Predlog odsekov vodotokov v posameznem ribiškem območju, ki bi jih bilo potrebno aktivno varovati ob vsakoletnem prihodu kormoranov

Transkripcija

1 ZAVOD ZA RIBIŠTVO SLOVENIJE SPODNJE GAMELJNE 61 A, 1211 LJUBLJANA-ŠMARTNO Predlog odsekov vodotokov v posameznem ribiškem območju, ki se jih aktivno varuje ob vsakoletnem prihodu kormoranov Končno poročilo Sp. Gameljne, 2016

2 Predlog odsekov vodotokov v posameznem ribiškem območju, ki se jih aktivno varuje ob vsakoletnem prihodu kormoranov končno poročilo Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije Dunajska cesta 48 SI-1000 Ljubljana Št pogodbe: Izvajalec: Zavod za ribištvo Slovenije Spodnje Gameljne 61a SI-1211 Ljubljana-Šmartno Nosilec naloge: Miha Ivanc, univ. dipl. biol. Kartografija: Rok Hamzić, univ. dipl. inž. grad. Številka: Datum: Dokument je bil dne 18. decembra 2015 usklajen z ZRSVN Direktor: Dejan Pehar, spec.

3 1 Kazalo vsebine 1. Uvod Veliki kormoran v Evropi Kormoran v Sloveniji Prehrana velikega kormorana Primeri iz Slovenije Primeri iz tujine Načini vzdrževanja številčnosti populacije velikega kormorana v bližnjih evropskih državah Nemčija Avstrija Italija Madžarska Češka Slovaška Švica Skupina za pripravo strokovnih podlag za dolgoročno reševanje problematike rib in kormoranov Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v notranjsko-ljubljanskem ribiškem območju Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v gornjesavskem ribiškem območju Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v srednjesavskem ribiškem območju Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v spodnjesavskem ribiškem območju Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v savinjskem ribiškem območju Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v novomeškem ribiškem območju Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v kočevsko belokranjskem ribiškem območju Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v zgorjedravskem ribiškem območju Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v spodnjedravskem ribiškem območju Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v pomurskem ribiškem območju Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v soškem ribiškem območju Zaključki Literatura...56

4 2 Kazalo slik Slika 1: Razširjenost velikega kormorana Ph. carbo (Kohl, 2011) Slika 2: Razširjenost gnezdečih kolonij podvrst Ph. c. carbo ( ) in Ph. c. sinensis ( ) v letih 1965 in (Kohl, 2011) Slika 3: Ocena rasti podvrst velikega kormorana (Ph. c. carbo in Ph. c. sinensis) med letoma 1970 in 2010 (Kohl, 2011) Slika 5: Območja stalnih poletnih gnezdišč in prezimovališč ter letna in zimska razširjenost velikega kormorana v Evropi (Kohl, 2011) Slika 6: Večja prenočišča kormoranov z označenim 20 km radijem (roza), območjem najpogostejših dnevnih migracij na prehranjevališča. Zeleno so označena območja Natura 2000 z ribami kot kvalifikacijskimi vrstami (Govedič, 2007) Slika 7: Rezultati zimskega štetja kormoranov v Sloveniji v letih od 2005 do 2014 po porečjih oziroma po geografskih regijah Slika 8: Tabeli vrste hrane nekaterih ribojedih vrst ptic ter način lova in količina zaužite hrane nekaterih ribojedih ptic (Gregori, 1995) Slika 9: Primerjava prehrane kormorana Phalacrocorax carbo med območjem srednjega in zgornjega toka reke Save v Sloveniji v zimi 1998/99; prikazan je delež števila osebkov (črno) in delež mase (belo) (Govedič, 2002) Slika 10: Število kormoranov na zimskem štetju na Bavarskem (Hanfland, 2009) Slika 11: Število prijavljenih odstreljenih kormoranov v zimskem času na Bavarskem (Hanfland, 2009) Slika 12: Število gnezdečih parov velikega kormorana v Nemčiji (Kohl, 2010) Slika 13: Rast števila prenočišč velikega kormorana v Avstriji v letih 1980, 1998, 1996 in 2005/06. stalna prenočišča so označena z( ), začasna prenočišča so označena z ( ), gnezdišča pa z ( ) (Kohl, 2011) Slika 14: Število gnezdečih parov velikega kormorana v Avstriji (Kohl, 2010) Slika 15: Število gnezdečih parov velikega kormorana v Italiji (Kohl, 2010) Slika 16: Regionalna distribucija prezimujočih kormoranov (levo) ter distribucija gnezdečih kolonij v letu 2004 (Carss, 2004) Slika 17: Geografska distribucija konfliktov z kormorani v Italiji v letu 2004 (Carss, 2004). Fishponds ribniki; lagoon laguna; lake jezero; river reka Slika 18: Število gnezdečih parov velikega kormorana na Madžarskem (Kohl, 2010) Slika 19: Lokacije gnezdišč velikega kormorana na Češkem ( ) Slika 20: Število gnezdečih kormoranov na Češkem (Kohl, 2010) Slika 21: Števila gnezdečih kormoranov na Slovaškem (Kohl, 2010) Slika 22: Skupni uplena rib v reki Vah pod jezovi v Liptovska Mara in Bešenova pred ter po prihodu kormoranov v letu 2000 (Zontag, 2012) Slika 23: Število gnezdečih kormoranov v Švici (Kohl, 2010) Slika 24: registrirana drstišča lipana v notranjsko-ljubljanjskem ribiškem območju Slika 25: registrirana drstišča podusti in platnice v notranjsko-ljubljanskem ribiškem območju Slika 26: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v notranjsko-ljubljanskem ribiškem območju.. 27 Slika 27: registrirana drstišča lipana v gornjesavskem ribiškem območju Slika 28: registrirana drstišča podusti v gornjesavskem ribiškem območju Slika 29: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v gornjesavskem ribiškem območju Slika 30: Registrirana drstišča lipana v srednjesavskem ribiškem območju Slika 31: Registrirana drstišča podusti in platnice v srednjesavskem ribiškem območju Slika 32: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v srednjesavskem ribiškem območju Slika 33: Registrirana drstišča podusti in platnice v spodnjesavskem ribiškem območju Slika 34: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v spodnjesavskem ribiškem območju Slika 35: Registrirana drstišča lipana v savinjskem ribiškem območju Slika 36: Registrirana drstišča podusti in platnice v savinjskem ribiškem območju Slika 37: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v savinjskem ribiškem območju Slika 38: Registrirana drstišča lipana v novomeškem ribiškem območju Slika 39: Registrirana drstišča podusti in platnice v novomeškem ribiškem območju Slika 40: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v novomeškem ribiškem območju Slika 41: Registrirana drstišča lipana v kočevsko belokranjskem ribiškem območju Slika 42: Registrirana drstišča podusti in platnice v kočevsko belokranjskem ribiškem območju Slika 43: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v kočevsko - belokranjskem ribiškem območju Slika 44: Registrirana drstišča lipana v zgornjedravskem ribiškem območju Slika 45: Registrirana drstišča podusti in platnicev zgornjedravskem ribiškem območju Slika 46: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v zgornjedravskem ribiškem območju

5 Slika 47: Registrirana drstišča podusti in platnicev spodnjedravskem ribiškem območju Slika 48: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v spodnjedravskem ribiškem območju Slika 49: Registrirana drstišča podusti v pomurskem ribiškem območju Slika 50: Registrirana drstišča lipana v soškem ribiškem območju Slika 51: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v soškem ribiškem območju Kazalo preglednic Preglednica 1: Zimska štetja kormoranov v Sloveniji, ki jih je opravil DOPPS v letih Preglednica 2: Vrstna sestava rib v izbljuvkih kormoranov iz območja Vorpommern-Ostsee (Kohl, 2011) Preglednica 3: Vrstna sestava rib iz izbljuvkov kormoranov na Spodnjeavstrijskem (Kohl, 2011) Preglednica 4: Pomembna območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke na območju notranjsko-ljubljanskega ribiškega območja Preglednica 5: Pomembna območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke na območju gornjesavskega ribiškega območja Preglednica 6: Pomembna območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke na območju srednjesavskega ribiškega območja Preglednica 7: Pomembna območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke na območju spodnjesavskega ribiškega območja Preglednica 8: Pomembna območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke na območju notranjsko-ljubljanskega ribiškega območja Preglednica 9: Pomembna območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke na območju novomeškega ribiškega območja Preglednica 10: Pomembna območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke na območju kočevsko - belokranjskega ribiškega območja Preglednica 11: Pomembna območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke na območju zgornjedravskega ribiškega območja

