UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO ODDELEK ZA BIOLOGIJO DIPLOMSKO DELO Urška MARTINC Maribor, 2015

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO ODDELEK ZA BIOLOGIJO DIPLOMSKO DELO Urška MARTINC Maribor, 2015

2

3 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO ODDELEK ZA BIOLOGIJO Urška MARTINC IZBIRA HABITATA PRI IZBRANIH VRSTAH VODNIH PTIČEV NA RAČKIH RIBNIKIH DIPLOMSKO DELO HABITAT SELECTION OF SELECTED WATERBIRDS SPECIES AT RAČKI RIBNIKI Mentor: prof. dr. Franc Janžekovič Somentor: dr. Dejan Bordjan Maribor, 2015

4 IZJAVA O AVTORSTVU Diplomsko delo je nastalo kot rezultat lastnega dela. Vsi privzeti podatki so citirani skladno z mednarodnimi pravili o varovanju avtorskih pravic. Podpisana Urška Martinc, rojena , študentka Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, študijskega programa BIOLOGIJA-FILOZOFIJA, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Izbira habitata pri izbranih vrstah vodnih ptičev na Račkih ribnikih pri mentorju prof. dr. Francu Janžekoviču in somentorju dr. Dejanu Bordjanu avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti in druge oblike zapisov niso uporabljeni brez navedbe avtorjev. URŠKA MARTINC II

5 Martinc, U.: Izbira habitata pri izbranih vrstah vodnih ptičev na Račkih ribnikih. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, IZVLEČEK V letu 2011 smo v obdobju od do opravljali popise izbranih vrst vodnih ptic na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg (SV Slovenija) na Velikem ribniku, Gajiču, Malem ribniku ter na treh stranskih bazenih. Popis smo opravljali z namenom, da ugotovimo izbiro habitatov izbranih vrst vodnih ptic, številčnost vrst ter število gnezd v času opazovanja. Popisovali smo 9 vrst vodnih ptičev in sicer: labod grbec Cygnus olor, mlakarica Anas platyrhynchos, sivka Aythya ferina, kostanjevka Aytya nyroca, čopasta črnica Aythya fuligula, mali ponirek Tachybaptus ruficollis, čopasti ponirek Podiceps cristatus, zelenonoga tukalica Gallinula chloropus ter liska Fulica atra. Območje raziskave smo razdelili na pet habitatov: rogoz, plavajoče rastline, mešano (plavajoče rastline in rogoz), odprto ter obrežje. Popis smo izvedli šestnajstkrat. Popisovali smo ob različnih delih dneva. Dan smo razdelili na štiri dele. V času od 8.00 do (zjutraj) smo popis izvedli dvakrat, od do (opoldan) šestkrat, od do (popoldan) petkrat ter od do (zvečer) trikrat. Ribnike in bazene smo opazovali s kopnega, s ceste, ki poteka med ribniki ter z opazovalnice, ki se nahaja na južni strani ribnika Gajič. Bazene smo pregledali v celoti. Najštevilčnejša vrsta je bila liska, najmanj smo prešteli osebkov laboda grbca. Vse osebke smo opazili v habitatu plavajoče rastline in odprto. Največ osebkov smo popisali v habitatu odprto, najmanj pa v habitatu rogoz. Opazili smo 6 gnezd, štiri so pripadala čopastemu ponirku. Ključne besede: Rački ribnik, izbira habitata, vodne ptice, številčnost vrst. III

