo slikovnega gradiva, shem, avdio in video posnetkov na i-tabli. Gradivo, ki ga na njej uporabijo, pripravijo sami ali uporabijo prostodostopna e-gradiva. Z uporabo i- table so opazili večjo motiviranost učencev za delo. Motivirajo jih z aktivnimi oblikami dela in možnostmi, kot jih ponuja i-tabla (ogled spletne strani, iskanje informacij na spletu in njihova analiza, analiziranje avdio in video posnetkov, reševanje kvizov ). Čutijo se usposobljeni za delo z njo, vendar bi za njen večji izkoristek potrebovali še dodatno usposabljanje. Z uporabo i-table pri pouku geografije vidijo predvsem prednosti. Delo z njo jim je olajšalo delo v razredu, kljub temu da so na začetku z njeno uporabo imeli s pripravo gradiv kar precej več dela kot s klasičnim načinom poučevanja. Seveda pa je to mnenje le devetih anketiranih učiteljev geografije, ki so v času raziskave uporabljali pri poučevanju geografije i-tablo. Rezultati empiričnega dela potrjujejo naša prepričanja, da ima i-tabla didaktični potencial za pouk geografije. Kako pa bo ta didaktični potencial izkoriščen, je odvisno predvsem od učitelja. Zavedamo se, da le tehnologija, čeprav gre za sodobno, ni dovolj. Potrebno je, da učitelj didaktično ustrezno domisli in osmisli poučevanje, ki je podprto z IKT. Pomembne podatke o uporabi in učinkih IKT v evropskih šolah bomo pridobili z raziskavo, ki poteka v šolskem letu 2011/2012 s strani Evropskega šolskega omrežja (European Schoolnet) in Univerze iz Liegla. Zavedamo se, da bo razvoj sodobne IKT potekal v prihodnje še hitreje. Tehnične izboljšave bodo izboljšale možnosti interakcije z vsebino. Na področju i-tabel so korak naprej i-projektorji, ki omogočajo, da vsaka stena lahko postane i-tabla. Naša raziskava potrjuje dejstvo, da i-tabla ima didaktični potencial za pouk geografije in da učitelji geografije sodobno IKT vključujejo v pouk. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je osnovni predmet raziskovanja geografije pokrajina. Dobro načrtovano in didaktično osmišljeno terensko delo ne more nadomestiti posrednega opazovanja s pomočjo i- 118

135 table, lahko pa učiteljem pomaga pri doseganju učnih ciljev in motivaciji učencev. Uporabo i-table pri pouku geografije je potrebno didaktično osmisliti, smiselno vključiti v pouk ter poiskati primeren način njene uporabe v razredu. I-tabla mora predstavljati le sredstvo za doseganje geografskih ciljev in ne neposredno učiteljev cilj. S preizkusom teoretičnih spoznanj o prednostih in slabosti uporabe i-table pri pouku geografije na osnovi pedagoškega eksperimenta smo želeli narediti prav slednje. 119

136 LITERATURA IN VIRI Bačnik, A. (2007). Elektronske table - aktivno ali interaktivno? V Vreča M., (Ur.): Zbornik SIRIKT 2007 (84-88). Ljubljana: Arnes. Bačnik, A. (2008). Didaktični potencial interaktivnih tabel. Vzgoja in izobraževanje, 39 (5), Balanskat, A., Blamire, R., & Kefala, S. (2006). The ICT Impact Report. Prevzeto 15. januar 2011 iz European Schoolnet: Baloh, E. (2011). Interaktiven pouk geografije. Prevzeto 18. aprila 2011 iz pouk/223.html Bambič, N. (2009). Uporaba izobraževalne tehnologije pri pouku v osnovnih šolah. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta, Oddelke za pedagogiko in andragogiko. Bayliss, T., & Collins, L. (2006). Invigorating teaching with interactive whiteboards. Teaching geography, 31 (3), Bayliss, T., & Collins, L. (2008). Straightforward uses of IWBs in Geography. Prevzeto 5. december 2011 iz 4BEB12A66FD6/0/CGT_CPD_IWB_PowerPointpagenotes.pdf Beauchamp, G., & Parkinson, J. (2005). Beyond the"wow" factor: developing interactivity with the interactive whiteboard. Prevzeto 6. januar 2011 iz pdf Becta. (2003). What the research says about interactive whiteboards. Prevzeto 7. januar 2011 iz Becta. (2007). Evaluation of the DCSF Primary Schools Whiteboard Expansion Project. Prevzeto 6. januar 2011 iz ecta_executive_expansion_summary.pdf 120

137 Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (2011). Prevzeto 21. junij 2011 iz Bell, M. A. (2002). Whay use an Interactive Whiteboard? Prevzeto 5. februar 2011 iz Benchmarking Access and use of ICT in European Schools. (2006). Prevzeto 15. januarja 2011 iz Final report from Head Teacher and Classroom teacher surveys: t_3.pdf Blažič, M. (1995). Izbrana poglavja iz didaktike. Novo mesto: Pedagoška obzorja. Bohinac, F. (2007). Eutopija ali polnočno razmišljanje menedžerja o slovenskem šolstvu v prihodnosti. Prevzeto 20. januar 2011 iz mizks/ Brečko, B. N., & Vehovar, V. (2008). Informacijsko komunikacijska tehnologija pri poučevanju in učenju v slovenskih šolah. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Brinovec, I. (2004). Kako poučevati geografijo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Brinovec, I. (1999). Uredimo si geografsko učilnico. Ljubljana: Modrijan. Bučar, U. (2011). Uporaba interaktivne table pri pouku geometrije v prvem razredu osnovne šole. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Cencič, M. (2002). Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Cigler, N. (2010). Manifest "Kakovost v geografskem izobraževanju". Geografija v šoli, 19 (1), 3-9. Cogill, J. (2003). The use of interactive whiteboards in the primary clasroom: effects on pedagogy. Prevzeto 15. januar 2011 iz %20200MIG1235.pdf#page=54 Činkole, T., & Brečko, B. (2010). Šolajoči in IKT. Prevzeto 15. februar 2011 iz Di_in_uporaba_IKT_/0/?preid=

138 Demšar Pečjak, N. (2000). Integracija in (ali) inkluzija oseb s posebnimi potrebami v normalno socialno okolje. Socialna pedagogika 4 (4) e-beam. (brez datuma). Prevzeto 21. januar 2011 iz EcoMedia. (2007). EcoMedia Europe Network report - ICT in European Schools, eportfolios and Open Content. Prevzeto 19. januar 2011 iz Embedding ICT@Secondary. (2004). Use of Interactive whiteboards in geography. Prevzeto 12. april 2011 iz Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje. (brez datuma). Prevzeto 3. marec 2011 iz i2010: macijska_druzba/i2010.pdf Gerlič, I. (2010a). Stanje in trendi informacijske komunikacijske tehnologije (IKT) v slovenskih osnovnih šolah. Letno poročilo o raziskovalni nalogi za leto Prevzeto 15. januar 2011 iz Gerlič, I. (2006). Stanje in trendi uporabe informacijske komunikacijske tehnologije (IKT) v slovenskih šolah.. Prevzeto 15. januar 2011 iz Letno poročilo o raziskovalni nalogi za leto 2005: Gerlič, I. (2010b). Stanje in trendi uporabe informacijske komunikacijske tehnologije v slovenskem izobraževalnem sistemu. Prevzeto 16. januar 2011 iz lic.pdf Gerlič, I. (1999). Stanje in trendi uporabe računalnika v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Prevzeto 15. januar 2011 iz Gilbert, C. e. (2006). VISIO Prevzeto 2. marec 2011 iz Report of the Teaching and learning in 2020: 122

139 Hall, I., & Higgins, H. (2005). Primary school students perceptions of interactive whiteboards. Prevzeto 6. januar 2011 iz 20of%20whiteboards% pdf Hansson, H. (2006). Evaluation of Interactive whiteboards. Key findings to support the markting of the Activboard. Stockholm: University of Stockholm. Haubrich, H. (2005). Učenje geografije za prihodnost. V Požar, S in Galonja T. (Ur.): Slovenska šolska geografija s pogledom v prihodnost (13-18). Ljubljana: DZS. Haubrich, H., Reinfried, S., & Schleicher, Y. (2007). Lucerne Declaration on geographical Education for Sustainable development. Geographiedidaktische Forschung, (42)., Higgins, C., & al., e. (2005). Embedding ICT in the Literacy and Numeracy Strategies. Pridobljeno iz Final Report. University of Newcastle: _whiteboards.pdf. Hooper, S., & Rieber, L. (1995). Teaching with tehnlogy. Prevzeto 25. januar 2011 iz ICT@Europe.edu. (2001). Prevzeto 5. marec 2011 iz Information and Communication technology in European Education Systems: Information and communications technology. (brez datuma). Prevzeto 5. januar 2012 iz Interactive Whiteboards in Education. (b. d.). Prevzeto 16. september 2011 iz Jeras, N. (2008). Interaktivna tabla kotkvaliteten pripomoček pri pouku. V Vreča, M. et al. (Ur.): Zbornik SIRIKT str. 80. Ljubljana: Arnes. Jesenek Bračko, P. (2011). Idejni model uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije. Magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. Juričič, Đ. (2005). Uporaba interaktivne table pri pouku. V Labernik Z. in Varšek M.(Ur.): 10. Mednarodna konferenca MIRK maj 2005, str Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kennewell, S. (2006). Reflections on the interactive whiteboard phenomenon. Prevzeto 5. januar 2011 iz 123