6 4 1. Uvod Vrsta veliki kormoran (Phalacrocorax carbo) je globalna vrsta ptic razširjena po celem svetu z izjemo zahodne obale Severne in Južne Amerike (Slika 1). Deli se na 7 podvst. Podvrsta Ph. carbo carbo poseljuje predvsem obalna področja ob Atlantiku na evropski in severnoameriški strani, Ph. carbo sinensis celotno Evropo in Azijo, Ph. carbo hanaedae Japonsko, podvrsti Ph. carbo carboides in Ph. carbo staedi Avstralijo in Novo Zelandijo. Ph. carbo maroccanus zahod in Ph. carbo lucidus jug afriške celine. Slika 1: Razširjenost velikega kormorana Ph. carbo (Kohl, 2011). 2. Veliki kormoran v Evropi Veliki kormoran je že od nekdaj prisoten v večjem delu Evrope, kar dokazujejo številna najdišča kosti ob naselbinah človeka že v času kamene dobe. Prisotnost kosti nakazuje tudi, da je človek že takrat preganjal oziroma se prehranjeval s to vrsto ptic. V stari Grčiji in Rimu je bil veliki kormoran tudi natančneje opisan. Iz leta 1499 se je ohranil tekst Cesarja Maximiliana 1., ki je izdal dovoljenje za lov kormoranov z mrežami na reki Traun (Zgornja Avstrija), ki so v zimskem času sem prihajali plenit ribji živelj. V 18. in 19. stoletju je bil veliki kormoran razširjen po vsej zahodni in srednji Evropi. V prvi polovici 20. stoletja se je populacija zaradi velikega neposrednega in posrednega vpliva človeka močno zmanjšala na posamezne kolonije v Avstriji, na Nizozemskem, Danskem in Poljskem. Najnižjo točko so populacije dosegle okoli leta Med letoma 1965 in 1979 se je populacije kormorana pričelo varovati (v Nemčiji so npr. leta 1970 uvedli popolno prepoved streljanja in plašenja kormoranov), kar je povzročilo naglo povečevanje številčnosti evropskih populacij. Po podatkih nevladnih organizacij BirdLIfe in Waterbirds International se je med letoma 2000 in 2006 število kormoranov v Evropi povečalo za 34 %. Današnjo velikost svetovne populacije velikega kormorana ocenjujejo na 1,4 do 2,9 mijonov osebkov. Razširjenost gnezdečih kolonij obeh evropskih podvrst velikega kormorana v letih 1965 in 2008 prikazujemo na Sliki 2. Primerjava jasno prikazuje povečanje števila gnezdečih kolonij

7 podvrste velikega kormorana Ph. carbo sinensis, medtem ko se je število gnezdečih kolonij podvrste Ph. carbo carbo ohranila na približno enakem nivoju. 5 Slika 2: Razširjenost gnezdečih kolonij podvrst Ph. c. carbo ( ) in Ph. c. sinensis ( ) v letih 1965 in (Kohl, 2011). Že leta 1996, ko je po ocenah populacija velikega kormorana dosegla 50 % številčnosti populacije iz leta 2006, je Evropska komisija ugotovila, da ne sodi več med ogrožene vrste ptic. Danes je veliki kormoran razširjen in številčen kot še nikoli. Samo v Evropi ocenjujejo njegovo populacijo na več kot 2 milijona ptic. Tako obsežna populacija ima velik vpliv na lokalne populacije rib in ribolov po celotni Evropski skupnosti, saj po ocenah poje ton rib. Med najbolj ogroženimi vrstami rib v evropskem merilu sta losos in lipan. Eden od vzrokov za številčnost populacije velikega kormorana lahko pripišemo tudi odsotnosti naravnega sovražnika. Legenda: polletni mladiči enoletni mladiči dvoletni mladiči negnezdeči odrasli osebki gnezdeči osebki celotna jesenska populacija

8 Slika 3: Ocena rasti podvrst velikega kormorana (Ph. c. carbo in Ph. c. sinensis) med letoma 1970 in 2010 (Kohl, 2011). Veliki kormoran je tudi ena najbolj mobilnih ribojedih vrst ptic. Običajno se veliki kormoran dnevno giblje od svojih prenočišč tudi do 30 km oddaljenih lovišč. Poznani so tudi primeri dnevnih migracij na 50 km in več oddaljena lovišča. Ob pomanjkanju hrane ali zaradi drugih vzrokov (neugodne vremenske ali hidrološke razmere) v okolici prenočišča, se kolonija kormoranov hitro preseli na novo lokacijo. Pri tem so kormorani sposobni preleteti tudi večje razdalje, kot npr. s prenočišč na Donavi do obal Jadranskega morja (Kohl, 2011). Ta velika mobilnost omogoča velikemu kormoranu izkoriščanje ribjih populacij po skoraj celotnem evropskem kontinentu, le v času gnezdenja in odraščanja mladičev se njihova mobilnost zmanjša. Na Sliki 4 so prikazana območja s poletnimi gnezdišči, stalnimi gnezdišči in prezimovališči, ter območja, kjer so le prezimovališča velikega kormorana v letu Legenda: poletna gnezdišča stalna gnezdišča in prezimovališča prezimovališča Slika 4: Območja stalnih poletnih gnezdišč in prezimovališč ter letna in zimska razširjenost velikega kormorana v Evropi (Kohl, 2011). 3. Kormoran v Sloveniji V Sloveniji je okoli 130 vrst ptic, od gnezdilk do redkih gostij, ki so glede prehrane vezane na vode. Njihova hrana je raznovrstna. Pri manj kot 40 vrstah so ribe pomemben del, njihove prehrane; še manj je vrst ptic, ki se prehranjujejo izključno z ribami. Ena takih je veliki kormoran.

9 Večina pisnih virov navaja, da se v Sloveniji pojavlja kontinentalna podvrsta velikega kormorana Ph. carbo sinenesis (Blumenbach, 1798), vendar so bila zabeležena tudi opazovanja severnoatlantske podvrste Ph. carbo carbo (Linnaeus, 1758). Ker je vrsti v naravi nemogoče ločiti, se literatura in predvideni ukrepi večinoma nanašajo na vrsto Phalacrocorax carbo (Linnaeus, 1758). 7 Pred letom 1980 so bili veliki kormorani redki obiskovalci Slovenije. Prve večje jate so bile opažene leta V zimi je okoli velikih kormoranov prezimilo na večjih rekah Slovenije. Podatki, pridobljeni z obročkov, razkrivajo, da so bile prezimujoče ptice, bodisi kot gnezdeče ali mladiči, obročkane na Danskem, Švedskem, Poljskem, Nizozemskem, v Estoniji, Nemčiji in na Hrvaškem. (Govedič, 2007). V Sloveniji je znanih okoli 30 prenočišč kormoranov, ki so bolj ali manj stalna. Večina prenočišč je lociranih ob večjih rekah, zaradi njihove razporejenosti pa kormorani lahko dosežejo vsa potencialna prehranjevališča v Sloveniji. Nekateri kormorani, ki prenočujejo v Sloveniji, se hranijo izven nje, prav tako pa v Slovenijo prihajajo kormorani, ki prenočujejo v sosednjih državah. Največ kormoranov prenočuje na območju reke Dravi (Govedič, 2007). Slika 5: Večja prenočišča kormoranov z označenim 20 km radijem (roza), območjem najpogostejših dnevnih migracij na prehranjevališča. Zeleno so označena območja Natura 2000 z ribami kot kvalifikacijskimi vrstami (Govedič, 2007). Monitoring številčnosti kormoranov v Sloveniji se izvaja v okviru zimskega štetja vodnih ptic. Zimsko štetje vodnih ptic se izvaja januarja, v soboto in nedeljo, ki sta najbližje 15. dnevu v mesecu. Izvaja se na vseh stoječih in tekočih vodah ter na obalnem morju. V Sloveniji se štetje vodnih ptic izvaja že od leta 1988, leta 1997 je bilo prvič zastavljeno kot celovit, koordiniran in standardiziran popis vodnih ptic na ozemlju celotne Slovenije (Štumberger, 1997). Od takrat dalje štetje obsega vse večje reke, celotno obalo slovenskega morja in

10 večino pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Zimsko štetje vodnih ptic v Sloveniji koordinira nevladna organizacija DOPPS-BirdLife Slovenija in poteka v okviru mednarodnega štetja vodnih ptic (International Waterfowl Census - IWC), ki ga koordinira organizacija Wetlands International. Poleg štetja kormoranov v okviru IWC beležijo kormorane tudi ribiči, podatke zbira Ribiška zveza Slovenije. Zbrani podatki so groba ocena o tem, koliko kormoranov je bilo na ribolovnih vodah v določenem časovnem obdobju. 8 Rezultati rednih zimskih štetij po vodotokih, ki jih je opravil DOPPS v letih od 1994 do 2011, so prikazani v Preglednici 2 in na Sliki 10. Rezultati štetij kažejo, da je bilo pri štetju brez obalne regije najmanj kormoranov preštetih leta 1994, in sicer 1.734, največ v letu Z obalno regijo je bilo najmanj kormoranov preštetih leta 2004, in sicer 2.183, največ v letu Preglednica 1: Zimska štetja kormoranov v Sloveniji, ki jih je opravil DOPPS v letih Leto Slovenija celinske vode V desetletnem obdobju od leta 2005 do leta 2014 je bilo ob rednem zimskem štetju vodnih ptic največ kormoranov preštetih v letu 2009, in sicer (na celinskih vodah 4.525), najmanj leta 2014, ko je bilo preštetih kormoranov (na celinskih vodah leta 2013). Po posameznih regijah oziroma večjih vodotokih so bili rezultati štetij različni. Na največji slovenski reki Dravi prezimuje tudi največ kormoranov. Pri rednem zimskem štetju ptic je bilo največ kormoranov v letu 2009, in sicer ptic, najmanj leta 2014, ko so jih prešteli 585. Na reki Muri je bilo največ kormoranov v letu 2005, in sicer 535 osebkov, najmanj leta 2013, ko so jih prešteli 220. Na reki Savinji je bilo največ kormoranov v letu 2013, in sicer 423 ptic, najmanj leta 2005, ko so jih prešteli 106. Na zgornji Savi je bilo največ kormoranov v letu 2006, in sicer 359, najmanj leta 2012, ko so jih prešteli 151. Na spodnji Savi je bilo največ kormoranov v letu 2005, in sicer 899 ptic, najmanj leta 2013, ko so jih prešteli 210. Na Kolpi je bilo največ kormoranov v letu 2005, in sicer 186, najmanj leta 2013,

11 ko so našteli le 4 ptice. Na Notranjskem in Primorskem je bilo največ kormoranov v letu 2007, in sicer 230, najmanj leta 2006, ko so jih prešteli le 33. Na obalnem območju je bilo največ kormoranov v letu 2013, in sicer 335, najmanj leta 2007, ko so jih prešteli 127 (Slika 6). 9

12 Slika 6: Rezultati zimskega štetja kormoranov v Sloveniji v letih od 2005 do 2014 po porečjih oziroma po geografskih regijah. 10

13 11 4. Prehrana velikega kormorana 1. Primeri iz Slovenije Veliki kormoran se hrani izključno z ribami. Je oportunist in lovi ribe, ki jih je največ, pa naj bodo to postrvi v rekah ali krapi v ribogojnicah. Glavni plen kormorana je vedno lokalno dominantna vrsta rib. Izjemoma se kormoran hrani tudi z drugo vrsto hrane; njegov plen so tako lahko 3 centimetra veliki zeti, kot tudi 50 centimetrski lipani in celo 90 centimetrov dolge jegulje. Kormoran je velik ptič, zato so velike tudi njegove energetske potrebe. V povprečju kormoran za prehrano potrebuje okoli 500 gramov rib na dan. Slika 7: Tabeli vrste hrane nekaterih ribojedih vrst ptic ter način lova in količina zaužite hrane nekaterih ribojedih ptic (Gregori, 1995).