6 Martinc, U.: Izbira habitata pri izbranih vrstah vodnih ptičev na Račkih ribnikih. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, ABSTRACT In 2011, a census of selected water birds was performed between and at Rače fishponds in the Landscape park Rački ribniki Požeg (north-eastern Slovenia), at Veliki ribnik, Gajič, Mali ribnik and the three smaller water basins. The census was performed with the aim to determine how the chosen water birds select their habitat, to evaluate the species` population, and to establish the number of nests during the period of observations. 9 different species of water birds were selected for the research: Mute Swan Cygnus olor, Mallard Anas platyrhynchos, (Common) Pochard Aythya ferina, Ferruginous Duck Aythya nyroca, Tufted Duck Aythya fuligula, Little Grebe Tachybaptus ruficollis, Great Crested Grebe Podiceps cristatus, (Common) Moorhen Gallinula chloropus and Coot Fulica atra. The study area was divided into five habitats: reed, floating plants, mixed habitats (floating plants and reed), open habitat and shores. The census was carried out sixteen times at different parts of the day. The day was divided into four parts. Between 8 and 11 a.m. (in the morning) the census was recorded two times, between 2 and 6 p.m. (in the afternoon) five times, between 5 and 10 p.m. (in the evening) three times. The ponds and basins were being watched from embankments, a road that runs between the ponds, and from an observatory tower located at the south side of pond Gajič. All basins were inspected thoroughly. Coot was the most abundant species, the least abundant species was Mute Swan. All species were recorded in the floating plants and open habitat. The highest number of individuals were counted on open water and the least were observed in reeds. Six nests were found; four belonged to the Great Crested Grebe. Key words: Rače ponds, habitat selection, water birds, species abundance IV

7 KAZALO 1 UVOD Opis in habitati vrst Labod grbec Cygnus olor (Gmelin, 1789) Mlakarica Anas platyrhynchos (Linnaeus, 1758) Sivka Aythya ferina (Linnaeus, 1758) Kostanjevka Aythya nyroca (Guldenstadt, 1770) Čopasta črnica Aythya fuligula (Linnaeus, 1758) Mali ponirek Tachybaptus ruficollis (Pallas, 1764) Čopasti ponirek Podiceps cristatus (Linnaeus, 1758) Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus (Linnaeus, 1758) Liska Fulica atra (Linnaeus, 1758) Uvrstitev izbranih vrst ptic v različne varstvene kategorije Habitat in habitatni tip Izbira in raba habitata Namen diplomske naloge METODE IN OPIS OBMOČJA Metode Opis območja Vegetacija Ribogojstvo Pravni status območja Obdelava podatkov REZULTATI Zastopanost habitatov po posameznih ribnikih in bazenih Številčnost vrst Fenologija in habitati izbranih vrst Labod grbec Cygnus olor Mlakarica Anas platyrhynchos Sivka Aythya ferina Kostanjevka Aytya nyroca Čopasta črnica Aythya fuligula V

8 3.3.6 Mali ponirek Tachybaptus ruficollis Čopasti ponirek Podiceps cristatus Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus Liska Fulica atra Pojavljanje izbranih vrst v posameznih habitatih Rogoz Plavajoče rastline Odprto Mešano Obrežje Gnezda Časovna razporeditev RAZPRAVA Izbira habitata Številčnost Časovna razporeditev ZAHVALA LITERATURA IN VIRI PRILOGE VI