140 Key Data Information and Communications Technology in School in Europe. (2004). Prevzeto 15. februar 2011 iz EN.pdf Key Data on learning and innovation through ICT at School in Europe. (2011). Prevzeto 15. februar 2011 iz EN.pdf Kiousis, S. (2002). Interactivity: A concept explication. Prevzeto 16. januar 2011 iz /Ingenta866.pdf. Ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje - evropski referenčni okvir. (2006). Pridobljeno iz Kolen Kolnik, K., & Resnik Planinc, T. (2006). Izobraževalno poslanstvo geografije. Šolsko polje, 17 (5-6), Kolenc Kolnik, K. (2005). Izobraževanje učiteljev geografije je dinamičen in trajen proces: včeraj - danes - jutri. V S. V Požar, & T. Galonja (Ur.): Slovenska šolska geografija s pogledom v prihodnost (str ). Ljubljana: DZS. Kolenc Kolnik, K. (2001). Pomen in možnosti korelacije geografije z ostalimi predmeti. Geografija v šoli 10 (3), Končar, M. G. (2007). Računalniška informacijska komunikacijska tehnologija na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, teoretična izhodišča. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Kožlakar, R., & Trstenjak, B. (2008). Elektronska tabla motivira učitelje in učence. V Vreča, M. et al. (Ur.): Zbornik SIRIKT Ljubljana: Arnes. Kramar, M. (2004). Konstruktivizem in učiteljeva vloga v izobraževalnem procesu. V V Marentič - Požarnik B. (Ur.): Konstruktivizem in izobraževanje učiteljev (str ). Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete. Kramar, M. (1994). Načrtovanje in priprava izobraževalno-vzgojnega procesa v šoli. Nova Gorica: Educa. Kreuch, N. (2008a). Šola za 21. stoletje, digitalni učenci in učitelji. Vzgoja in izobraževanje 39 (5),

141 Kreuh, N. (2008b). Digitalna zmožnost oz. pismenost - kaj je zdaj spet to? Vzgoja in izobraževanje 39 (5) Kunaver, J., Haubrich, H., & Marentič - Požarnik, B. (2005). Slovenska šolska geografija s pogledom v prihodnost. Ljubljana: DZS. Lipovšek, I. (2008). Digitalna geografija. Vzgoja in izobraževanje. 39 (5) Lipovšek, I. (2009). Opisovalna, razlagalna in raziskovalna geografija v šoli. Prevzeto 15. december 2010 iz Lipovšek, I. (2000). Taksonomija vzgojno-izobraževalnih ciljev. Geografija v šoli, 9 (1), Lizbonska strategija. (2000). Prevzeto 15. december 2010 iz Milošev, G. (b. d.). Interwrite PRS. Prevzeto 5. januarja 2011 iz Moss, G., Jewitt, C., Levačić, R., Armstrong, V., Cardini, A., & al., e. (2007). The Interactive Whiteboards, Pedagogy and Pupil Performance Evaluation. Prevzeto 6. januar 2011 iz ort.pdf Navodilo za uporabo Interwrite Workspace. (2008). Prevzeto 18. januar 2011 iz Oblak, T., & Petrič, G. (2005). Splet kot medij in mediji na spletu. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Polanec, A. (2010). Interaktivna tabla pri pouku geografije. Geografija v šoli 19 (1) Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope. Glavni dosežki strategije i2010 v obdobju (2009). Prevzeto 15. februar 2011 iz :PDF Priporočilo Evropskega parlamenta in sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko izobraževanje. (2006). Prevzeto 10. april 2011 iz DF 125

142 Rutar Ilc, Z. (2005). Učnociljni in procesni pristop - izhodišče za didaktično prenovo gimnazij. V Rupnik Vec (Ur.):, Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu (str. 8-27). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Sagadin, J. (1993). Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Sambolić Beganović, A., Šavli, V., & Vičič Krabonja, M. (2011). Ali je za interaktiven pouk nujno potrebna tehnologija? V Lotrič Komarc, T. (Ur.): Bilten e-šolstva: I- naprave in i-pouk. Ljubljana: E-središče v okviru projekta E-šolstvo. Schuck, S., & Kearney, M. (2007). Exploring pedagogy with interactive whiteboards. Prevzeto 7. januar 2011 iz Slay, H., Sieborger, I., & Hodgkinson-Williams, C. (2008). Interactive whiteboards: real beauty or just "lipstick"? Prevzeto 6. januar 2011 iz %20Making%20a%20difference%20to%20student%20progress.html Smarttech. (b. l.). Prevzeto 22. januar 2011 iz Smith, H. H. (2005). Interactive whiteboards: boon or bandwagon? Prevzeto 5. januar 2011 iz Strategija razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji (si2010). (2007). Prevzeto 16. december 2010 iz uzba/si2010.pdf Svetec, D. (2007). Produkcija in distribucija družbenega znanstvenega znanja. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Todd, S., & Jackson, D. (2003). Using interactive whiteboards in geography. Teaching geography 25 (2), Treanor, C., & Kilcoyne, J. (2000). Fildwork and geography on the big screen. Teaching geography, Učni načrt za osnovno šolo. Geografija. (2003). Prevzeto 10. september 2011 iz a/predmeti_obvezni/geografija_obvezni.pdf Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija. (2011). Prevzeto 10. september 2011 iz 126

143 ni_un/un_geografija.pdf Use of interactive whiteboards in geography. (2004). Prevzeto 15. november 2010 iz Veronek, N. (2010). Vloga elektronske table v didaktiki geografije. Geografija v šoli, 19 (2), Wikipedia - Interactive whiteboard. (b. l.). Prevzeto 7. januar 2011 iz Wikipedia - Smartboard. (b. d.). Prevzeto 15. januar 2011 iz Wodarz, N. (2005). Elektronic Whiteboards for schools - A Effective Instructional tool or just another Trend? Prevzeto 3. februar 2011 iz Seznam spletnih strani: pridobljeno 21. januar, pridobljeno 22. januar, pridobljeno 22. januar, pridobljeno 5. oktober,

144 PRILOGE Priloga A Urne učne priprave s samoevalvacijo Priloga B Vprašalnik o uporabi i-table pri pouku geografije v 9. razredu OŠ za učence Priloga C Preizkus znanja za učence 128

145 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo Urna učna priprava Učiteljica: Anita Zelenko Predmet: geografija Razred: 9. Šol. leto: 2010/11 Zap. ura: 1 Učna tema: Panonske pokrajine Slovenije Učna enota: Lega Panonskih pokrajin Slovenije 1. UČNI CILJI: Etapni: Učenci: spoznavajo geografske značilnosti Panonskih pokrajin Slovenije in jih primerjajo s sosednjimi pokrajinami; razvijajo prostorsko predstavo o Panonskih pokrajinah Slovenije, njenih pokrajinah, etničnem ozemlju ter primerjajo z Evropo in svetom; spoznavajo naravne možnosti za gospodarski razvoj Panonskih pokrajin Slovenije; spoznavajo negativne učinke človekove dejavnosti v domačem okolju in se usposabljajo za takšno odločanje o posegih v okolje, ki dolgoročno ne bo rušilo naravnega ravnotežja.; usvajajo nove zemljepisne pojme in poglabljajo že znane pojme; se usposabljajo za samostojno pridobivanje novih spoznanj s pomočjo IKT. Urni: Učenci: s pomočjo karte Slovenije določijo lego Panonskih pokrajin Slovenije; utemeljijo prehodnost pokrajin panonske Slovenije; pojasnijo razliko med pojmi Prekmurje, Štajerska in Prlekija; razvijajo sposobnosti uporabe geografskih virov s pomočjo i-table. Tip učne ure: pridobivanje nove učne snovi Učne oblike: frontalna, individualno Učne metode: razlaga, razgovor, metoda projekcije Učila in učni pripomočki: Račič, J. Večerič, D. (2002). Geografija za osmi razred 8-letne osnovne šole in deveti razred 9-letne osnovne šole, Mladinska knjiga, Ljubljana. Senegačnik, J in Drobnjak B. (2003). Živim v Sloveniji, delovni zvezek, Modrijan, Ljubljana. Atlas sveta za osnovno šolo. (2003). Mladinska knjiga. stenski zemljevid Slovenije in Evrope i-tabla, računalnik, LCD projektor 1

146 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo DVD Slovenija E-gradivo Geografija Slovenije, spletni naslov: Literatura za učence: E-gradivo Geografija Slovenije, spletni naslov: Orožen Adamič, M., Perko, D., Kladnik, D.: Krajevni leksikon Slovenije. DZS, Ljubljana, Varley, C., Miles, L.: Geografija. Šolska enciklopedija. Tehniška založba Slovenija, Ljubljana, POTEK DELA IN AKTIVNOSTI: učitelj učenci učne metode in 1. MOTIVACIJA predvajanje izbranega videoposnetka o Panonskih pokrajinah Slovenije 2. UVAJANJE S PONAVLJANJEM lega naravnogeografskih enot (pokrajin) Slovenije razvijajo sposobnost opazovanja, tako da prepoznajo posamezne značilnosti Panonskih pokrajin Slovenije in jih primerjajo z ostalimi pokrajinami (alpskimi, dinarskimi, primorskimi in predalpskimi) razvijajo sposobnost uporabe osnovnih elementov primerjalne analize podatkov in zemljevidov oblike ter učni pripomočki učna metoda demonstracije, videoposnetek 1, frontalna oblika DVD Slovenija Sončeva pot učni metodi demonstracije in razgovora, A10/11, zemljevid Slovenije Evrope frontalna oblika 3. NAPOVED UČNIH CILJEV napoved nove učne teme Panonske pokrajine Slovenije in učnih ciljev (lega Panonskih pokrajin Slovenije) in 4. OBRAVNAVANJE NOVE UČNE SNOVI demonstracija 1 Predstavljena je Sončeva pot (10 minut), ki poteka po Panonskih pokrajinah Slovenije. 2