14 12 Govedič (2002) je na osnovi analize izbljuvkov osebkov, ki so prenočevali pri Radovljici v drugi polovici zime 1998/99, ugotavljal prehrano kormorana na območju zgornjega toka reke Save (Slika 14). V 73 izbljuvkih, od 99 nabranih, je našel določljive ostanke rib. V posameznem izbljuvku so bili ostanki 1 do 11 rib (mediana 2, povprečje 2,8). Našel je ostanke 204 osebkov rib; pri 178 izmed njih je izmeril dolžino in maso. Med ostanki v izbljuvkih je določil sedem vrst rib: lipana (Thymallus thymallus), potočno postrv (Salmo trutta), klena (Squalius cephalus), navadnega ostriža (Perca fluviatilis), platnico (Rutilus pigus), šarenko (Oncorhynchus mykiss) in rdečeoko (Rutilus rutilus). Najpogostejša vrsta v izbljuvkih je bil lipan (51 % po številu, 64 % po masi in 70 % po pogostosti pojavljanja), sledila sta postrv (21 % po številu, 10 % po masi in 34 % po pogostosti pojavljanja) in klen (9 % po številu, 14 % po masi in 14 % po pogostosti pojavljanja). Slika 8: Primerjava prehrane kormorana Phalacrocorax carbo med območjem srednjega in zgornjega toka reke Save v Sloveniji v zimi 1998/99; prikazan je delež števila osebkov (črno) in delež mase (belo) (Govedič, 2002). Dolžina vzorčenih ostankov rib je bila od 3,7 (nedoločeni krapovci) do 40,8 cm (lipan) in masa od manj kot 1,0 g pri nedoločenih krapovcih do 715 g pri lipanu. Najpogostejši velikostni razred rib, ki so jih požrli kormorani, je bil cm (33 %). Srednja dolžina požrtih rib je bila 16,3 cm (mediana Me = 16,3 cm). Srednja velikost požrtih lipanov je bila 18,5 cm (Me = 18,2 cm, Q 1 = 15,0, Q 3 = 20,4 cm, min = 4,5 cm, max = 30,8 cm) in postrvi 12,8 cm (Me = 12,4 cm, Q1= 10 cm, Q3 = 14,9 cm, min = 5,7 cm, max = 22,4 cm). Statistično značilne razlike v številu osebkov treh najpogostejših vrst rib med meseci so bile verjetno posledica različnega območja prehranjevanja. Za lipana in klena je avtor domneval, da sta bila v prehrani prisotna v večjem deležu kot v prehranjevalnem habitatu. V primerjavi z območjem zgornjega toka reke Save sta na območju srednjega toka v prehrani kormorana prevladovala klen (Squalius cephalus) in podust (Chondrostoma

15 13 nasus), delež postrvi in lipana je bil le 6 %. Te razlike so bile posledica predvsem različnega deleža vrst v prehranjevalnih območjih. Za klena in podust na območju srednjega toka reke Save in lipana ter klena na območju zgornjega toka je bilo ugotovljeno, da so bili zastopani v prehrani kormorana v večjem deležu, kot so bili zastopani v prehranjevalnem habitatu. 2. Primeri iz tujine Obalno območje Vorpommern Ostsee (Nemčija). Pri večji koloniji velikega kormorana na območju Vorpommerna so zbranli 450 izbljuvkov neprebavljenih delov rib. Na podlagi preučevanja teh izbljuvkov so ugotovili, da ribe, ki se nahajajo v izbljuvkih, prihajajo tako iz morja kot iz celinskih voda. V Preglednici 3 so rezultati razdeljeni po ribjih vrstah številu in teži. Preglednica 2: Vrstna sestava rib v izbljuvkih kormoranov iz območja Vorpommern-Ostsee (Kohl, 2011). vrsta število % števila % mase zeti ,7 6,1 rdečeoke in ostali ciprinidi 509 9,0 52,8 navadni ostriži, okuni, smuči 408 7,2 31,4 peščenke (g. Ammodytes) 102 1,8 1,0 bokoplute 66 1,2 1,2 polenovke 37 0,7 4,3 ščuka 15 0,3 1,2 skupaj Skupaj je bilo v izbljuvkih ugotovljeno 25 vrst rib, dodatne 3 vrste rib pri zbiranju ostankov pod gnezdi. Največje presenečenje je predstavljala velika številčnost zetov, ki so veliki med 4 in 6 cm. Bodensee. Pri raziskavi vsebin želodcev 6 ustreljenih kormoranov v septembru 2008 (Kohl, 2011) so našli več kot osebkov do 6 cm velikih in 3 grame težkih mladic ostriža. Vsak od kormoranov je tako imel v prebavnem traktu več kot 100 teh malih ribic skupne teže med 300 in 400 g. Spodnja Avstrija. V okviru monitoringa kormoranov na Spodnjeavstrijskem v letih so preiskali tudi vsebine želodcev kormoranov, ustreljenih na»lipanskih«vodotokih. Preglednica 3: Vrstna sestava rib iz izbljuvkov kormoranov na Spodnjeavstrijskem (Kohl, 2011). vrsta % števila % mase različne vrste ciprinidov (klen, mrena,podust rdečeoka) 22 lipan šarenka pisanec 16 potočna postrv 11 ostriž 9 kapelj 5 skupaj 100

16 14 5. Načini vzdrževanja številčnosti populacije velikega kormorana v bližnjih evropskih državah 1. Nemčija V Nemčiji so kormorani zaščitena vrsta, ki je ni dovoljeno loviti, poškodovati ali poškodovati njihovih gnezd, torej zanje velja zaščita v skladu s priporočili Direktive o ohranjanju ogroženih prostoživečih vrst ptic ali Direktiva o pticah (Wild Birds directive). Vendar so dovoljene tudi izjeme, ki imajo podlago v zveznem Zakonu o varovanju narave, kot je npr. zaščita pred znatno škodo v ribištvu in zaščita lokalne favne. Vsaka od 16 zveznih dežel ima svoj upravljalski načrt za upravljanje s kormorani, ki se med seboj zelo razlikujejo. Bavarska je bila leta 1996 prva zvezna dežela, ki je pričela z izvajanjem organiziranega plašenja in odstrelom kormoranov v Nemčiji. V upravljalskem načrtu je natančno določeno, kje in kdaj je dovoljen odstrel in plašenje ptic. Odstrel je dovoljen na točno odmerjenih odsekih rek in drugih vodnih površinah v času med 16. avgustom in 14. marcem. Kljub odstrelu je zimsko štetje vodnih ptic na Bavarskem (Hanfland, 2009) v obdobju med letoma 1996 in 2009 je izkazovalo dokaj stalno številčnost kormoranov (med in ptic) (Slika 15). Slika 9: Število kormoranov na zimskem štetju na Bavarskem (Hanfland, 2009). Letno so lovci prijavili odstrel med in kormoranov (Slika 16). Po prvih letih, ko je bil dovoljen odstrel, so ugotovili, da se število prezimujočih kormoranov ni zmanjšalo kljub številčno relativno zelo velikem odstrelu. Prevladuje mnenje, da je tak odstrel na Bavarskem in tudi drugih evropskih državah v okviru kompenzacijskih zmožnosti populacije velikega kormorana. Streljanje kormoranov v taki meri tako ni več namenjeno zmanjševanju populacije kormorana, temveč bolj odvračanju in prostorskem usmerjanju jat kormoranov na območja manjših škod.

17 15 Slika 10: Število prijavljenih odstreljenih kormoranov v zimskem času na Bavarskem (Hanfland, 2009). Prvotna gnezdišča kormorana v Nemčiji so se nahajala ob obalah Baltika. Leta 1974 so opazili prva gnezdišča na Bavarskem. Leta 2001 je bilo prisotnih na območju Nemčije že preko 100 kolonij. Število gnezdišč se je nato le še povečevalo in doseglo največje število 2008, ko so našteli gnezdečih parov (Slika 17). Slika 11: Število gnezdečih parov velikega kormorana v Nemčiji (Kohl, 2010). 2. Avstrija Veliki kormoran je v večjem številu gnezdil v Avstriji do prve svetovne vojne. Znana je bila kolonija kormoranov vzhodno od Dunaja. Nekaj parov je gnezdilo tudi okoli Linza. Zadnje gnezdeče kormorane so ustrelili leta V letu 1980 so opazili le 3 prenočišča velikega kormorana, vsa na obmejnih območjih z Bavarsko, Češko in v bližini Slovaške. Do leta 1998 so nastala 3 nova prenočišča na območju Donave in eno na območju reke Inn. Po tem obdobju se je število prenočišč povečalo (Slika 18). Začeli

18 16 so se pojavljati konflikti z ribiči, predvsem v predelih, kjer sta vodilni vrsti rib v rekah postrv in lipan. V letu 2004 je veliki kormoran ponovno začel gnezditi v Avstriji (Slika 19). Danes je v zimskem času v Avstriji prisotno kormoranov, od tega jih 60 % prebiva na porečju reke Donave. V Avstriji je dovoljeno plašiti in streljati kormorane. Država je razdeljena na 9 upravnih enot, vsaka ima svoj načrt upravljanja s populacijo kormorana, in ni krovne oz. državne ureditve. Lokalne ureditve morajo delovati v skladu z mednarodno zakonodajo. Izvajanje plašenja in streljanja kormoranov je časovno in geografsko omejeno. Izvajalci plašenja oz. odstrela so lahko le osebe z veljavnim lovskim dovoljenjem. Cilj načrtov upravljanja s populacijo kormorana je prvenstveno varovanje endemičnih vrst postrvi in lipana, ter varovanje»občutljivejših«ribjih lokacij, kot so drstišča, in preprečevanje formiranja novih gnezdišč kormorana na manjših rekah.