9 KAZALO SLIK Slika 1: Labod grbec Cygnus olor (foto: Janez Leskovar)... 2 Slika 2: Mlad labod grbec Cygnus olor (foto: Janez Leskovar)... 2 Slika 3: Mlakarica Anas platyrhynchos (foto: Janez Leskovar)... 3 Slika 4: Sivka Aythya ferina (foto: Dejan Bordjan)... 4 Slika 5: Kostanjevka Aythya nyroca (foto: Dejan Bordjan)... 5 Slika 6: Samica čopaste črnice Aythya fuligula z mladiči (foto: Janez Leskovar)... 6 Slika 7: Mali ponirek Tachybaptus ruficollis (foto: Janez Leskovar)... 7 Slika 8: Čopasti ponirek Podiceps cristatus (foto: Janez Leskovar)... 8 Slika 9: Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus (foto: Janez Leskovar)... 9 Slika 10: Liska Fulica atra v habitatu plavajoče rastline (foto: Urška Martinc) Slika 11: Habitat odprto (foto: Urška Martinc) Slika 12: Habitat mešano (rogoz Typha sp Slika 13: Habitat rogoz Typha sp. (foto: Urška Martinc) Slika 14: Opazovalnica pri Gajiču (foto: Urška Martinc) Slika 15: Habitat plavajoče rastline z vodnim oreškom Trapa natans kot prevladujočo vrsto (foto: Urška Martinc) Slika 16: Krajinski park Rački ribniki Požeg in okolica, junij Merilo 1: ( Geodetska uprava Republike Slovenije) Slika 17: Tabla z označenim območjem Krajinskega parka Rački ribniki Požeg (foto: Urška Martinc)20 Slika 18: Zračni posnetek Račkih ribnikov z oznako ribnikov, junij 2015 ( Geodetska uprava Republike Slovenije) Slika 19: Veliki ribnik (foto: Urška Martinc, junij 2015) Slika 20: Bazen Č (foto: Urška Martinc, junij 2015) Slika 21: Mali ribnik (foto: Urška Martinc, junij 2015) Slika 22: Bazen D (foto: Urška Martinc, junij 2015) Slika 23: Ribnik Gajič (foto: Urška Martinc, junij 2015) Slika 24: Bazen E (foto: Urška Martinc, junij 2015) VII

10 KAZALO GRAFOV Graf 1: Seštevek vseh osebkov izbranih vrst v času opazovanja (N=9925) Graf 2: Fenologija laboda grbca Cygnus olor glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih v letu Graf 3: Pojavljanje osebkov laboda grbca Cygnus olor glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom Graf 4: Fenologija mlakarice Anas platyrhynchos glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih v letu Graf 5: Pojavljanje osebkov mlakarice Anas platyrhynchos glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom Graf 6: Fenologija sivke Aythya ferina glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih v letu Graf 7: Pojavljanje osebkov sivke Aythya ferina glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom Graf 8: Fenologija kostanjevke Aythya nyroca glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih letu Graf 9: Pojavljanje osebkov kostanjevke Aythya nyroca glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom Graf 10: Fenologija čopaste črnice Aythya fuligula glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih v letu Graf 11: Pojavljanje osebkov čopaste črnice Aythya fuligula glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom Graf 12: Fenologija malega ponirka Tachybaptus ruficollis glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih v letu Graf 13: Pojavljanje osebkov mali ponirek Tachybaptus ruficollis glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom Graf 14: Fenologija čopastega ponirka Podiceps cristatus glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih v letu Graf 15: Pojavljanje osebkov čopastega ponirka Podiceps cristatus glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom Graf 16: Fenologija zelenonoge tukalice Gallinula chloropus glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih v letu Graf 17: Pojavljanje osebkov zelenonoge tukalice Gallinula chloropus glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom Graf 18: Fenologija liske Fulica atra glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih v letu Graf 19: Pojavljanje osebkov liske Fulica atra glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom Graf 20: Odstotek opazovanih osebkov izbranih vrst v habitatu rogoz na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg v letu N = Graf 21: Odstotek opazovanih osebkov izbranih vrst v habitatu plavajoče rastline na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg v letu N = VIII

11 Graf 22: Odstotek opazovanih osebkov izbranih vrst v habitatu odprto na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg v letu N = Graf 23: Odstotek opazovanih osebkov izbranih vrst v habitatu mešano na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg letu N = Graf 24: Odstotek opazovanih osebkov izbranih vrst v habitatu obrežje na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg v letu N = Graf 25: Povprečno število osebkov izbranih vodnih vrst ptic glede na časovni interval dela dneva na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg v letu Graf 26: Povprečno število osebkov glede na časovni interval dela dneva na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg v letu Graf 27: Povprečno število osebkov liske Fulica atra glede na časovni interval dela dneva na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg v letu KAZALO TABEL Tabela 1: Rdeči seznam izbranih vrst. Rdeči seznam Evropa (Birdlife international, 2015) in Rdeči seznam ptičev (Slovenija) (Uradni list št. 82/2002, Priloga 4.) Tabela 2: Preglednica z datumi opazovanj Tabela 3: Prikaz, kateri habitati se pojavljajo na izbranih ribnikih Tabela 4: Kategorije (Birdlife international, 2015) Tabela 5: Kategorije (Uradni list. Št. 82/2002. Priloga 4., 2002) IX