147 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo predvajanje izbranega posnetka v e-gradivu, usmerjanje pozornosti, dajanje dodatne razlage razvijajo sposobnosti opazovanja in analiziranja video posnetka, sklepajo o prehodnosti Panonskih pokrajinah Slovenije razgovor, opazovanje frontalna oblika razlaga navodilo za iskanje pojma v interaktivni igri na i-tabli 5. SNTEZA vodenje oblikovanja skupnega učnega zapisa na i- tablo 6. UTRJEVANJE spremljanje dela učencev, dajanje dodatnih informacij in razlage razvijajo sposobnost uporabe IKT (i-table), pojasnijo pojme Štajerska, Prekmurje in Prlekija in jih umestijo na karto Slovenije izdelava skupnega učnega zapisa učenci rešujejo naloge na delovnih listih U str. 78 in 80 delo z delovnim listom individualna oblika poročanje, frontalna oblika pridobivanje povratne informacije o doseganju učnih ciljev poročanje posameznikov ob i-tabli, nadzor pravilnosti odgovorov Učence opozorim na domačo nalogo do naslednje učne ure naj prinesejo k pouku geografije sliko Panonskih pokrajin Slovenije. DELOVNI LIST: Panonske pokrajine Slovenije Spodnja shema prikazuje delitev Slovenije na 5 naravnogeografskih enot. Pobarvaj Panonske pokrajine Slovenije. Vpiši sosednje države, na katere mejijo slovenske panonske pokrajine. Utemelji prehodnost Panonskih pokrajin Slovenije (samo nekateri učenci). 3

148 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo SAMOEVALVACIJA S POUDARKOM NA RABI I-TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE: Prva ura usvajanja nove učne snovi (Panonske pokrajine Slovenije) je predstavljala uvod v nadaljnje učne ure o Panonskih pokrajinah Slovenije. Zastavljeni so bili štirje operativni učni cilji, ki so po Bloomu dosegali taksonomsko raven znanja in razumevanja. Ob koncu učne ure so vsi učenci dosegli zastavljene operativne učne cilje. Uporabljene so bile učne oblike neposrednega in posrednega poučevanja, slednje so prevladovale. Od učnih metod so bile uporabljene metode posrednega opazovanja (metoda projekcije v obliki e-in i-prosojnic ter filma, razlaga in pogovor. I-tabla je bila uporabljena v fazi motivacije (ogled posnetka), usvajanju učne snovi in utrjevanja (predstavitev rešitve delovnega lista). Učenci so bili motivirani za delo z i-tablo, saj so radi prihajali k njej. Z zapisi na i-tabli so si pomagali pri reševanju delovnega lista. Razvila se je tako fizična (prihod k i-tabli, uporaba orodij i-table) kot didaktična interaktivnost (reševanje nalog s pomočjo i-table). Interakcija učitelja je bila v mediatorstvu med i-tablo in učenci. Učne aktivnosti so bile usmerjene na učenca, ki je bil miselno in fizično aktiven v vseh fazah pouka, npr.: v fazi motivacije, ko si je ogledal posnetek in zapisal značilnosti. Z uporabo i-table pri pouku je bila učencem dana možnost, da so svoje znanje usvajali in izrazili s pomočjo sodobnih sredstev. Zmogljivosti i-table glede na načela geografskega pouka (prostorska razmestitev pojavov, regionalnost) so precejšnje, saj ta omogoča kakovostno posredno opazovanje. 4

149 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo Priprava na pouk Učitelj: Anita Zelenko Predmet: geografija Razred: 9. Šol. leto: 2010/11 Zap. ura: 2 Učna tema: Panonske pokrajine Slovenije Učna enota: Površje in delitev Panonskih pokrajin Slovenije 2. Učni cilji: Etapni: Učenci: spoznavajo geografske značilnosti Panonskih pokrajin Slovenije in jih primerjajo s sosednjimi pokrajinami; razvijajo prostorsko predstavo o Panonskih pokrajinah Slovenije, njenih pokrajinah, etničnem ozemlju ter primerjajo z Evropo in svetom; spoznavajo naravne možnosti za gospodarski razvoj Panonskih pokrajin Slovenije; spoznavajo negativne učinke človekove dejavnosti v domačem okolju in se usposabljajo za takšno odločanje o posegih v okolje, ki dolgoročno ne bo rušilo naravnega ravnotežja.; usvajajo nove zemljepisne pojme in poglabljajo že znane pojme; se usposabljajo za samostojno pridobivanje novih spoznanj s pomočjo IKT. Urni: Učenci: opišejo prevladujoče reliefne oblike v Panonskih pokrajinah Slovenije; na karti pokažejo in imenujejo gričevnate Panonske pokrajine Slovenije; na karti pokažejo in imenujejo nižinske Panonske pokrajine Slovenije; s pomočjo slikovnega gradiva primerjajo gričevnate in nižinske Panonske pokrajine Slovenije; razvijajo sposobnost pridobivanja in uporabe geografskih virov s pomočjo i-table. Tip učne ure: pridobivanje nove učne snovi Učne oblike: frontalna in individualna oblika ter delo v dvojicah Učne metode: razlaga, demonstracija, delo z besedilom in slikovnim ter grafičnim gradivom Učila in učni pripomočki: Račič, J., Večerič, D. (2002). Geografija za osmi razred 8-letne osnovne šole in deveti razred 9-letne osnovne šole, Mladinska knjiga, Ljubljana. Senegačnik, J in Drobnjak B. (2003). Živim v Sloveniji, delovni zvezek, Modrijan, Ljubljana. Atlas sveta za osnovno šolo. (2003). Mladinska knjiga. stenski zemljevid Slovenije in Evrope, reliefni zemljevid Slovenije 5

150 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo i-tabla, računalnik, LCD projektor E-gradivo Geografija Slovenije, spletni naslov: Literatura za učence: Natek, K., Natek, M.:Slovenija: portret države. K Tisk, Ljubljana, Orožen Adamič, M., Perko, D., Kladnik, D.: Krajevni leksikon Slovenije. DZS, Ljubljana, Perko, D., Orožen Adamič, M.: Slovenija: pokrajine in ljudje. MK, Ljubljana, POTEK DELA IN AKTIVNOSTI: učitelj učenci učne metode in 1. MOTIVACIJA izbrano slikovno gradivo o Panonskih Slovenije 2. UVAJANJE S PONAVLJANJEM površje Slovenije pokrajinah predstavijo prinesen slikovni material razvijajo sposobnost opazovanja, tako, da prepoznajo posamezne značilnosti površja Slovenije oblike ter učni pripomočki demonstracija, razgovor, frontalna oblika demonstracija, razgovor, reliefna Slovenije, karta frontalna oblika 3. NAPOVED UČNIH CILJEV Glavni namen učne ure je usvajanje površja in delitve Panonskih pokrajin Slovenije s pomočjo i-table. 4. USVAJANJE NOVE UČNE TEME spremljanje dela učencev, po potrebi dajanje dodatnih informacij in razlage, pomoč pri delu z i-tablo razvijajo sposobnost uporabe in primerjave slikovnega in kartografskega gradiva v e- gradivu, rešujejo naloge na delovnih listih, pri tem jim je v pomoč e-gradivo posredovano z i- tablo, poročanje ob i-tabli 6 delo s slikovnim in kartografskim gradivom, analiza, razlaga, razgovor frontalna oblika E-gradivo: Geografija Slovenije, A str

151 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo 5. SINTEZA V kateri panonski pokrajini leži njihova domača občina Sv. Jurij ob Ščavnici? 6. UTRJEVANJE pridobivanje povratne informacije o doseganju učnih ciljev s pomočjo i-table generalizacija spoznanega in uvrstitev občine Sv. Jurij ob Ščavnici v ustrezno pokrajino razvijajo sposobnost uporabe IKT (i-table) in rešujejo naloge v obliki kviza na i-tabli frontalna oblika i-tabla A str razgovor, frontalna oblika DELOVNI LIST: Površje in delitev Panonskih pokrajin Slovenije S pomočjo e-gradiva na i-tabli označi in poimenuj gričevnate in nižinske Panonske pokrajine Slovenije na spodnji shemi, ki prikazuje severovzhodni del Slovenije. Izdelaj legendo. SAMOEVALVACIJA S POUDARKOM NA RABI I-TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE: Druga ura usvajanja učne snovi Panonske pokrajine Slovenije je imela prav tako zastavljene štiri operativne učne cilje, ki so po Bloomu dosegali taksonomsko raven znanja in razumevanja. Ob koncu učne ure so vsi učenci dosegli zastavljene operativne učne cilje. 7

152 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo Uporabljene so bile učne oblike neposrednega in posrednega poučevanja, slednje so prevladovale. Od učnih metod so bile uporabljene metode posrednega opazovanja (metoda projekcije v obliki e- in i-prosojnic, razlaga in pogovor. I-tabla je bila uporabljena v fazi usvajanja učne snovi in ponovitve. V fazi usvajanja učne snovi je bilo s pomočjo i-table predstavljeno prostodostopno e-gradivo Geografija Slovenije, ki se nahaja v spletni učilnici E-CHO. Uporabljena so bila sledeča orodja i-table: dostop do spleta, pisalo, marker, zavesa in žaromet. Učenci so izdelali i-prosojnice, ki so jih v fazi reševanja delovnega lista, lahko uporabili za pomoč. V fazi ponovitve so učenci reševali interaktivne naloge na i-tabli, ki so bile predhodno narejene z njeno programsko opremo. I-tabla je še vedno motivirala učence za delo. Ves čas pouka sta se prepletali fizična in didaktična interaktivnost. Čeprav za interaktivnost pri pouku le-ta ni potrebna, jo pa njena osmišljena uporaba pri pouku povečuje. Uporaba i-table učitelju ni bila v breme, ampak pripomoček pri doseganju operativnih učnih ciljev. Učitelj je imel vlogo organizatorja pouka, ki je spodbujal interakcijo (povezovanje, sodelovanje) med učenci in učno vsebino ter njim samim. Uporaba i-table pri pouku je omogočila večjo nazornost (načelo nazornosti), posledično so učenci postali pozornejši (načelo opazovanja). Z njeno uporabo je bila učencem pri pouku dana možnost, da so svoje znanje usvajali in izrazili s pomočjo sodobnih sredstev (računalnik, i-tabla, e-gradivo). Njene zmogljivosti so glede na načela geografskega pouka precejšnje, saj omogoča kakovostno posredno opazovanje. Urna učna priprava Učiteljica: Anita Zelenko Predmet: geografija Razred: 9. Šol. leto: 2010/11 Zap. ura: 3, 4 Učna tema: Panonske pokrajine Slovenije Učna enota: Pogoji za življenje ljudi in gospodarstva v Panonskih pokrajinah Slovenije 8