19 17 Slika 12: Rast števila prenočišč velikega kormorana v Avstriji v letih 1980, 1998, 1996 in 2005/06. stalna prenočišča so označena z( ), začasna prenočišča so označena z ( ), gnezdišča pa z ( ) (Kohl, 2011). Slika 13: Število gnezdečih parov velikega kormorana v Avstriji (Kohl, 2010). 3. Italija Veliki kormoran je danes stalno prisotna vrsta v Italiji. Prva gnezdišča so opazili v letu 1970 (Slika 20). Po letu 1980 se je številčnost kormoranov začela povečevati, še bolj dramatično po letu 1990.

20 18 Slika 14: Število gnezdečih parov velikega kormorana v Italiji (Kohl, 2010). Raziskave iz leta 2008 kažejo, da se rast umirja. Pred letom 1980 je v Italiji prezimovalo velikih kormoranov, konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so jih na zimskem štetju našteli že preko , nato se je število povečalo na pozimi leta 1993 in pozimi leta V zimah med leti 1998 in 2001 jih je bilo že (58 % v obalnih predelih in 42 % na tekočih vodah). Danes se ocenjuje da Italija gosti približno 15 % celotne evropske populacije velikega kormorana (Slika 21). Slika 15: Regionalna distribucija prezimujočih kormoranov (levo) ter distribucija gnezdečih kolonij v letu 2004 (Carss, 2004).

21 19 Slika 16: Geografska distribucija konfliktov z kormorani v Italiji v letu 2004 (Carss, 2004). Fishponds ribniki; lagoon laguna; lake jezero; river reka. Velik porast populacije kormorana v Italiji je sprožil naraščujoče število pritožb s strani ribogojnic in akvakulture, kasneje tudi športnih ribičev, ki so se spraševali o smiselnosti poribljavanj in zmanjšanju uplena (ulova) rib v tekočih vodah (Slika 22). Konflikt s kormorani se je prenesel iz obalnih področij, in spodnjih delov večjih rek kjer so prebivali nekdaj, na zgornje toke večjih rek, jezera, manjše reka zlasti v severnem delu Italije. 4. Madžarska Tudi na Madžarskem je populacija velikega kormorana pričela naraščati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prve gnezditve so opazili v letu 1992 (Slika 23), višek je bil dosežen leta 2004 s preko kormorani pozimi in gnezdečimi pari na 18 lokacijah. Tudi na Madžarskem velja direktiva 79/409 EEC, t.i. Direktiva o pticah po kateri je kormoran zaščitena vrsta ptic. Poseg v populacijo je dovoljen le z dovoljenjem lokalnih naravovarstvenih oblasti, kljub temu da s prehranjevanjem povzročajo veliko škodo v ribogojski in ribiški dejavnosti, torej v ribogojnih objektih in v naravnih vodotokih Ocenjujejo, da v večjih ribogojnih objektih škoda doseže tudi Gnezdeče ptice se v glavnem prehranjujejo z ribami iz objektov za intenzivno vzrejo rib, medtem ko prezimujoče ptice povzročajo neposredno in posredno škodo predvsem na odprtih vodah. Z namenom zmanjšanja škode v ribištvu se tudi na Madžarskem uporabljajo načini in ukrepi za plašenje in odstrel kormorana.

22 20 Slika 17: Število gnezdečih parov velikega kormorana na Madžarskem (Kohl, 2010). 5. Češka Povečanja evropske populacije velikega kormorana v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je povzročil tudi pričetek gnezdenja na Češkem. V devedesetih letih se je število gnezdočih parov močno povečalo in nato ustalilo na 200 do 300 parih (Slika 25),ki gnezdijo v glavnem na območju velikih ribnikov. V zimskem času se število kormoranov poveča na do ptic. Slika 18: Lokacije gnezdišč velikega kormorana na Češkem ( ). Tudi na Češkem veliki kormoran velja za zaščiteno vrsto. Odvzem iz narave je dovoljen le v izjemnih primerih in s posebnim dovoljenjem. Na posameznih delih Češke (južna Češka in južna Moravska) je dovoljen neomejen odstrel kormoranov izven gnezditvenega obdobja (od sredine julija do marca), na drugih le odstrel določenega števila kormoranov v času spomladanskih in jesenskih migracij.

23 21 Slika 19: Število gnezdečih kormoranov na Češkem (Kohl, 2010). 6. Slovaška Zaščita velikega kormorana na Slovaškem je urejena z zakonom o varovanju narave in krajine. Glede na slovaško zakonodajo je prepovedano motiti, loviti, poškodovati ali ubijati, velikega kormorana. Zakonsko izjemo lahko izda le ministrstvo za okolje na nacionalni ravni ob specifičnih okoliščinah, kadar nobena druga alternativa ni mogoča, predvsem v smislu varovanja populacij določenih ribjih vrst v naravnih habitatih in pri ribogojniški dejavnosti. Ribogojci lahko uveljavljajo škodo zaradi kormoranov. Lov na velikega kormorana je dovoljen vse leto na območju ribnikov, kjer se vzrejajo ribe za poribljavanje, v času od do tudi na ostalih ribnikih. Ministrstvo za okolje in ministrstvo za kmetijstvo lahko izdata posebno dovoljenje za streljanje (plašenje) kormoranov na odprtih vodah, za varovanje ribnikov je dovolj le posebno dovoljenje ministrstva za okolje. Slika 20: Števila gnezdečih kormoranov na Slovaškem (Kohl, 2010).

24 22 Pred letom 1985 kormorani na Slovaškem niso gnezdili. Število gnezdečih parov se je začelo povečevati po letu Zanimivi so podatki za reko Vah, ki se nahaja v osrednjem delu Slovaške in spada med najzanimivejše ribolovne vode na Slovaškem (Slika 27). Na del reke Vah pod pregrado v Liptovski Mari so kormorani prvič prispeli v letu Skupen uplen ribičev je po tem letu začel naglo upadati. Po desetih letih prisotnosti kormoranov na tem območju reke Vah so ugotovili, da se je: - velikost ribjih populacij zmanjšala za 3x, - povprečna naseljenost rib zmanjšala s 500 na 100 kg/ha, - populacija lipana zmanjšala za 94 %, - populacija ciprinidov zmanjšala za 70 %, - uplen ribičev zmanjšal za 74 %. Slika 21: Skupni uplena rib v reki Vah pod jezovi v Liptovska Mara in Bešenova pred ter po prihodu kormoranov v letu 2000 (Zontag, 2012). 7. Švica Zadnjih petnajst let je število velikih kormoranov v Švici v zimskem obdobju dokaj stabilno in se giblje med in osebki. V letu 2001 so kormorani v Švici pričeli tudi gnezditi, tako je bilo v letu 2007 naštetih 338 gnezdečih parov, v letu 2010 pa že 547 (Slika 28). Slika 22: Število gnezdečih kormoranov v Švici (Kohl, 2010).

25 23 Švica ima urejen upravljalski načrt za upravljanje s kormoranom. Cilj upravljalskega načrta je zmanjšati vpliv kormorana na ribje populacije v tekočih vodah ter omogočiti neovirane pogoje za gnezdenje kormoranov na večjih vodnih telesih. Dovoljen je lov od septembra do konca januarja. V skladu z upravljalskim načrtom se izvajanje lova vrši po dveh načelih: - odstrel kormoranov na vseh rekah in jezerih do velikosti 50 ha, - odstrel ni dovoljen na večjih jezerih (nad 50 ha) in rekah s pregradami (akumulacijami). 6. Skupina za pripravo strokovnih podlag za dolgoročno reševanje problematike rib in kormoranov V letu 2010 je v okviru Ministrstva za okolje in prostor nastala delovna skupina sestavljena iz predstavnikov omenjenega ministrstva, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Ribiške zveze Slovenije (RZS) in Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS). Naloga skupine je bila pripraviti strokovne podlage za varstvo rib pred velikim kormoranom. Skupina se je strinjala, da je vpliv kormoranov na populacije lipana potrjen, druga ribja vrsta za katero je skupina poskušala doseči strinjanje o vplivu kormoranov na populacije, je bila podust. Kjub nekaj sestankom in predstavitvam podprtim z konkretnimi podatki o upadanju populacij podusti s strani RZS in ZZRS, strinjanje o vplivu kormorana na podust ni bilo doseženo. Skupina je razpadla, oziroma prenehala z delovanjem v letu ZZRS je v svojih strokovnih podlagah za dolgoročno reševanje problematike rib in kormoranov v letu 2012 ugotavljal stanje in upravljanje s kormoranom v posameznih državah v Evropi, v letu 2013 podal stanje populacij lipana, podusti in platnice na nivoju 12. ribiških območij v Sloveniji za obdobje 26 let ( ) ter aktualne podatke o rednih zimskih štetjih vodnih ptic. V letu 2015 je prišlo s strani ministrstva za okolje in prostor do pobude, da se dokončajo strokovne podlage za pripravo dolgoročnega načrta reševanja problematike plenjenja rib s strani kormoranov. Tako je ZRSVN izdelal delovno gradivo z naslovom: «Kormoran sprejemljivost območij vodotokov za odvračanje kormorana«. 7. Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov je bil usklajen z ZRSVN dne Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v notranjsko-ljubljanskem ribiškem območju