12 1 UVOD Uvod smo razdelili na štiri poglavja. V prvem poglavju smo predstavili izbrane vrste in njihove habitate. V drugem poglavju smo poskušali razložiti pojma habitat in habitatni tip. V tretjem poglavju smo predstavili izbor in rabo habitata. V četrtem poglavju pa smo na kratko predstavili namen diplomske naloge. 1.1 Opis in habitati vrst Labod grbec Cygnus olor (Gmelin, 1789) Evropska populacija laboda grbca je majhna in šteje od parov. Med leti 1970 in 1990 se je populacija povečala, med leti 1990 in 2000 pa nekoliko upadla. Kljub temu vrsta velja za stabilno. Na prelomu tisočletja je bila v Sloveniji populacija ocenjena na gnezdečih parov (Birdlife international, 2004). V Sloveniji je bil labod grbec v 90. letih popisan na 6 % ozemlja, kar pomeni, da je bil zelo redko razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Njegova populacija je v vzponu (Bordjan in Božič, 2009, Božič, ). Labod grbec v Sloveniji prezimuje na večjem delu Slovenije, največ na Dravskih in Savskih akumulacijah ter na rekah, Muri in Krki (Sovinc, 1994, Božič, ). Gnezdi posamič na velikih odprtih jezerih s plavajočo vegetacijo, plitvih jezerih, barjih, počasi tekočih rekah (Cramp, 1994). Pri nas se zadržuje na stoječih vodnih površinah, s plavajočo ter potopljeno vodno vegetacijo (Bračko, 1996). Labod grbec je pogost tudi na umetnih vodnih telesih, kot so vodna zajetja, umetna jezera, kanali (Cramp, 1994), kot je značilno tudi za SV Slovenijo (Bračko, 1996). Najdemo jih tudi na kmetijskih zemljiščih, kjer se hranijo (Cramp, 1994). Gnezda včasih ponovno uporabijo. Narejena so iz vegetacije, npr. iz rogoza, premer gnezda je 1-2 m. Kadar gnezdo plava na vodi je premer tudi do 4 m (Cramp, 1994). 1

13 Slika 1: Labod grbec Cygnus olor (foto: Janez Leskovar) Slika 2: Mlad labod grbec Cygnus olor (foto: Janez Leskovar) 2

14 1.1.2 Mlakarica Anas platyrhynchos (Linnaeus, 1758) Evropska populacija mlakarice je velika in šteje parov. V Evropi gnezdi manj kot četrtina svetovne populacije (Birdlife international, 2004). Populacija mlakarice je bila med leti 1970 in 1990 stabilna. Kljub upadom v nekaterih državah med leti 1990 in 2000 velja populacija za stabilno. V Sloveniji je bila populacija na prelomu tisočletja ocenjena na gnezdečih parov (Birdlife international, 2004). V 90. letih je bila v Sloveniji popisana na 61 % ozemlja, kar pomeni, da je bila pogosto razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Vrsta v Sloveniji prezimuje na odprtih stoječih vodah, jezerih in akumulacijah. Glavnina razširjenosti prezimujoče populacije je na Dravi, na Ptujskem in Ormoškem jezeru (Sovinc, 1994). Zelo dobro je prilagojena na različne razmere skoraj vseh tipov voda, čeprav se izogiba hitro tekočim, globokim ter izpostavljenim vodam (Cramp, 1994). Gnezda so navadno blizu vode, včasih narazen le 1 m (Cramp, 1994). Slika 3: Mlakarica Anas platyrhynchos (foto: Janez Leskovar) 3