153 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo 3. Učni cilji: Etapni: Učenci: spoznavajo naravne možnosti za gospodarski razvoj Panonskih pokrajin Slovenije; spoznavajo negativne učinke človekove dejavnosti v domačem okolju in se usposabljajo za takšno odločanje o posegih v okolje, ki dolgoročno ne bo rušilo naravnega ravnotežja.; spoznajo značilnosti prebivalstva v Panonskih pokrajinah Slovenije in se seznanijo s položajem madžarske manjšine pri nas ter slovenske na Madžarskem; na primeru domače regije (Panonske pokrajine Slovenije) se usposabljajo za uporabo preprostih metod raziskovalnega dela in se urijo v rabi statističnih in drugih virov; usvajajo nove zemljepisne pojme in poglabljajo že znane pojme; se usposabljajo za samostojno pridobivanje novih spoznanj s pomočjo IKT. Urni: Učenci: opišejo in pojasnijo pogoje za življenje ljudi in gospodarstvo v odvisnosti od reliefa, podnebja, prsti in voda; izpeljejo, katere so prednosti gradnje stanovanjskih hiš na prisojnih pobočjih; izdelajo in analizirajo klimogram za meteorološko postajo Murska Sobota; utemeljijo soodvisnost med kvaliteto prsti in kmetijskimi dejavnostmi. Tip učne ure: pridobivanje nove učne snovi Učne oblike: frontalna in individualna oblika, delo v dvojicah Učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, metoda dela z besedilom in slikovnim ter grafičnim gradivom Učila in učni pripomočki: Račič, J., Večerič, D. (2002). Geografija za osmi razred 8-letne osnovne šole in deveti razred 9-letne osnovne šole, Mladinska knjiga, Ljubljana. Senegačnik, J in Drobnjak B. (2003). Živim v Sloveniji, delovni zvezek, Modrijan. Atlas sveta za osnovno šolo. (2003). Mladinska knjiga. stenski zemljevid Slovenije i-tabla, računalnik, LCD projektor E-gradivo Geografija Slovenije, spletni naslov: Literatura za učence: Natek, K., Natek, M.:Slovenija: portret države. K Tisk, Ljubljana, Orožen Adamič, M., Perko, D., Kladnik, D.: Krajevni leksikon Slovenije. DZS, 9

154 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo Ljubljana, Perko, D., Orožen Adamič, M.: Slovenija: pokrajine in ljudje. MK, Ljubljana, POTEK DELA IN AKTIVNOSTI: učitelj učenci učne metode in oblike ter uč. pripomočki 1. MOTIVACIJA izbrana interaktivna igra na i- tabli razvijajo sposobnost dela z IKT frontalna oblika razgovor 2. UVAJANJE S PONAVLJANJEM reševanje nalog s pomočjo i-table, frontalna oblika, interaktivne naloge na i-tabli razvijanje veščine dela z i-tablo razgovor 3. NAPOVED UČNIH CILJEV Učni cilji so, da učenci spoznajo in opišejo ter ovrednotijo pogoje za življenje ljudi in gospodarstvo v odvisnosti od reliefa, podnebja, prsti in voda v Panonskih pokrajinah Slovenije. 4. USVAJANJE NOVE SNOVI poda navodilo za delo v štirih skupinah s pomočjo e-gradiva Geografija Slovenije, učna pomoč in spodbuda ter usmerjanje učencev 1. skupina; obravnava učno temo - pogoji za življenje ljudi in gospodarstvo v odvisnosti od reliefa v Panonskih pokrajinah Slovenije, - opredelijo gostoto poselitve in gospodarske dejavnosti, - analizirajo razliko med prisojno in osojno lego; 2. skupina; obravnava učno temo - pogoji za življenje ljudi in gospodarstvo v odvisnosti od podnebja, - analizirajo tematski zemljevid Slovenija - padavine (A str. 17), - izdelajo in analizirajo klimogram Murska Sobota; 3. skupina: obravnava učno temo - pogoji za življenje ljudi in gospodarstvo v delo v skupinah učna metoda dela z IKT in e- gradivom: Geografija Slovenije razgovor 10

155 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo 5. SINTEZA spremljanje poročanja skupin, sintezni zaključek 6. UTRJEVANJE vodenje oblikovanja skupnega učnega zapisa, povzetek temeljnih značilnosti življenja ljudi in gospodarstva v Panonskih pokrajinah Slovenije odvisnosti od prsti, - analizirajo tematski zemljevid Slovenija raba tal (A str. 14), - analizirajo tematski zemljevid Slovenija gospodarstvo (A str. 24/25); 4.skupina: obravnava učno temo - pogoji za življenje ljudi in gospodarstvo v odvisnosti od voda v Panonskih pokrajinah Slovenije, - opredelijo tekoče vode (A str. 11), - analizirajo vlogo tekočih voda v gospodarstvu, - predlagajo nekatere ukrepe za preprečevanje poplav. vse skupine: poročanje in izdelava dela skupnega učnega zapisa na i-tablo izdelava skupnega učnega zapisa poročanje, frontalna oblika razgovor frontalna oblika DELOVNI LIST: Pogoji za življenje ljudi in gospodarstva v odvisnosti od reliefa S pomočjo e-gradiva na spletni strani boš spoznal pogoje za življenje ljudi in gospodarstva v odvisnosti od reliefa. Gradivo najprej preberi in nato odgovori na vprašanja. 1. Katera reliefna oblika (gričevje ali nižina) v Panonskih pokrajinah Slovenije je bolj gosto poseljena? Odgovor utemelji! (notranja diferenciacija) 2. Katere gospodarske dejavnosti so značilne za gričevnate Panonske pokrajine Slovenije? Odgovor utemelji! 3. Katere gospodarske dejavnosti so značilne za nižinske Panonske pokrajine Slovenije? Odgovor utemelji! 11

156 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo 4. Na podlagi slikovnega gradiva pojasni razliko med prisojno in osojno lego v gričevnatih pokrajinah. 5. Utemelji, zakaj je večja poselitev na prisojni legi. (Na vprašanje odgovorijo le nekateri učenci). DELOVNI LIST: Pogoji za življenje ljudi in gospodarstva v odvisnosti od podnebja S pomočjo e-gradiva na spletni strani boš spoznal pogoje za življenje ljudi in gospodarstva v odvisnosti od podnebja. Gradivo najprej preberi in nato odgovori na vprašanja. 1. Kaj se dogaja s količino padavin, če se pomikamo od zahoda proti vzhodu Panonskih pokrajin Slovenije? (glej atlas, str. 17) 2. S pomočjo podatkov izdelaj klimogram za meteorološko postajo Murska Sobota. 3. Pojasni, v katerih mesecih so temperature najnižje oz. najvišje. 4. Pojasni, v katerih mesecih je količina padavin največja oz. najmanjša. 5. Značilnosti katerega podnebja prikazuje klimogram Murska Sobota? Pomagaj si z atlasom na str Naštej vsaj 4 ujme (naravne katastrofe), ki lahko prizadenejo Panonske pokrajine Slovenije. DELOVNI LIST: Pogoji za življenje ljudi in gospodarstva v odvisnosti od prsti S pomočjo e-gradiva na spletni strani in šolskega atlasa boš spoznal pogoje za življenje ljudi in gospodarstva v odvisnosti od prsti. Gradivo najprej preberi in nato odgovori na vprašanja. 1. Katera gospodarska panoga je odvisna od prsti? 2. Kakšna je raba tal v nižinskih Panonskih pokrajinah Slovenija? (atlas, str. 14) 3. Kakšna je raba tal v gričevnatih Panonskih pokrajinah Slovenije? (atlas, str. 14) 4. Katera veja industrije je odvisna od kmetijske pridelave? (atlas, str. 25) 5. Naštej konkretno gospodarsko družbo, ki predstavlja to vejo industrije v Panonskih pokrajinah Slovenije. DELOVNI LIST: Pogoji za življenje ljudi in gospodarstva v odvisnosti od voda S pomočjo e-gradiva na spletni strani boš spoznal pogoje za življenje ljudi in gospodarstva v odvisnosti od voda. Gradivo najprej preberi in nato odgovori na vprašanja. 1. Izpiši 9 tekočih voda (rek), ki tečejo v Panonskih pokrajinah Slovenije (atlas, str. 11) 2. Kako je človek izkoriščal tekoče vode v preteklosti? 3. Katera reka je energetsko najbolj izkoriščena? Utemelji odgovor! 12