26 24 Po mnenju ZRSVN so med septembrom in majem na območju notranjsko-ljubljanskega ribiškega območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke pomembni območji Ljubljansko barje in Cerkniško jezero, ki imata tudi varstveni status. Preglednica 4: Pomembna območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke na območju notranjsko-ljubljanskega ribiškega območja. September Ljubljansko barje Cerkniško jezero Oktober Ljubljansko barje Cerkniško jezero November Ljubljansko barje Cerkniško jezero December Ljubljansko barje Cerkniško jezero Januar Ljubljansko barje Cerkniško jezero Februar Ljubljansko barje Cerkniško jezero Marec Ljubljansko barje Cerkniško jezero April Ljubljansko barje Cerkniško jezero Maj Ljubljansko barje Cerkniško jezero CERKNIŠKO JEZERO Cerkniško jezero sodi med najpomembnejše slovenske vode za varstvo vodnih ptic, hkrati ne predstavlja pomembnega območja za varstvo rib. Odvračanje kormorana na Cerkniškem jezeru ni možno. UNICA Unica ni pomembna reka za varstvo vodnih ptic, zato je odvračanje kormorana na tem območju možno. V reki Unici lipan ni avtohtona riba, temveč je bil vanjo naseljen v 50. letih prejšnjega stoletja. Danes Unica slovi kot ena najboljših lipanskih ribolovnih voda v Evropi in letno pritegne veliko število športnih ribičev. V smislu ribiškega upravljanja je Unica določena kot voda posebnega pomena. To so vode, ki so posebej značilne in ugodne za razvoj in ohranjanje posameznih domorodnih vrst rib. Na drstiščih lipana se izvaja smukanje in nato nadaljnja vzreja v ribogojnici Obrh. Tako vzgojeni osebki služijo za repopulacijo vod v Sloveniji, kjer so kormorani močno zmanjšali naravno populacijo lipana. Neodvračanje kormoranov z Unice bi tako lahko pomenilo veliko gospodarsko škodo. OBRH V vodotoku Obrh lipan prav tako ni avtohtona riba, temveč je bil vanjo naseljen v 50. letih prejšnjega stoletja. Tudi Obrh ima status vode posebnega pomena. Na drstiščih lipana se izvaja smukanje in nato nadaljnja vzreja v ribogojnici na istem vodotoku. Tako vzgojeni osebki služijo za repopulacijo vod v Sloveniji, kjer so kormorani močno zmanjšali naravno populacijo lipana. Neodvračanje kormoranov z Obrha bi prav tako lahko pomenilo veliko gospodarsko škodo.

27 25 LJUBLJANICA Ljubljansko barje je z Ljubljanico, njenimi pritoki, melioracijskimi kanali in mokrotnimi površinami eno ključnih območij za varstvo ptic v Sloveniji. Skoraj celotno območje je zato določeno kot območje Natura 2000 Ljubljansko barje. Ptice so na Ljubljanskem barju prisotne preko celega leta, na njem gnezdijo, se čez njega selijo ali prezimujejo. Odvračanje kormoranov na tem območju tako ni možno izvajati. Stanje populacije lipana predvsem v izvirnem delu Ljubljanice se je po podatkih RD Vrhnika pošlabšalo, saj se njihovo število od leta 2005 naprej zmanjšuje. Menimo, da je eden glavnih vzrokov za zmanjšanje populacije prav zimska in spomladanska prisotnost kormoranov. Slika 23: registrirana drstišča lipana v notranjsko-ljubljanjskem ribiškem območju. V notranjsko-ljubljanskem ribiškem območju se nahajajo drstišča lipana predvsem na Unici, Obrhu, izvirih in pritokih Ljubljanice, Gradaščici in Iščici. Na Unici v zgornjem in srednjem toku se nahaja večje število drstišč (19), na Obrhu 10. Na Ljubljanici je registrirano 5 drstišč lipana (RD Vrhnika 3, RD Vevče 2) Posamična registrirana drstišča lipana se nahajajo tudi na Bistri, Horjulki, Malem grabnu, Iščici in Želimeljščici.

28 26 Slika 24: registrirana drstišča podusti in platnice v notranjsko-ljubljanskem ribiškem območju. Drstišča podusti in platnice se nahajajo na izvirih, srednjem in spodnjem toku Ljubljanice, Gradaščici s pritoki, Malem Grabnu in Iščici. Registriranih drstišč platnice na Ljubljanici je 5, posamična so še na Malem Grabnu, Iščici in Horjulki. Prav tako je registriranih drstišč podusti na Ljubljanici 5, posamična so še v Iščici, Iški, Malem Grabnu in Horjulki. Na notranjsko ljubljanskem ribiškem območju Natura 2000 območja zajemajo naslednje večje vodotoke: Gradaščico od Polhovega Gradca do izliva, celoten Mali Graben, Horjulščico od Dobrove do izliva (SI Ljubljanica-Gradaščica-Mali Graben) in Ljubljansko barje (SI in SI ) kamor spada Ljubljanica ter dela Iščice in Iške. Za varovanje drstišč in populacij lipana, podusti in platnice pred kormorani predlagamo naslednje odseke vodotokov: Obrh (september-marec) celoten tok; Unica (september-marec) celoten tok; Ljubljanica (september-marec) - od izvirov do mosta avtoceste v Vrhniki, ter dolvodno od mostu južne Ljubljanske obvoznice skozi Grubarjev prekop do izliva; Borovniščica (september-marec) spodnji tok; Bistra (september-marec) spodnji tok; Ljubija (september-marec) spodnji tok; Gradaščica (september-marec) od Polhovega Gradca do izliva; Mali Graben (september-marec) celotni tok; Horjulščica (september-marec) od Dobrove do izliva v Gradaščico.

29 Slika 25: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v notranjsko-ljubljanskem ribiškem območju. 27

30 28 2. Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v gornjesavskem ribiškem območju Sava s pritoki v gornjesavskem ribiškem območju nima določenega nobenega posebnega območja varstva (SPA), je pa DOPPS na tem delu predlagal eno pomembno območje za ptice (IBA) in sicer Srednja Sava, ki sega od Ribnega (Sava Bohinjka) do Litije. Na Srednji Savi med decembrom in februarjem prezimuje veliki žagar, ki ni ogrožena vrsta. Ostale vrste na območju predlaganega IBA Srednja Sava so gnezdilke, ki začenjajo z gnezdenjem v marcu ali kasneje. Preglednica 5: Pomembna območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke na območju gornjesavskega ribiškega območja. September / Oktober / November / December / Januar / Februar / Marec IBA Srednja Sava April IBA Srednja Sava Maj IBA Srednja Sava Odvračanje kormoranov je tako na zgoraj omenjenem odseku možno med septembrom in marcem. Dovoljenja za odvračanje kormoranov so se v preteklih letih na tem odseku izdajala za Savo Bohinjko in Savo do Kranja za varstvo lipana (Thymallus thymallus). Na preostali Savi in njenih pritokih, kot so Tržiška Bistrica, Kokra in Kamniška Bistrica, omejitev za odvračanje kormorana ni. Registrirana drstišča lipana v zgornjesavskem ribiškem območju se nahajajo na Savi Bohinjki s pritoki, Savi Dolinki dolvodno od HE Moste, na Savi do Kranja, v spodnjem delu Tržiške Bistrice in Kokre. Na Savi Bohinjki je registriranih preko 70 drstišč lipana, največ na delu s katerim upravlja RD Bohinj (63), ki so povečini manjša po površini in ne vsakoletna. Zavod za ribištvo Slovenije ima registriranih 7, ribiška družina Bled 3 večja in vsakoletnih drstišča lipana. Na Savi Dolinki pod HE Mostami je registrirano 5 drstišč lipana in na Savi do Medvod še 28 drstišč. Posamezna drstišča lipana so registrirana tudi v Tržiški Bistrici, Kokri, Mostnici, Ribnici, Savici in nekaterih manjših vodotokih. Registrirana drstišča podusti v zgornjesavskem ribiškem območju se nahajajo samo na sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke (RD Radovljica) na Savi pri Kranju, izlivnem delu Kokre in HE Mavčiče (RD Kranj). Drstišč podusti na tem ribiškem območju je nedvomno več, saj nam manjkajo npr. podatki o drstiščih podusti na delu Save s katero upravlja RD Tržič.

31 29 Slika 26: registrirana drstišča lipana v gornjesavskem ribiškem območju. Slika 27: registrirana drstišča podusti v gornjesavskem ribiškem območju.

32 30 V gornjesavskem ribiškem območju so večji vodotoki zajeti v naslednja natura 2000 območja: SI Julijske alpe, SI Bohinjska Bistrica in Jereka, SI Julijci, SI Zelenci, SI Berje-Zasip, SI Nakelska Sava, SI Karavanke. Menimo, da je v gornjesavskem ribiškem območju za varovanje lipana pred kormorani ustrezno poskrbljeno (vsakoletno odvračanje). Vseh drstišč podusti na tem ribiškem območju je nedvomno več kot kažejo trenutni podatki, registrirana drstišča podusti na sotočju Save Bohinjke in Dolinke, v Kranju in Mavčičah (umetno drstišče pri HE), bi bilo treba dodatno varovati. Za varovanje drstišč in populacij lipana, podusti in platnice pred kormorani predlagamo naslednje odseke vodotokov: Sava Bohinjka (september-marec) od Laškega Rovta do sotočja s Savo Dolinko; Sava Dolinka (september-marec) od izliva Radovne do cestnega mostu Lesce Bled; Sava (september-marec) od sotočja Save Dolinke in Save Bohinjke do vključno celotnega toka na območju mesta Kranj ter na umetni drstni stezi pri HE Mavčiče; Tržiška Bistrica (september-marec) od Podbrezja do izliva v Savo; Kokra (september-marec) - od Predoselj do Kranja. Slika 28: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v gornjesavskem ribiškem območju.