15 1.1.3 Sivka Aythya ferina (Linnaeus, 1758) Evropska populacija sivke je velika in šteje parov. V Evropi gnezdi več kot polovica svetovne populacije. Populacija je bila med leti 1970 in 1990 stabilna. Med leti 1990 in 2000 je upadla in ima status vrste v upadu (Birdlife international, 2004). Sivka je bila v Sloveniji v 90. letih popisana le na 4 % ozemlja, ter tako zelo redko razširjena gnezdilka (Geister, 1995), na prelomu tisočletja je bila v Sloveniji populacija ocenjena na gnezdečih parov (Birdlife international, 2004), danes pa velja ocena parov (Denac in sod., 2011a). Vrsta v Sloveniji prezimuje na večjih jezerih, rečnih zajezitvah in ribnikih (Sovinc, 1994). Glavnina sivk v Sloveniji prezimuje na dravskih akumulacijah (Sovinc, 1994, Božič, ). Sivka gnezdi po večjem delu zahodne, srednje in vzhodne Evrope. Prezimuje v zahodni in južni Evropi, v manjšem številu tudi v podsaharski Afriki (Cramp, 1994). Gnezdi na srednje velikih vodnih telesih ali v bližini vode, bogato zastopanih z vodno vegetacijo (Cramp, 1994). Glavnina gnezdeče populacije v Sloveniji je v SV delu (Geister, 1995) z jedrom na zadrževalniku Medvedce (Božič in Bordjan, 2009, Denac in sod., 2011a). Na območju Krajinskega parka Rački ribniki Požeg je bila med letoma 1985 in 1995 le preletni gost (Vogrin, 1998). Od leta 2011, verjetno pa tudi že od leta 2010, sivka na Račkih ribnikih tudi gnezdi (Bordjan, 2011). Ob tem je še občasen zimski gost (Bordjan, osebno). Slika 4: Sivka Aythya ferina (foto: Dejan Bordjan) 4

16 1.1.4 Kostanjevka Aythya nyroca (Guldenstadt, 1770) Evropska populacija kostanjevke je majhna in šteje parov. V Evropi gnezdi manj kot polovica svetovne populacije. Med leti 1970 in 1990 je populacija doživela upad, med leti 1990 in 2000 pa je bila stabilna. Kljub temu je populacija v upadu in velja za ranljivo vrsto v Evropi (Birdlife international, 2004). Kostanjevka je vrsta globalne pozornosti (Birdlife international, 2015). V Sloveniji je bila kostanjevka v 90. letih popisana na manj kot 4 % ozemlja, kar pomeni, da je bila zelo redka gnezdilka (Geister, 1995). Na prelomu tisočletja je bila v Sloveniji populacija ocenjena na 0 10 gnezdečih parov (Birdlife international, 2004). Populacija narašča in leta 2014 je samo na Dravskem polju gnezdilo že parov, od tega na Požegu in Račkih ribnikih 4-9 parov (Denac in sod., 2014). Glavnina populacije kostanjevk v zadnjih letih gnezdi na zadrževalniku Medvedce (Bordjan in Božič, 2009) in skupaj z Račkimi ribniki, kjer gnezdi od leta 2011 (Bordjan, 2011), predstavlja skoraj celotno slovensko populacijo (Denac in sod., 2014). Kostanjevka je v Sloveniji redka v zimskem času, pojavlja se predvsem na dravskih zadrževalnikih (Sovinc, 1994, Božič, ). Vrsta se pozimi ter na preletu zadržuje tudi na obalnih vodah, celinskih morjih ter na velikih odprtih lagunah. Izogiba se rek in potokov, globokih jezer ter izpostavljenih vod (Cramp, 1994). Gnezdi na plitvih stoječih vodah, z obilo obrežne in plavajoče vegetacije, navadno v nižinah, kjer si gnezdo splete v kritju obrežne vegetacije tik ob robu vode ali na vodi (Cramp, 1994). Slika 5: Kostanjevka Aythya nyroca (foto: Dejan Bordjan) 5