157 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo 4. Pojasni, zakaj panonske reke pogosto poplavljajo! 5. Zapiši vsaj dva ukrepa, s katerima človek poskuša preprečiti oz. omiliti poplave. 6. Razvoj katere gospodarske panoge so omogočili izviri mineralne in termalne vode? SAMOEVALVACIJA S POUDARKOM NA RABI I-TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE: Tretja in četrta učna ura usvajanja Panonskih pokrajin Slovenije sta potekali združeno s trajanjem 90 minut v računalniški učilnici. Zastavljeni so bili štirje operativni učni cilji, ki so po Bloomovi klasifikaciji zavzemali taksonomske stopnje znanja (opiši), razumevanja (pojasni) in analize (analizirajo). Večina učencev je ob koncu ure dosegla vse operativne učne cilje. Uporabljene so bile učne oblike posrednega poučevanja. Od učnih metod so bile uporabljene metode posrednega opazovanja (metoda projekcije v obliki e- in i-prosojnic, razlaga in pogovor, delo s pisnimi viri (e-gradivo). I-tabla je bila uporabljena v fazi motivacije, usvajanja učne snovi in utrjevanja. Z igrami na i- tabli so bili učenci zelo motivirani za ponovitev učne snovi predhodne učne ure. Potekala je tako fizična (učenci prihajajo k tabli) kot didaktična (reševanje nalog) interakcija. V fazi usvajanja učne snovi je bilo s pomočjo i-table predstavljeno navodilo za delo s prostodostopnim e-gradivom Geografija Slovenije. Z razdelitvijo učencev v 4 skupine so se lotili usvajanj učne snovi. Delo jih je pritegnilo, ker so sami iskali informacije s pomočjo e- gradiva Geografija Slovenije in atlasa. Kar nekaj učencev je imelo težave pri iskanju odgovorov, zato jim je bilo s pomočjo i-table predstavljeno še nazorneje, kje naj iščejo odgovore. Časa za delo v skupini so imeli 45 minut. Učitelj je bil v vlogi organizatorja (moderatorja) pouka. Učence je pritegnilo predvsem kartografsko in slikovno gradivo v e- obliki. Vendar so uporabljali tudi kartografsko gradivo v atlasu, stensko fizično in reliefno karto Slovenije. V fazi utrjevanja so učenci predstavili izdelane e-prosojnice v PowerPoin programu s pomočjo i-table. Na ta način smo dosegli večjo nazornost nastalega gradiva, hkrati pa so se učenci urili v samostojnem nastopanju. V tej fazi pouka so se učenci izmenjevali v vlogi podajalca znanja in v vlogi aktivnega poslušalca, saj so sovrstnikom postavljali vprašanja. Učitelj je imel vlogo moderatorja. Ob predstavitvi svojih izdelkov so e- prosojnice spremenili v i-prosojnice, saj so jih nadgradili z interaktivnimi elementi npr.: podčrtali pojem, obkrožili besedo Gradivo vseh štirih skupin smo tudi shranili in ga»obesili«v spletno učilnico. Ureditev zapiskov v zvezek je bila domača naloga učencev. Uporabljena so bila sledeča orodja i-table: dostop do spleta, pisalo, marker, zavesa, žaromet, shranjevanje. Uporaba i-table pri pouku je omogočila večjo nazornost (načelo nazornosti) pri podajanju navodil za uporabo e-gradiva. Z uporabo i-table in računalniške učilnice pri pouku je bila učencem dana možnost, da so svoje znanje usvajali in izrazili s pomočjo sodobnih sredstev (računalnik, i-tabla, e-gradivo). 13

158 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo Urna učna priprava Učiteljica: Anita Zelenko Predmet: geografija Razred: 9. Šol. leto: 2010/11 Zap. ura: 5, 6 Učna tema: Panonske pokrajine Slovenije Učna enota: Izstopajoči problemi Panonskih pokrajin Slovenije 4. Učni cilji Etapni: Učenci: spoznavajo naravne možnosti za gospodarski razvoj Panonskih pokrajin Slovenije; spoznavajo negativne učinke človekove dejavnosti v domačem okolju in se usposabljajo za takšno odločanje o posegih v okolje, ki dolgoročno ne bo rušilo naravnega ravnotežja.; spoznajo značilnosti prebivalstva v Panonskih pokrajinah Slovenije in se seznanijo s položajem madžarske manjšine pri nas ter slovenske na Madžarskem; na primeru domače regije (Panonske pokrajine Slovenije) se usposabljajo za uporabo preprostih metod raziskovalnega dela in se urijo v rabi statističnih in drugih virov; usvajajo nove zemljepisne pojme in poglabljajo že znane pojme; se usposabljajo za samostojno pridobivanje novih spoznanj s pomočjo IKT. Urni: Učenci: na primeru pojasnijo pojem kmetijska (agrarna) prenaseljenost; pojasnijo, kje in zakaj prihaja do problema odseljevanja v Panonskih pokrajinah Slovenije; analizirajo vzroke za onesnaževanje podtalnice v Panonskih pokrajinah Slovenije; razvijajo sposobnost uporabe geografskih virov s pomočjo i-table. Tip učne ure: pridobivanje nove učne snovi Učne oblike: frontalna in individualna oblika, delo v skupinah Učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, metoda dela s pisnimi viri Učila in učni pripomočki: Račič, J., Večerič, D. (2002). Geografija za osmi razred 8-letne osnovne šole in deveti razred 9-letne osnovne šole, Mladinska knjiga, Ljubljana. Senegačnik, J in Drobnjak B. (2003). Živim v Sloveniji, delovni zvezek, Modrijan. Atlas sveta za osnovno šolo. (2003). Mladinska knjiga. stenski zemljevid Slovenije i-tabla, računalnik, LCD projektor 14

159 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo e-gradivo Geografija Slovenije, spletni naslov: Geografija. (2008). Tematski leksikon. Učila Internacional, Tržič. Literatura za učence: Chvatal, M.: Vprašanja o Sloveniji: vse kar ste želeli o Sloveniji pa niste imeli kje vprašati. Ljubljana, Geografija. (2008). Tematski leksikon. Učila Internacional, Tržič. POTEK DELA IN AKTIVNOSTI: učitelj učenci učne metode in oblike 1. MOTIVACIJA izbrano slikovno gradivo o učna metoda kmetijski dejavnosti v razvijajo sposobnost opazovanja in demonstracije, Panonskih pokrajinah primerjanja slikovnega gradiva ter dela z opazovanja in Slovenije in pogovor o IKT (i-tablo) razgovora, problemih, ki izhajajo iz te frontalna oblika dejavnosti 2. UVAJANJE S PONAVLJANJEM pogoji za življenje ljudi in gospodarstva v odvisnosti od reliefa, podnebja, prsti in voda analizirajo tematske karte v atlasu demonstracija, opazovanje, primerjava reliefne karte in karte rabe tal (A str. 14) frontalna oblika 3. NAPOVED UČNIH CILJEV napoved nove učne enote o izstopajočih problemih v Panonskih pokrajinah Slovenije 4. USVAJANJE NOVE SNOVI navodilo za delo v skupinah, učna pomoč in spodbuda ter usmerjanje učencev 1. skupina: obravnava temo - problem kmetijske prenaseljenosti v Panonskih pokrajinah Slovenije (e-gradivo in leksikon str. 3) 2. skupina: obravnava temo - problem odseljevanja v Panonskih pokrajinah Slovenije (e-gradivo (karta), U str. 137) učenci rešujejo naloge na delovnih listih, učna metoda dela z IKT in e- gradivom: 15

160 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo 3. skupina: obravnava temo - problem onesnaževanja podtalnice (A str. 13, e- gradivo) Geografija Slovenije, razgovor, skupinsko delo 4. SINTEZA spremljanje poročanja skupin, povzetek temeljnih značilnosti izstopajočih problemov v Panonskih Slovenije, pokrajinah vodenje oblikovanja skupnega učnega zapisa 5. UTRJEVANJE pridobivanje povratne informacije o doseganju učnih ciljev poročanje skupin in izdelava dela skupnega učnega zapisa na i-tablo, reševanje nalog na i-tabli poročanje skupin, frontalna oblika razgovor, frontalna oblika SKUPINA 1 DELOVNI LIST: Problem kmetijske (agrarne) prenaseljenosti v Panonskih pokrajinah Slovenije S pomočjo e-gradiva Geografija Slovenije ali geografskega slovarja pojasni pojem KMETIJSKA (AGRARNA) PRENASELJENOST. Pojasni, zakaj se ta problem pojavlja v Panonskih pokrajinah Slovenije. SKUPINA 2 DELOVNI LIST: Problem odseljevanja v Panonskih pokrajinah Slovenije S pomočjo e-gradiva Geografija Slovenije (karta) in učbenika, str. 137, odgovori na vprašanja. 1. Kje v Panonskih pokrajinah Slovenije se pojavlja problem odseljevanja? 2. Pojasni zakaj! 16

161 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo SKUPINA 3 DELOVNI LIST: Problem onesnaževanja podtalnice v Panonskih pokrajinah Slovenije Ugotovil si že, da se podtalnica nahaja v nesprijetih usedlinah (prod, pesek) na dnu kotlin in ravnin. S pomočjo tematske karte Slovenije površje v atlasu, str. 13, ugotovi, kje so v Panonskih pokrajinah Slovenije nahajališča podtalnice. Pojasni, zakaj se v Panonskih pokrajinah Slovenije pojavlja problem onesnaževanja podtalnice. SAMOEVALVACIJA S POUDARKOM NA RABI I-TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE: Peta in šesta učna ura usvajanja Panonskih pokrajin Slovenije sta potekali z vidika oblike dela in uporabljenih metod zelo podobno. Pouk je ponovno potekal strnjeno 90 minut v računalniški učilnici s podporo i-table. V fazi motivacije je bila i-tabla uporabljena za zapisovanje problemov, izhajajoč iz kmetijstva v pokrajini, v kateri živijo učenci (Občina Sv. Jurij ob Ščavnici). Na i-tablo so zapisovali učenci, ki so za nabor štirih problemov potrebovali kar nekaj časa (cca. 10 minut). V fazi usvajanja nove snovi je i-tabla bila uporabljena z namenom predstavitve navodil za delo v skupinah (načelo nazornosti). Tudi pri teh dveh urah so se pri istih učencih ponovile težava pri iskanju odgovorov. Težave so se reševale z dodatno individualno razlago. V fazi utrjevanja je delo potekalo enako kot tretjo in četrto uro. Za fazo ponovitve je ostalo 5 minut, zato sem učencem naloge le predstavila in jim povedala, da jih čakajo v spletni učilnici. Tukaj se je pokazala fleksibilnost uporabe digitalne tehnologije. Zastavljeni so bili trije operativni učni cilji, ki po Bloomovi klasifikaciji zavzemajo taksonomske stopnje znanja (pojasni pojem), razumevanja (pojasni, kje, zakaj), analize (analizirajo vzroke). Večina učencev je ob koncu ure dosegla vse operativne učne cilje. Nekateri učenci so vzroke za onesnaževanje podtalnice le našteli, niso pa jih znali analizirati. Uporabljene so bile učne oblike posrednega poučevanja. Od učnih metod so bile uporabljene metode posrednega opazovanja (metoda projekcije v obliki e- in i-prosojnic, razlaga in pogovor, delo s pisnimi viri (e-gradivo). I-tabla je bila uporabljena v fazi motivacije, usvajanja učne snovi in utrjevanja. Uporabljena so bila sledeča orodja i-table: dostop do spleta, pisalo, marker, zavesa, žaromet, shranjevanje, radirka. Glede na učno temo in učno enoto bi učna ura (90 minut) lahko potekala tudi z metodo neposrednega opazovanja na terenu v sami pokrajini. Tudi pri tej metodi bi bila uporaba i- table smiselna, predvsem v fazi podajanja navodil s strani učitelja in v fazi poročanja s terena s strani učencev. 17