33 31 3. Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v srednjesavskem ribiškem območju Sava s pritoki v srednjesavskem ribiškem območju nima določenega nobenega posebnega območja varstva (SPA),je pa DOPPS na tem delu predlagal eno pomembno območje za ptice (IBA) in sicer Srednja Sava, ki sega od Ribnega (Sava Bohinjka) do Litije. Na Srednji Savi med decembrom in februarjem prezimuje veliki žagar, ki ni ogrožena vrsta. Ostale vrste na območju predlaganega IBA Srednja Sava so gnezdilke, ki začenjajo z gnezdenjem v marcu ali kasneje. Poljanščica, Selščica in Sora niso pomembne za varstvo vodnih ptic. Preglednica 6: Pomembna območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke na območju srednjesavskega ribiškega območja. September / Oktober / November / December / Januar / Februar / Marec IBA Srednja Sava April IBA Srednja Sava Maj IBA Srednja Sava SAVA S PRITOKI Območje srednje Save je eden ključnih habitatov lipana v slovenskem merilu. Analiza ulova lipana kaže, da je bil ta do leta 1996 razmeroma stabilen, potem je naglo upadel. Obstaja velika verjetnost, da je upad ulova lipana posledica prisotnosti kormoranov. Sava na območju srednjesavskega ribiškega območja je pomembna tudi za varstvo sulca in platnice, ki se na teh odsekih drstita. Odvračanje kormoranov je tu smiselno, če so med marcem in majem tu še prisotni prezimujoči kormorani. SORA S PRITOKI Poljanščica in Sora sta pomembni vodi za varstvo sulca in pohre, ki se na teh odsekih tudi drstita. Odvračanje kormoranov je tu priporočeno med marcem in majem, če so takrat tu še prisotni prezimujoči kormorani. Odvračanje kormoranov se je na Sori in njenih pritokih v preteklih letih že dovoljevalo zaradi varstva lipana.

34 32 Slika 29: Registrirana drstišča lipana v srednjesavskem ribiškem območju. Registrirana drstišča lipana v srednjesavskem ribiškem območju se nahajajo predvsem na Poljanski in Selški Sori, Sori in Savi. Na Poljanski Sori je registrirano 42 drstišč lipana od tega 4 pri RD Žiri, 25 pri RD Visoko in 13 pri RD Sora. Na Selški Sori je registriranih 10 drstišč od tega 6 pri RD Železniki in 4 pri RD Sora. V Sori je registriranih 7 drstišč lipana. Na Savi je registriranih 7 drstišč lipana od teh 6 pri RD Medvode in eno pri RD Straža Sava. Slika 30: Registrirana drstišča podusti in platnice v srednjesavskem ribiškem območju.

35 33 Registrirana drstišča podusti in platnice se nahajajo predvsem na Poljanski Sori, Sori in Savi do Šentjakoba ter pri Litiji. Na Poljanski Sori je registriranih 6 drstišč podusti, na Sori 9, na Savi 12. Drstišča podusti se pojavljajo tudi na manjših vodotokih, pritokih Kamniške Bistrice kot so Pšata, Rača, Radomlja in Drtijščica. Na srednjesavskem ribiškem območju so registrirana le 4 drstišča platnice na Savi. Večji vodotoki v srednjesavskem ribiškem območju se nahajajo v naslednjih natura 2000 območjih: SI Poljanska Sora Log - Škofja Loka, SI Lubnik, SI Sora Škofja Loka jez Goričane, SI Sava Medvode - Kresnice, Menimo, da so v srednjesavskem ribiškem območju drstišča lipana primerno registrirana. Dobro so popisana tudi drstišča podusti, drstišč platnice je glede na primernost reke Save na tem območju nedvomno več, vendar natančnih lokacij še ne poznamo. Za varovanje drstišč in populacij lipana, podusti in platnice pred kormorani predlagamo naslednje odseke vodotokov: Sava (september-marec) od HE Medvode do mostu v Kresnicah; Nevljica (september-marec) od Srednje vasi pri Kamniku do izliva v Kamniško Bistrico; Radomlja (september-marec) celoten tok; Selška Sora (september-marec) od Železnikov do sotočja z Poljanščico; Poljanska Sora (september-marec) med izlivom potoka Račeva in Zabrežnik ter dolvodno od Hotavelj; Sora (september-marec) celoten tok. Slika 31: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v srednjesavskem ribiškem območju.

36 34 4. Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v spodnjesavskem ribiškem območju Sava v spodnjesavskem ribiškem območju nima določenega nobenega posebnega območja varstva (SPA), je pa DOPPS na tem delu predlagal eno pomembno območje za ptice (IBA) in sicer Spodnja Sava, ki sega od Krškega do meje s Hrvaško. Vrste ptic na območju predlaganega IBA Spodnja Sava so gnezdilke, ki začenjajo z gnezdenjem v marcu ali kasneje. Odvračanje kormoranov je tako na tem odseku možno med septembrom in marcem. Na območju spodnjesavskega ribiškega območja je predlagano tudi novo območje Natura 2000 za varstvo platnice. Preglednica 7: Pomembna območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke na območju spodnjesavskega ribiškega območja. September / Oktober / November / December / Januar / Februar / Marec IBA Spodnja Sava April IBA Spodnja Sava Maj IBA Spodnja Sava V spodnjesavskem ribiškem območju se je od izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi število drstišč podusti in platnice drastično zmanjšalo. Na območju akumulacijskih bazenov so se ohranila samo drstišča v večjih pritokih. V sami strugi Save so se registrirana drstišča ohranila le pod izlivom Krke. Izlivni del Mirne do jezu v Dolenjem Boštanju je bilo pred izgradnjo HE Blanca eno največjih drstišč podusti, platnice, mrene in drugih ribjih vrst. Drstišče je izpostavljeno plenjenju kormoranov, ki lahko privede do zmanjšanega uspeha drsti že tako ogroženih populacij. Višje po toku so tudi drstišča podusti, platnice, mrene in klena, ki pa se drstijo med aprilom in junijem.

37 35 Slika 32: Registrirana drstišča podusti in platnice v spodnjesavskem ribiškem območju V Savi je registrirano 12 drstišč podusti (RD Brežice), v Mirni 10 in Sotli 3. Drstišč platnice je 6 (RD Brežice), v Mirni 5 in Sotli 1. Območje reke Mirne od vasi Mirna do izliva v Savo je tudi natura 2000 območje (SI ). Enako velja tudi za območje Sotle od Podčetrtka do državne meje (SI000303). V spodnjesavskem ribiškem območju sta tako platnica kot podust in njihova še preostala drstišča izpostavljeni zimskemu in spomladanskemu (ob preddrstnem združevanju) plenjenju kormoranov. Izjema je varovani izlivni del Mirne. Z registracijo vseh drstišč platnice in podusti ter njihovem rednem spremljanju bi bilo mogoče ta drstišča (območja) dodati na seznam območij, kjer se vsakoletno izvajajo ukrepi za plašenje oz. odstrel kormoranov. Za varovanje drstišč in populacije podusti in platnice pred kormorani predlagamo naslednje odseke vodotokov: Sava (september-marec) od izliva Krke do državne meje (na novo predlagnem Natura 2000 območju SI ); Mirna (september-marec) od vasi Mirna do izliva; Sotla (september-marec) od Podčetrtka do državne meje.

38 36 Slika 33: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v spodnjesavskem ribiškem območju. 5. Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v savinjskem ribiškem območju Po mnenju ZRSVN Savinja in njeni pritoki s stališča varstva ogroženih vodnih ptic niso pomembne vode. Preglednica 8: Pomembna območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke na območju notranjsko-ljubljanskega ribiškega območja. September / Oktober / November / December / Januar / Februar / Marec / April / Maj / Savinja do Letuša predstavlja enega glavnih območij razširjenosti lipana v Sloveniji. Kormoranu v primeru Savinje ne moremo pripisati glavne krivde za upad populacije lipana, je pa z plenjenjem k upadu prispeval svoj delež. Kormoranu z veliko verjetnostjo lahko pripišemo upad populacije lipana v Dreti. Po podatkih se v spodnjem delu Pake do izliva v Savinjo lipan ne pojavlja. Prav tako za pomembno lipansko vodo ne moremo opredeliti

39 37 potoka Gračnice. V Hudinjo se je v letu 2009 izvrševalo vlaganje lipana. Ribiška zveza Slovenije predlaga odvračanje kormoranov tudi s Pake, saj naj bi se tam izvajala renaturacija z avtohtonima podustjo in platnico. Ramšak in sod. (2010) navajajo drstišča potočne postrvi, lipana in sulca na Savinji v Zgornjesavinjskem ribiškem okolišu in na Dreti. V Paki, Hudinji, Slomskem potoku, Vzhodni Ložnici, Voglajni in na Slivniškem jezeru so drstišča ciprinidov, ki se drstijo med aprilom in junijem. Na potokih Rečica, Lahomnica, Ična in Gračnica ni drstišč. Slika 34: Registrirana drstišča lipana v savinjskem ribiškem območju. V Savinjskem ribiškem območju se registrirana drstišča lipana nahajajo predvsem zgornjem in deloma srednjem toku Savinje in v pritoku Dreta. V Savinji je registriranih 55 drstišč lipana (40 RD Ljubno, 13 RD Mozirje in 2 RD Šempeter), v Dreti 16, posamična drstišča lipana so registrirana še na Lučnici, Kolenčevi strugi in Okoninski strugi.

40 38 Slika 35: Registrirana drstišča podusti in platnice v savinjskem ribiškem območju. Registrirana drstišča podusti in platnice se nahajajo predvsem v srednjem in spodnjem delu Savinje ter v pritokih Bolska, Paka, Voglajna in Hudinja. Registriranih drstišč platnice je skupno 22, od tega 13 na Savinji (12 RD Šempeter, 1 RD Celje) in 9 na Voglajni. Na Savinji je registriranih drstišč podusti 24 (12 RD Šempeter, 12 RD Celje), na Hudinji 10, 4 na Ložnici, 2 na Bolski in 11 na Voglajni. Na območju srednjega in spodnjega toka Savinje se nahajajo natura 2000 območja (SI Savinja Grušovje-Petrovče), (SI Savinja Celje-Zidani most), Voglajna (SI Voglajna pregrada Tratna izliv), Gračnica (SI ) Registrirana drstišča lipana na Savinji in Dreti so bila že do sedaj vključena v shemo območij, kjer se izvaja ukrepe odvračanja kormoranov. Registirana drstišča platnice in podusti, ki se nahajajo v srednjem in spodnjem delu Savinje, Hudinje, Voglajne so izpostavljena plenjenju kormoranov. Menimo, da bi bilo treba posamezna območja z več registriranih drstišč platnice in podusti na zgoraj omenjenih delih rek vključiti v območja, kjer se izvajajo ukrepi plašenja in odvračanja kormoranov. Za varovanje drstišč in populacij lipana, podusti in platnice pred kormorani predlagamo naslednje odseke vodotokov: Savinja (september-marec) od izvira do Žalca in od Celja do Zidanega mosta; Dreta (september-marec) celoten tok; Hudinja (september-marec) od Višnje vasi do izliva; Voglajna (september-marec) od Slivniškega jezera do izliva.

41 39 Slika 36: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v savinjskem ribiškem območju. 6. Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v novomeškem ribiškem območju Krka je s stališča varstva ptic pomembna predvsem kot prehranjevalni habitat belorepca, ki gnezdi v bližnjem Krakovskem gozdu. Širše območje Šentjernejskega polja je bilo pomembno tudi za južno postovko, ki je v Sloveniji izumrla in že več let ni bila opažena. Krka je pomembna tudi za varstvo ogroženih vrst rib in sicer po celotnem toku. Odvračanje kormorana je tako priporočljivo na celotnem odseku reke Krke, na odseku dolvodno od Otočca zaradi varovanja belorepca ne dlje kot do konca februarja. Preglednica 9: Pomembna območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke na območju novomeškega ribiškega območja. September / Oktober / November / December / Januar / Februar / Marec Krka dolvodno od Otočca April Krka dolvodno od Otočca Maj Krka dolvodno od Otočca

42 40 V reki Krki se lipan pojavlja v zgornjem toku do Zaloga, do koder sežejo tudi drstišča lipana. Radeščica ima za ribe enak pomen kot Krka na odseku pri Soteski. Reko Krko na odseku od izliva v reko Savo do jezov v Krški vasi opredeljuje razgibano rečno dno s sosledjem plitvin, tolmunov in prodišč, zato predstavlja idealno prehranjevališče,ter drstišče, predvsem ciprinidnih vrst rib. To je tudi eno ključnih drstišč savske populacije rib, ki se tu v zelo številčnih populacijah na drsti izmenoma zadržujejo od januarja do konca junija. Slika 37: Registrirana drstišča lipana v novomeškem ribiškem območju. V novomeškem ribiškem območju se registrirana drstišča lipana nahajajo v zgornjem in srednjem toku Krke nad Novim Mestom. Registriranih je 24 drstišč.

43 41 Slika 38: Registrirana drstišča podusti in platnice v novomeškem ribiškem območju. Registrirana drstišča podusti se nahajajo predvsem v zgornjem in srednjem toku Krke. Registriranih je 48 drstišč od tega 41 na območju RD Novo mesto in 7 na območju RD Brežice. Registrirana drstišča platnice prevladujejo v spodnjem toku Krke (z izlivnim delom). Registriranih je 61 drstišč (50 RD Novo mesto in 11 RD Brežice). Celotna reka Krka spada med natura 2000 območje (SI ). Drstišča lipana so zaščitena z vsakoletnim dovoljenjem za odvračanje kormoranov, kar ne velja tudi za drstišča podusti in platnice. Z izgradnjo novih HE na Spodnji Savi je sicer načrtovana preureditev izlivnega dela Krke, kjer naj bi se ponovno vzpostavila drstišča in zagotovila prehodnost preko jezu v Krški vasi. Podusti in platnice iz Save si bodo lahko primerna nadomestna drstišča iskale v spodnjem toku reke Krke, ki bi morala biti varovana pred kormorani. Za varovanje drstišč in populacij lipana, podusti in platnice pred kormorani predlagamo naslednje odseke vodotokov: Krka (september-marec) od Zagradca do Otočca; Krka (september-februar) od Otočca do izliva; Radeščica (september-marec) celoten tok.

44 42 Slika 39: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v novomeškem ribiškem območju. 7. Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v kočevsko belokranjskem ribiškem območju Kolpa je s stališča varstva ptic pomembna predvsem kot prehranjevalni habitat belorepca, ki gnezdi v Kočevski reki. Kolpa je pomembna tudi za varstvo ogroženih vrst rib in sicer po celotnem toku. Odvračanje kormorana je priporočljivo na celotnem odseku reke Kolpe, vendar na odseku gorvodno od Brega pri Sinjem Vrhu zaradi varovanja belorepca ne dlje kot do konca februarja. Lahinja s stališča varstva ogroženih vrst ptic prav tako ni pomembna voda. Preglednica 10: Pomembna območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke na območju kočevsko - belokranjskega ribiškega območja. September / Oktober / November / December / Januar / Februar / Marec / April / Maj /

45 43 Lipan je v reki Kolpi pogost, pojavlja se na odseku gorvodno od jezu v Krasincu. V Krupi in Lahinji ni prisoten, podust in platnica se pojavljata v srednjem in spodnjem delu Kolpe ter v Lahinji. Slika 40: Registrirana drstišča lipana v kočevsko belokranjskem ribiškem območju. V Kočevsko belokranjskem ribiškem območju se nahaja 11 registriranih drstišč lipana. Nahajajo se samo v zgornjem toku Kolpe.

46 44 Slika 41: Registrirana drstišča podusti in platnice v kočevsko belokranjskem ribiškem območju. Registrirana drstišča podusti se nahajajo v srednjem in spodnjem delu Kolpe ter v Lahinji. Drstišča platnice se nahajajo tako v spodnjem delu Kolpe kot tudi v Lahinji. Zaradi varstva ogroženih vrst rib je Kolpa določena tudi za natura 2000 območje (SI Kolpa), enako velja tudi za Lahinjo (SI ). Na območju Kolpe se nahaja še eno Natura 2000 območje (SI Kočevsko). Drstišča lipana so ustrezno usklajena z območji vsakoletnega dovoljenja za odvračanje kormoranov, medtem ko so drstišča platnice in podusti nezaščitena v Kolpi in Lahinji. Ta drstišča bi bilo treba zaščititi pred zimskim plenjenjem kormoranov. Enako velja tudi za edino še ohranjeno populacijo pegunice (Alburnus sarmaticus) na tem delu Evrope. Pred pol stoletja je v Podonavju obstajala obsežna populacija pegunice, od katere je danes preostal le še majhen del v srednjem in spodnjem toku Kolpe v Sloveniji. Pegunica prezimuje v jatah v globjih tolmunih in predstavlja lahek plen za kormorane. Za varovanje drstišč in populacij lipana, podusti, platnice in pegunice pred kormorani predlagamo naslednje odseke vodotokov: Kolpa (september-februar) od Osilnice do Brega pri Sinjem Vrhu; Kolpa (september-marec) od Brega pri Sinjem Vrhu do izliva; Lahinja (september-marec) od Vranovičev do izliva v Kolpo.

47 45 Slika 42: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v kočevsko - belokranjskem ribiškem območju. 8. Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v zgorjedravskem ribiškem območju Drava je eno od ključnih območij za ptice pri selitvi in prezimovanju. Pozimi se na Dravi zadržuje vodnih ptic. Preko leta je na selitvi opaženih še dodatnih več deset tisoč ptic. Na Dravi gnezdi tudi večje število ogroženih vrst ptic, pomembna je tudi za druge neogrožene vrste. Večji del leta tako na Dravi dolvodno od Ruš ni mogoče izvajati odvračanja kormorana. Zgornji del Drave je lahko sprejemljiv za odvračanje kormoranov, če je poseg utemeljen. Zgornji del Drave je tudi pomembno območje za nekatere vrste ptic, ki na njej prezimujejo, kot je veliki žagar (Mergus merganser). Zaradi velikega žagarja odvračanje kormorana med decembrom in februarjem ni dovoljeno tudi na odseku med Rušami in mostom pri železniški postaji v Ruti (izliv Radoljne), ki tudi predstavlja mejo SPA Drava. Preglednica 11: Pomembna območja za ptice gnezdilke, selivke in prezimovalke na območju zgornjedravskega ribiškega območja. September Drava dolvodno od Ruš Oktober Drava dolvodno od Ruš November Drava dolvodno od Ruš December Drava dolvodno od Rute Januar Drava dolvodno od Rute Februar Drava dolvodno od Rute

48 46 Marec April Maj Drava dolvodno od Ruš Drava dolvodno od Ruš Drava dolvodno od Ruš Lipan je v zgornjedravskem ribiškem območju predvsem prisoten v pritokih Drave kot so Mislinja, Meža in Mutska Bistrica, platnica pa je prisotna tako v glavni strugi Drave kot v pritokih Meža, Mislinja in več izlivnih delih večjih pritokih Drave. V zgornjedravskem ribiškem območju so drstišča lipana prisotna predvsem v pritokih Drave kot so Mislinja, Meža in nekaj manjših pritokov. Drstišča platnice in podusti pa v sami strugi Drave v bližini izlivov pritokov in v večjih pritokih. Slika 43: Registrirana drstišča lipana v zgornjedravskem ribiškem območju. V zgornjedravskem ribiškem območju se eno registrirano drstišče lipana nahaja v Dravi, več pa v pritokih Drave ( Meža, Suhadolnica, Selčnica, Bistrica, Cerkvenica in Velka).