162 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo Urna učna priprava Učiteljica: Anita Zelenko Predmet: geografija Razred: 9. Šol. leto: 2010/11 Zap. ura: 7 Učna tema: Panonske pokrajine Slovenije Učna enota: Naravna in kulturna dediščina Panonskih pokrajin Slovenije 5. Učni cilji: Etapni: Učenci: spoznavajo naravno in kulturno dediščino Panonskih pokrajin Slovenije in se ozaveščajo o pomembnosti njenega varovanja in ohranjanja; spoznavajo naravne možnosti za gospodarski razvoj Panonskih pokrajin Slovenije; spoznavajo negativne učinke človekove dejavnosti v domačem okolju in se usposabljajo za takšno odločanje o posegih v okolje, ki dolgoročno ne bo rušilo naravnega ravnotežja.; na primeru domače regije (Panonske pokrajine Slovenije) se usposabljajo za uporabo preprostih metod raziskovalnega dela in se urijo v rabi statističnih in drugih virov; usvajajo nove zemljepisne pojme in poglabljajo že znane pojme; se usposabljajo za samostojno pridobivanje novih spoznanj preko IKT. Učenci: opišejo primere prizadevanj in ukrepov za ohranjanje naravne dediščine; opišejo primere prizadevanj in ukrepov za ohranjanje kulturne dediščine; s pomočjo slikovnega gradiva primerjajo naravno in kulturno dediščino; ovrednotijo pomen Mlina na veter kot primera kulturne dediščine; razvijajo sposobnosti pridobivanja in uporabe geografskih virov s pomočjo i-table. Tip učne ure: pridobivanje nove učne snovi Učne oblike: frontalna in individualna oblika, delo v dvojicah Učne metode: razlaga, demonstracija, metoda dela z besedilom in slikovnim gradivom Učila in učni pripomočki: Račič, J., Večerič, D. (2002). Geografija za osmi razred 8-letne osnovne šole in deveti razred 9-letne osnovne šole, Mladinska knjiga, Ljubljana. Senegačnik, J in Drobnjak B. (2003). Živim v Sloveniji, delovni zvezek, Modrijan. Atlas sveta za osnovno šolo. (2003). Mladinska knjiga. stenski zemljevid Slovenije i-tabla, računalnik, LCD projektor DEDI dostopno na 18

163 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo Literatura za učence: Bizjak, J.: Zavarovana območja v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, Žnidaršič Kmecl, M.: Zakladi Slovenije. POTEK DELA IN AKTIVNOSTI: učitelj učenci učne metode in oblike ter uč. pripomočki 1. MOTIVACIJA izbrano slikovno gradivo, ki razvijajo sposobnost opazovanja, tako da demonstracija, predstavlja naravno in prepoznajo naravno in kulturno dediščino, opazovanje kulturno dediščino Slovenije ki ga predstavlja slikovno gradivo in ga pogovor umestijo na zemljevid Slovenije frontalna oblika 2. UVAJANJE S PONAVLJANJEM razvrstijo slikovno gradivo med naravno in demonstracija, značilnosti naravne in kulturno dediščino s pomočjo i-table ter razgovor, kulturne dediščine pojasnijo razliko med naravno in kulturno frontalna oblika dediščino 3. NAPOVED UČNIH CILJEV Učni cilji se nanašajo na spoznavanje naravne in kulturne dediščine v Panonskih pokrajinah Slovenije z uporabo orodij i-table. 4. USVAJANJE NOVE UČNE TEME navodilo za delo v dvojicah, učna pomoč in spodbuda, usmerjanje učencev 1. skupina dvojic: obravnava temo - naravna dediščina Panonskih pokrajin Slovenije 2. skupina dvojic: obravnava temo - kulturna dediščina Panonskih pokrajin Slovenije delo z besedilom in slikovnim gradivom, razgovor delo v skupinah in dvojicah 19

164 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo 6. SINTEZA spremljanje poročanja skupin, povzetek temeljnih značilnosti naravne in kulturne dediščine Panonskih pokrajin Slovenije vodenje oblikovanja skupnega učnega zapisa 5. UTRDITEV pomen Mlina na veter kot primera kulturne dediščine poročanje skupin in izdelava dela skupnega učnega zapisa na i-tablo razvijajo sposobnost vrednotenja pomena kulturne dediščine poročanje skupin, razgovor, frontalna oblika vrednotenje, razgovor, frontalna oblika SKUPINA 1: Naravna dediščina S pomočjo Digitalne enciklopedije naravne in kulturne dediščine na Slovenskem (DEDI) na spletni strani poišči in predstavi dva primera naravne dediščine v Panonskih pokrajinah Slovenije. Predstavitev izdelaj v PowerPoint (PP) programu. SKUPINA 2: Kulturna dediščina S pomočjo Digitalne enciklopedije naravne in kulturne dediščine na Slovenskem (DEDI) na spletni strani poišči in predstavi dva primera kulturne dediščine v Panonskih pokrajinah Slovenije. Predstavitev izdelaj v PowerPoint (PP) programu. SAMOEVALVACIJA S POUDARKOM NA RABI I-TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE: Sedma učna ura usvajanja Panonskih pokrajin Slovenije je ponovno potekala v računalniški učilnici s podporo i-table. Oblike in metode dela so bile podobne kot v prejšnjih urah. V fazi motivacije je bila i-tabla uporabljena za posredno opazovanje primerov naravne in kulturne dediščine. Vzpostavljena je bila fizična kot didaktična interakcija. V fazi usvajanja nove snovi je i-tabla bila uporabljena z namenom predstavitve navodil za delo v skupinah (načelo nazornosti) in predstavitev spletne strani Zaradi bogatega slikovnega gradiva in oblik nalog učenci niso imeli težav pri izpolnjevanju zastavljenih nalog. V fazi utrjevanja je delo potekalo enako kot prejšnje učne ure. V fazi ponovitve rešijo nekaj interaktivnih nalog na i-tabli. Tukaj se pokaže slabost uporabe i-table, saj na njej lahko dela samo en učenec, ostali ga spremljajo iz klopi. Prednost takšnega individualnega reševanja nanjo pa je v nazornosti, preglednosti in možnosti shranjevanja nastalega. Zastavljeni so bili štirje operativni učni cilji, ki po Bloomovi klasifikaciji zavzemajo taksonomske stopnje znanja (opiši), analize (primerja) in vrednotenja (ovrednotijo). Večina 20

165 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo učencev je ob koncu ure dosegla vse operativne učne cilje. Učni cilj s taksonomsko stopnjo vrednotenja je doseglo le nekaj učencev. Uporabljene so bile učne oblike posrednega poučevanja. Od učnih metod so bile uporabljene metode posrednega opazovanja (metoda projekcije v obliki e- in i-prosojnic, razlaga in pogovor, delo s pisnimi viri (e-gradivo). I-tabla je bila uporabljena v fazi motivacije, usvajanja učne snovi, utrjevanja in ponovitve. Uporabljena so bila sledeča orodja i-table: dostop do spleta, pisalo, marker, zavesa, žaromet, shranjevanje, radirka, galerija. Glede na učno temo in učno enoto bi učna ura (45 minut) lahko potekala tudi z metodo neposrednega opazovanja na terenu v sami pokrajini. Tudi pri tej metodi bi bila uporaba i- table smiselna, predvsem v fazi podajanja navodil s strani učitelja in v fazi poročanja s terena s strani učencev. Urna učna priprava Učiteljica: Anita Zelenko Predmet: geografija Razred: 9. Šol. leto: 2010/11 Zap. ura: 8, 9 Učna tema: Panonske pokrajine Slovenije Učna enota: Narodnostno mešano ozemlje v Panonskih pokrajinah Slovenije 21

166 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo 6. Učni cilji: Etapni: Učenci; razvijajo prostorsko predstavo o Panonskih pokrajinah Slovenije, njenih pokrajinah, etničnem ozemlju ter primerjajo z Evropo in svetom; spoznavajo naravno in kulturno dediščino Panonskih pokrajin Slovenije in se ozaveščajo o pomembnosti njenega varovanja in ohranjanja; spoznajo značilnosti prebivalstva v Panonskih pokrajinah Slovenije in se seznanijo s položajem madžarske manjšine pri nas ter slovenske na Madžarskem; na primeru domače regije (Panonske pokrajine Slovenije) se usposabljajo za uporabo preprostih metod raziskovalnega dela in se urijo v rabi statističnih in drugih virov; usvajajo nove zemljepisne pojme in poglabljajo že znane pojme; se usposabljajo za samostojno pridobivanje novih spoznanj preko IKT. Urni: Učenci: na zemljevidu Slovenije označijo ozemlje madžarske narodne skupnosti in slovenske narodne skupnosti na Madžarskem; opišejo načine povezovanja ljudi na narodnostno mešanem ozemlju in predlagajo možnosti za dodatne načine povezovanja; ovrednotijo življenje ljudi na narodnostno mešanem ozemlju; razvijajo sposobnost pridobivanja in uporabe geografskih virov s pomočjo i-table. Tip učne ure: pridobivanje nove učne snovi Učne oblike: frontalna in skupinska oblika Učne metode: razlaga,razgovora, demonstracija, metoda dela s pisnimi viri in kartografskim gradivom, metoda dela z IKT (i-tablo) Učila in učni pripomočki: Senegačnik, J in Drobnjak B. (2003). Živim v Sloveniji, delovni zvezek, Modrijan. Atlas sveta za osnovno šolo. (2003). Mladinska knjiga. stenski zemljevid Slovenije i-tabla, računalnik, LCD projektor oddaja Mostovi Hidak, vir: Madžarska narodna skupnost, vir: Slovenska narodna skupnost, vir: 22

167 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo Literatura za učence: Perko, D., Orožen Adamič, M.: Slovenija: pokrajine in ljudje. MK, Ljubljana, Brinovec, S. (b.l). Geografija Slovenije. CD. Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana. POTEK DELA IN AKTIVNOSTI: učitelj učenci učne 1. MOTIVACIJA izbrano slikovno gradivo o narodnostno mešanem ozemlju in pogovor o dvojezičnih tablah v Sloveniji 2. UVAJANJE S PONAVLJANJEM predvaja oddajo Mostovi Hidak, usmerja pozornost učencev ogledajo si slikovno gradivo in oblikujejo odgovor. razvijajo sposobnost opazovanja, tako da pojasnjujejo in utemeljujejo namen te oddaje metode oblike uč. pripomočki in ter demonstracij a, opazovanje razgovor, frontalna oblika učna metoda demonstracij e pogovora, in videoposnete k (5-10 min): #ava frontalna oblika 3. NAPOVED UČNIH CILJEV V»blok«uri bodo učenci seznanili s položajem madžarske narodne manjšine pri nas ter slovenske na Madžarskem. 4. USVAJANJE NOVE UČNE TEME izbrano kartografsko gradivo madžarske narodne skupnosti v razvija sposobnost opazovanja in analiziranja kartografskega gradiva in zna 23 demonstracij a

168 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo Sloveniji in slovenske narodne skupnosti an Madžarskem (povezava z zgodovino) predstavi izbrano uradno spletno stran Urad Vlade RS za narodnosti in spletno stran slovenskega veleposlaništva v Budimpešti (Slovenci na Madžarskem) spremljanje in usmerjanje dela učencev, dajanje dodatnih informacij in razlage povezati znanja med geografijo in zgodovino, na nemi karti Slovenije označijo območje madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne skupnosti an Madžarskem 1. skupina v parih obravnava temo - madžarska narodna skupnost v Sloveniji - gibanju števila pripadnikov madžarske narodne skupnosti, - katere občine ležijo v narodnostno mešanem območju, - katere posebne pravice so zagotovljene madžarski narodni skupnosti, - v katere skupnosti, ustanove in organizacije se povezuje madžarska narodna skupnost - 2. skupina obravnava temo slovenska narodna skupnost na Madžarskem - gibanje števila pripadnikov - območje avtohtone poselitve - načini in pomen povezovanja razlaga, delo z besedilom, delo v skupinah in dvojicah frontalna oblika, n.gov.si/si/ma njsine/madza rska_ esta.veleposl anistvo.si/ind ex.php?id= SINTEZA Povzetek temeljnih značilnosti narodnostno ozemlja, mešanega s pomočjo gradiva, ki je nastalo med učno uro na i-tabli, oblikujejo učni zapis v zvezek in povzamejo značilnosti povezovanja ljudi delo besedilom, frontalna z vodenje oblikovanja učnega zapisa na narodnostno mešanem ozemlju oblika, razgovor 6. UTRJEVANJE navodilo za reševanje kviza narejenega v programu Notebook rešujejo kviz sestavljen iz različnih nalog na i-tabli razgovor, frontalna oblika Podam domačo nalogo: K DZ str. 53 naslednji učni uri naj učenci prinesejo eno ali dve sliki, ki prikazujeta značilnosti Panonskih pokrajinah Slovenije. 24

169 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo Zraven naj dodajo zapis, kaj slika prikazuje (5 10 stavkov). SAMOEVALVACIJA S POUDARKOM NA RABI I-TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE: Osma in deveta učna ura usvajanja Panonskih pokrajin Slovenije sta potekali v geografski učilnici ob podpori i-table. Pouk je ponovno potekal strnjeno 90 minut. V fazi motivacije je bila i-tabla uporabljena za posredno opazovanje, ki je pripomoglo k razvoju interakcije med učiteljem, učenci in učno vsebino. Dostop do spleta je omogočil ogled TV oddaje (načelo aktualizacije). V fazi usvajanja nove snovi je i-tabla bila uporabljena z namenom nazorne predstavitve kartografskega gradiva in uradne spletne strani Za iskanje podatkov je bilo uporabljeno e-gradivo. V fazi utrjevanja in ponovitve so učenci s pomočjo i- table reševali kviz. Zastavljeni so bili trije operativni učni cilji, ki po Bloomovi klasifikaciji zavzemajo taksonomske stopnje znanja (pojasni pojem), sinteze (predlagajo) in vrednotenja (ovrednotijo). Večina učencev je ob koncu ure dosegla vse operativne učne cilje. Uporabljene so bile učne oblike posrednega poučevanja. Od učnih metod so bile uporabljene metode posrednega opazovanja (metoda projekcije v obliki e-prosojnic, razlaga in pogovor, delo s pisnimi viri (uradna spletna stran). I-tabla je bila uporabljena v fazi motivacije, usvajanja učne snovi in utrjevanja. Uporabljena so bila sledeča orodja i-table: dostop do spleta, pisalo, marker, zavesa, žaromet, shranjevanje, radirka, povečalo. Pri tej učni enoti je bilo veliko možnosti za aktualizacijo pouka. IKT je neposredno omogočila učitelju dostop do digitalnih gradiv (spletna stran, TV oddaja) in mu tako omogočila lažjo in boljšo pripravo na pouk. Urna učna priprava Učiteljica: Anita Zelenko Predmet: geografija Razred: 9. Šol. leto: 2010/11 Zap. ura: 10 Učna tema: Panonske pokrajine Slovenije Učna enota: Ponavljanje in utrjevanje Panonskih pokrajin Slovenije 25

170 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo 7. Učni cilji: Etapni: učenci ponovijo in utrdijo znanje o Panonskih pokrajinah Slovenije Urni: Učenci: razvijajo veščine dela z IKT (i-tabla), razvijajo opazovalne sposobnosti, izvedejo kviz s pomočjo i-table. Tip učne ure: ponavljanje in utrjevanje Učne oblike: frontalno, individualno Učne metode: razgovor, delo z nalogami an i-tabli Učila in učni pripomočki: Račič, J., Večerič, D. (2002). Geografija za osmi razred 8-letne osnovne šole in deveti razred 9-letne osnovne šole, Mladinska knjiga, Ljubljana. Senegačnik, J in Drobnjak B. (2003). Živim v Sloveniji, delovni zvezek, Modrijan. Atlas sveta za osnovno šolo. (2003). Mladinska knjiga. stenski zemljevid Slovenije in Evrope i-tabla, računalnik, LCD projektor POTEK DELA IN AKTIVNOSTI: učitelj učenci učne metode in 1. MOTIVACIJA Panonske pokrajine Slovenije pritrdijo slikovno gradivo in opis slikovnega gradiva, ki so ga prinesli k pouku, na stensko aplikacijo (plakat) in ga predstavijo ostalim učencem oblike demonstracija, opazovanje, frontalna oblika 2. UVAJANJE značilnosti pokrajin Slovenije Panonskih razvijajo sposobnosti opazovanja in primerjanja slikovnega gradiva ter določijo razgovor, opazovanje lego slikovnega gradiva na zemljevidu Slovenije frontalna oblika 26

171 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo 3. UTRJEVANJE IN POGLABLJANJE UČNE SNOVI navodilo za delo, spremljanje dela v treh skupinah in dajanje dodatne razlage 4. SINTEZA podelitev nagrade zmagovalni skupini (Zemljevid Panonskih pokrajin Slovenije) 5. VADBA IN UTRJEVANJE pridobivanje povratne informacije o razumevanju učnih ciljev skupine učencev med seboj tekmujejo v razlaga kvizu, dva učenca vodita kviz in točkujeta delo v skupinah skupine s pomočjo IKT razglasijo zmagovalno skupino razgovor, frontalna oblika reševanje nalog v delovnem zvezku učna metoda pogovora individualna oblika DZ str SAMOEVALVACIJA S POUDARKOM NA RABI I-TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE: Deseta učna ura usvajanja Panonskih pokrajin Slovenije je potekala v geografski učilnici ob podpori i-table. Pri tej učni uri ni potekalo usvajanje nove učne snovi, ampak utrjevanje in ponavljanje znanja o Panonskih pokrajinah Slovenije, ki so ga pridobili v prejšnjih devetih učnih urah. Tudi za takšen tip učne ure je uporaba i-table primerna, saj ob osmišljeni učiteljevi uporabi širi polje interakcije med učencem, učiteljem in učno vsebino. Učencem je bilo všeč, da so lahko sami vodili kviz in upravljali z i-tablo. Učitelj je bil v vlogi moderatorja. 27

172 PRILOGA A Urne učne priprave s samoevalvacijo Urna učna priprava Učiteljica: Anita Zelenko Predmet: geografija Razred: 9. Šol. leto: 2010/11 Zap. ura: 11 Učna tema: Panonske pokrajine Slovenije Učna enota: Preverjanje znanja o Panonskih pokrajinah Slovenije 8. Urni učni cilji: Učenci: preverijo znanje Panonskih pokrajin Slovenije s pomočjo pisnega preizkusa znanja. Tip učne ure: preverjanje Učne oblike: individualno Učne metode: razlaga, pogovor POTEK DELA IN AKTIVNOSTI: učitelj učenci učne metode in 1. MOTIVACIJA navodila za preverjanje znanja, spodbuda za delo pripravijo pisalo in fizično karto Slovenije oblike razlaga individualno 2. PREVERJANJE pisni preizkus znanja 3. SINTEZA Po 40-tih minutah nagovori učence, da zaključijo z delom. Zbere preizkuse znanja in jih ovrednoti. rešujejo pisni preizkus znanja (preverjanje), 40 minut oddajo pisni preizkus znanja učitelju metoda pisnega preverjanja, individualno pogovor 28