49 47 Slika 44: Registrirana drstišča podusti in platnicev zgornjedravskem ribiškem območju. Registrirana drstišča platnice se nahajajo v sami Dravi (7) ter posamična v pritokih Meža, Mislinja, Bistrica, Cerkvenica, Vuhreščica, Velka in Pupeharjev potok. Drstišča podusti se nahajajo vzdolž celotnega toka Drave (1 RD Koroška, 10 RD Maribor, 4 RD Ruše) ter v pritokih Meža, Mislinja, Bistrica, Cerkvenica, Vuhreščica, Velka in Pupeharjev potok. V zgornjedravskem ribiškem območju je reka Drava s pritoki vključena v naslednja Natura 2000 območja: SI Zgornja Drava s pritoki, SI in SI Drava. Menimo, da bi bilo treba opredeliti večja območja drstišč platnice in podusti na Dravi, kot npr. v strugi Drave od Melja navzdol, na katerih bi bilo dovoljeno vsakoletno odvračanje in odstrel kormoranov. Za varovanje drstišč in populacij lipana, podusti in platnice pred kormorani predlagamo naslednje odseke vodotokov: Drava (september-marec)»črneški zaliv«, od izliva Meže do Sv. Boštjana, od izliva Radeljskega potoka do izliva Brezniškega potoka, od izliva Javniškega potoka do mostu v Ruti; Meža (september-marec) od izliva Hotuljke do izliva v Dravo: Mislinja (september-marec) od izliva Suhadolnice do izliva v Mežo.

50 48 Slika 45: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v zgornjedravskem ribiškem območju. 9. Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v spodnjedravskem ribiškem območju Drava je eno od ključnih območij za ptice pri selitvi in prezimovanju. Pozimi se na Dravi zadržuje vodnih ptic. Na Dravi gnezdi tudi večje število ogroženih vrst ptic, pomembna je tudi za druge neogrožene vrste. Večji del leta tako na Dravi dolvodno od Loke ni mogoče izvajati odvračanja kormorana. Dravinja gorvodno od meje SPA pri Tržcu ni pomembna voda za varstvo ptic. Je pa Dravinja pomembna za ribe, kot sta platnica (Rutilus pigus) in pohra (Barbus meridionalis). Odvračanje kormoranov s tega odseka je možno.

51 49 Slika 46: Registrirana drstišča podusti in platnicev spodnjedravskem ribiškem območju. V spodnjedravskem ribiškem območju se nahajajo registrirana drstišča podusti in platnice v Dravi, Pesnici in predvsem v Dravinji. Za varovanje drstišč in populacij lipana, podusti in platnice kormorani predlagamo naslednje odseke vodotokov: Dravinja (marec maj) od naselja Penoje do Slap.

52 50 Slika 47: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v spodnjedravskem ribiškem območju. 10. Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v pomurskem ribiškem območju Odvračanje kormoranov na Muri je sicer možno izvajati septembra in oktobra, vendar to ni smiselno. Glavnina kormoranov namreč pride šele v novembru, ko zaradi varstva ogroženih vrst ptic odvračanje kormoranov ni več sprejemljivo. Na Muri nimamo bistvenih populacij ogroženih vrst rib, zato odvračanje kormoranov na tej reki ni potrebno. Odvračanje kormorana na Muri se zato po mnenju ZRSVN ne more dovoliti.

53 51 Slika 48: Registrirana drstišča podusti v pomurskem ribiškem območju. V pomurskem ribiškem območju se registrirana drstišča podusti nahajajo vzdolž celotnega toka reke Mure ter tudi v večjih pritokih. Registrirano je 9 drstišč podusti v strugi Mure vzdolž celotnega toka ter nekaj tudi v pritoku Ščavnica in spodnjem delu Ledave. Lokacij drstišč platnice nam RD še niso posredovale. Celotna tok reke Mure se nahaja v natura 2000 območju (SI , SI ). Menimo, da bi bilo treba na Muri in pritokih s pomočjo RD ponovno pregledati, poiskati in popisati drstišča podusti in poiskati tudi drstišča platnice (verjetno uporabljajo iste površine vendar je populacija platnice tako majhna, da drst ribiči težko opazijo) in nato opredeliti večja območja registriranih drstišč na katerih bi bilo dovoljeno vsakoletno odvračanje in odstrel kormoranov. 11. Predlog odsekov aktivnega odvračanja kormoranov v soškem ribiškem območju SOČA Soča s stališča varstva ogroženih vrst ptic ni pomembna reka. Odvračanje kormorana je tako na Soči priporočljivo gorvodno od Tolmina in na pritokih Koritnica in Tolminka v času drsti soške postrvi. Kormorana je bilo v preteklih letih dovoljeno odvračati tudi dolvodno od Tolmina in sicer na odsekih od Kanala do Plav in na odseku med jezom HE Solkan do Solkanskega mostu. Priporočljivo je nadaljevanje odvračanja kormoranov s teh odsekov.

54 52 IDRIJCA Idrijca s stališča varstva ogroženih vrst ptic ni pomembna reka. Odvračanje kormorana je tako priporočljivo na celotnem odseku Idrijce in na njenih pritokih v času drsti soške postrvi. Kormorana je bilo v preteklih letih dovoljeno odvračati zaradi varstva soške postrvi tudi na Idrijci dolvodno od Idrije, na Bači dolvodno od Grahovega in Trebuščici dolvodno od izliva Jelenka. Priporočljivo je nadaljevanje odvračanja kormoranov s teh odsekov. VIPAVA Na območju Vipave sta odseka pri Dornberku in med Podnanosom in izlivom Jovščka tudi habitat črnega škarnika (Milvus migrans), ki na območju Vipavske doline tudi gnezdi. Zagotavljanje miru ob reki in potokih je zato v času gnezdenja, to je med marcem in majem, bistveno. Odvračanje kormoranov z Vipave se je v preteklih letih dovoljevalo na odseku dolvodno od Velikih Žabelj zaradi varstva lipana. Odvračanje kormoranov je tako možno na celotnem odseku reke Vipave in njenih pritokov Močilnika, Hublja, Jovščka, Vrnivca, Skrivška, Lijaka in Branici, vendar pa v odsekih, ki sta tudi habitat črnega škarnika ne dlje kot do konca februarja. V Soči se v zadnjih letih opaža velik vpliv kormorana na številčnost lipana. Z raziskavami je bila v reki Soči potrjena oblika soškega lipana (Thymallus aeliani), ki se razlikuje od donavske oblike. Med najbolj ogroženimi vrstami reke Soče in pritokov je poleg soškega lipana, ki v naravi nima čistih populacij še soška postrv, endemit Jadranskega povodja. Soška postrv se drsti od konca oktobra do začetka januarja, prav v času prisotnosti kormoranov, ki lahko povzročijo vznemirjanje in s tem zmanjšanje uspešnosti drstitve in povečanje ogroženosti populacij. Lipan je prisoten tudi v Idrijci in Vipavi. Analiza ulova lipana v Idrijci kaže na izrazit upad ulova, ki je bil pred pojavom kormoranov razmeroma stabilen. Pri odvračanju kormoranov z reke Vipave je potrebno upoštevati tudi primorsko podust (Chondrostoma genei), ki je do leta 2003 veljala za izumrlo, naseljuje pa le reko Vipavo ter manjše potoke v Vipavski dolini. Primorska podust se drsti maja in junija.

55 53 Slika 49: Registrirana drstišča lipana v soškem ribiškem območju. V soškem ribiškem območju se registrirana drstišča lipana nahajajo v zgornjem toku reke Soče (10) ter njenih pritokih, Idrijci (10), Gljunu, Učji, Tolminki, Trebuščici, Bači, Kneži, in Kanomljici. Drstišča so tudi v Nadiži, ter v zgornjem toku reke Vipave. Vodotoki v soškem ribiškem območju so vključeni v naslednja Natura 2000 območja:

56 54 SI Julijske alpe, SI Julijci, SI Soča z Volarjo, SI Nadiža s pritoki, SI Idrijca s pritoki, SI Dolina Vipave. Menimo, da so registrirana drstišča lipana v soškem ribiškem območju dobro zavarovana pred plenjenjem kormoranov, saj se ujemajo z velikostjo območja, ki se praviloma vsako leto določi za plašenje in odvračanje kormoranov na tem delu Slovenije. Za varovanje drstišč in populacij lipana pred kormorani predlagamo naslednje odseke vodotokov: Soča (september-marec) gorvodno od Tolmina, dolvodno od izliva Vogršček; Idrijca (september-marec) celoten tok; Nadiža (september-marec) celoten tok; Bača (september-marec) celoten tok; Trebuščica (september-marec) celoten tok; Vipava (september-marec) od mostu pri Velikih Žabljah do državne meje. Slika 50: Predlog odsekov za odvračanje kormoranov v soškem ribiškem območju.