173 PRILOGA B Vprašalnik o uporabi i-table pri pouku geografije v 9. razredu OŠ za učence ANKETNI VPRAŠALNIK: Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v 9. razredu Šole v zadnjih letih kupujejo interaktivne table (i-table) z namen, da bi se povečala kakovost poučevanja in učenja učencev. I-table so namenjene posodobitvi pouka, zato vas prosim za mnenje o njihovih prednostih in slabostih, ki ste jih opazili vi kot učenci pri pouku geografije v 9. razredu pri učnem sklopu Panonske pokrajine Slovenije. Odgovori v vprašalniku bodo služili izključno v raziskovalne namene in je zanje zagotovljena popolna anonimnost. Za izpolnjevanje vprašalnika boste porabili 10 minut. Navodilo: Preberite vprašanje in zapišite odgovore. Pri vprašanjih izberite enega ali več odgovorov, pri nekaterih boste morali napisati nekaj besed. SPLOŠNI PODATKI a) SPOL: a) Ženski b) Moški VSEBINSKA VPRAŠANJA 1. Spodnja preglednica opisuje nekatere prednosti uporabe i-table pri pouku geografije za učence. Označite 5 tistih prednosti, ki so po vašem mnenju najpomembnejše. Razvrstite jih od 1 do 5, kjer 1 pomeni najmanj pomembno in 5 najbolj pomembno. PREDNOST PREDNOST Večja nazornost učne snovi. Večja sistematičnost učne snovi. Prikazovanje, slik, prezentacij, Dopolnjevanje slik, prezentacij, video posnetkov. video posnetkov z orodji i-table. Reševanje interaktivnih kvizov. Nazorno dopolnjevanje nemih kart. Nekaj novega in zanimivega. Motivacija za delo v razredu. Želja, preizkusiti se z delom na i- Popestritev ure. tabli. Boljša in daljša koncentracija za Boljše pomnjenje. delo v razredu. Kvalitetnejše sledenje pouku. Učenec lahko dobi učno snov v e- obliki. Boljši in lepši učni zapiski. Boljše razumevanje učne snovi. 1

174 PRILOGA B Vprašalnik o uporabi i-table pri pouku geografije v 9. razredu OŠ za učence 2. Spodnja preglednica opisuje nekatere slabosti uporabe i-table pri pouku geografije za učence. Označite 5 tistih slabosti, ki po vašem mnenju najbolj izstopajo. Razvrstite jih od 1 do 5, kjer 1 pomeni najmanj pomembno in 5 najbolj pomembno. SLABOST Manjša nazornost učne snovi. Na začetku delo poteka bolj počasi. Slaba berljivost pisave. S tablo dela samo učitelj. Odvisnost od električne energije. Slabša koncentracija za delo. Površina i-table je premajhna SLABOST Manjša sistematičnost učne snovi. Manj je resnega dela. Potuha pri izdelavi učnega zapisa. Hkrati s tablo dela samo en učenec, ostali opazujemo. Slaba kakovost projekcije slike na tablo. Ko pišeš na i-tablo, si s senco zakrivaš sliko. Bleščanje žarnice iz projektorja. 3. Pri pouku geografije uporabljamo i-tablo. Ali radi vidite, da se i-tabla uporablja kot učni pripomoček pri pouku geografije? DA NE Utemeljite odgovor, zakaj Da oziroma zakaj NE: 4. I-tabla nam omogoča uporabo številnih orodij. Katera orodja najraje uporabljate pri delu z i-tablo? (možnih več odgovorov) a) Pisalo (pero, marker) b) Zavesa c) Žaromet d) Galerija neme karte e) Interaktivne naloge izpolnjevanje nemih kart, reševanje kvizov f) Drugo: 2

175 PRILOGA B Vprašalnik o uporabi i-table pri pouku geografije v 9. razredu OŠ za učence 5. Pojasnite, zakaj izbrana orodja najraje uporabljate? 6. I-tabla omogoča enostavno prikazovanje videoposnetkov. Ogledali ste si posnetek Sončeva pot. Ali vam je bil posnetek všeč? DA NE Utemeljite odgovor, zakaj DA oziroma zakaj NE: 7. S pomočjo i-table ste izvedli tudi nekatere igre (premetanke). So vam bile te igre všeč? DA NE Utemeljite odgovor, zakaj DA oziroma zakaj NE: 8. Večkrat ste pri obravnavi snovi uporabili e-gradivo Geografija Slovenije na spletni strani Vam je bilo gradivo všeč? DA NE Utemeljite odgovor, zakaj DA oziroma zakaj NE: 9. Pri spoznavanju naravne in kulturne dediščine ste uporabili spletno stran DEDI ( Vam je bila spletna stran všeč? DA NE Utemeljite odgovor, zakaj DA oziroma zakaj NE: 10. Za ponavljanje in utrjevanje ste uporabili kviz, narejen v programu Wondershere Quiz. Vam je bila uporaba kviza všeč? DA NE Utemeljite odgovor, zakaj DA oziroma zakaj NE: 3

176 PRILOGA B Vprašalnik o uporabi i-table pri pouku geografije v 9. razredu OŠ za učence 11. Za ponavljanje in utrjevanje celotnega sklopa Panonskih pokrajin Slovenije ste uporabili kviz, narejen v programu Notebook (program i-table SmartBoard). Ali vam je bila uporaba tega kviz všeč? Utemeljite odgovor, zakaj DA oziroma zakaj NE: DA NE 12. Zapišite lastno mnenje o uporabi i-table pri pouku geografije. 13. Kako se najraje učite geografijo v šoli? (možnih več odgovorov) a) Z i-tablo (razlaga in igra), delovni zvezek in atlas. b) V kombinaciji z osebnim računalnikom v računalniški učilnici in z i-tablo. c) Z učbenikom, delovnim zvezkom in atlasom d) Ob stenski fizični karti. e) Drugo: HVALA ZA VAŠE ODGOVORE! 4

177 PRILOGA C Preizkus znanja za učence PREIZKUS ZNANJA: Geografija Panonske pokrajine Slovenije 9. razred Datum: Ime in priimek: 1. Slika 1 prikazuje 5 osnovnih naravnogeografskih enot (pokrajin) Slovenije. Na črte vpiši imena pokrajin (enot) in izdelaj legendo. 3T Slika 1: Delitev Slovenije na 5 naravnogeografskih enot (pokrajin) 2. Pojasni spodnjo trditev. 1T Panonske pokrajine Slovenije so prehodna pokrajina. 3. Preberi spodnje trditve in obkroži pravilno trditev. 1T Prekmurje je pokrajina na desnem bregu Mure. Prlekija je kulturno območje, kjer govorijo prleško narečje. Štajerska je pokrajina med Kolpo in Savo. 4. Na črto pred posamezno pokrajinsko enoto Panonske Slovenije vpiši črko ustrezne reliefne oblike iz drugega stolpca. 2T 1

178 PRILOGA C Preizkus znanja za učence POKRAJINSKA ENOTA RELIEFNA OBLIKA Kozjansko A nižina Slovenske gorice B gričevje Haloze C gorovje Pomurska ravan D podolje 5. Slika 2 prikazuje Panonske pokrajine Slovenije. Na črte vpiši imena panonskih pokrajin in jih pobarvaj. 2T Slika 2: Panonske pokrajine Slovenije V kateri pokrajini se nahaja naša šola? 1T 6. Zapiši 2 dejavnika, ki sta vplivala na razvoj turizma v Panonskih pokrajinah Slovenije, in ju utemelji. Dejavnik 1: Dejavnik 2: 2T Utemeljitev: 1T 2

179 PRILOGA C Preizkus znanja za učence 7. Slika 3 prikazuje s puščicami A, B in C označene vpadne kote sončnih žarkov. Označi osojno in prisojno lego. 1T Slika 3: Prisojna in osojna lega 8. Zapiši dve razliki med prisojno in osojno lego. 2T Razlika 1: Razlika 2: 9. Oglej si klimogram Celja in Murske Sobote ter odgovori na vprašanja. Slika 4: Klimogram Celja in Murske Sobote Vir: Senegačnik, Drobnjak in Otič, 1999, str a) V katerem kraju pade čez leto večja količina padavin? 1T b) Utemelji, zakaj! 3

180 PRILOGA C Preizkus znanja za učence 1T c) V katerem letnem času pade največ padavin? 1T d) Kolikšna je temperaturna razlika med najtoplejšim in najhladnejšim mesecem v Murski Soboti? 1T e) Katera ujma lahko v Panonskih pokrajinah Slovenije uniči kmetijski pridelek v poletnem času? 1T f) Zapiši en ukrep, s katerim lahko kmetje zaščitijo svoje pridelke pred to ujmo! 1T 10. Slika 5 prikazuje tekoče vode (reke) v Sloveniji. Zapiši imena rek, ki so označene s številkami. Izdelaj ustrezno legendo. 3T Slika 5: Tekoče vode v Sloveniji, vir: Brinovec, b.l,) 11. Številne panonske reke so danes regulirane. Pojasni, zakaj. 1T 12. Sliki 6 in 7 prikazujeta kulturno in naravno dediščino Panonskih pokrajin Slovenije. Na črto nad sliko zapiši, ali gre za kulturno ali za naravno dediščino. 1T 4

181 PRILOGA C Preizkus znanja za učence Slika 6: Ostanek struge Stare Mure v kraju Hotiza, Slika 7: Mlin na veter, vir: naravoslovje/dogodki2007/biseri/12.jpg 13. Zapiši en primer prizadevanj za zaščito naravne in kulturne dediščine. 1T 14. Oglej si sliko 8 in odgovori na vprašanja. a) Kje v Panonskih pokrajinah se nahajajo dvojezične table? 1T b) Pojasni, zakaj! 1T c) Ali se dvojezične table pojavljajo samo na eni strani državne meje? 1T d) Utemelji svoj odgovor. 1T Slika 8: Dvojezične table na avtocesti, vir: G_5831_3.jpg 15. Preberi spodnji trditvi. Če je trditev pravilna, obkroži DA, če je trditev napačna, pa NE. Napačno trditev zapiši pravilno. 2T a) Narodnostno mešano območje je območje, kjer živijo pripadniki različnih narodov. DA NE 5