17 1.1.5 Čopasta črnica Aythya fuligula (Linnaeus, 1758) Evropska populacija čopaste črnice je velika in šteje parov. V Evropi gnezdi manj kot polovica svetovne populacije. Populacija je bila med leti 1970 in 1990 stabilna, med leti 1990 in 2000 pa je doživela zmeren upad in je opredeljena kot populacija v upadu. (Birdlife international, 2004). V Sloveniji je bila čopasta črnica v 90. letih popisana na 8 % ozemlja, kar pomeni, da je bila redko razširjena gnezdilka (Geister, 1995). V Sloveniji je bila populacija na prelomu tisočletja ocenjena na gnezdečih parov (Birdlife international, 2004). Leta 2011 pa je bila ocenjena na parov (Denac in sod., 2011a). Glavnina gnezdeče populacije je na zadrževalniku Medvedce (Bordjan in Božič, 2009) ter na Ptujskem jezeru (Bračko, 1997), gnezdi pa tudi na Račkih ribnikih (Bordjan, 2011). Čopasto črnico najdemo na sladkovodnih jezerih in rekah, zaradi njene sposobnosti za potapljanje 3 14 m globoko, jo najdemo tudi poleti na globljih odprtih vodah. Redko jo najdemo na morjih ter v jezerih globljih od 15 m (Cramp, 1994). Vrsta v Sloveniji prezimuje predvsem na Dravi ter na Savskih akumulacijah (Sovinc, 1994). Slika 6: Samica čopaste črnice Aythya fuligula z mladiči (foto: Janez Leskovar) 6

18 1.1.6 Mali ponirek Tachybaptus ruficollis (Pallas, 1764) V Evropi gnezdi manj kot četrtina svetovne populacije malega ponirka. Evropska populacija je ocenjena na parov. Populacija malega ponirka je bila stabilna med leti 1970 in Kljub upadom v nekaterih državah med leti 1990 in 2000 velja populacija za stabilno (Birdlife international, 2004). V Sloveniji je bila na prelomu tisočletja populacija ocenjena na gnezdečih parov (Birdlife international, 2004), v 90. letih je bil v Sloveniji popisan na 25 % ozemlja ter tako dokaj pogosto razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Mali ponirek v Sloveniji v glavnem prezimuje na rekah z mirno in plitkejšo vodo, predvsem na Dravi in Krki ter na Zbiljskem jezeru (Sovinc, 1994, Božič, ). Gnezdi na delih vodnih teles, ki niso globlja od 1 m. Večinoma gnezdi na nadmorski višini do 600 m, izjemoma do 1500 m (Cramp, 1994). Pri nas je najvišje zabeleženo gnezdenje na Pohorju na 1197 m na Črnem jezeru (Geister, 1995). Prehranjuje se predvsem z ličinkami in odraslimi vodnimi žuželkami, mehkužci, raki, dvoživkami ter majhnimi ribami. V času gnezdenja ga najdemo tako na velikih jezerih kot na vodnih telesih, velikih tudi manj kot 1 ha, v obraščenih jarkih ter na mirnih rekah (Cramp, 1994). Slika 7: Mali ponirek Tachybaptus ruficollis (foto: Janez Leskovar) 7

19 1.1.7 Čopasti ponirek Podiceps cristatus (Linnaeus, 1758) Evropska populacija čopastega ponirka je velika, šteje namreč od parov. V Evropi gnezdi manj kot polovica svetovne populacije. Evropska populacija se je med leti 1970 in 1990 močno povečala, med leti 1990 in 2000 pa nekoliko upadla in je ocenjena kot stabilna (Birdlife international, 2004). V Sloveniji je bila populacija čopastega ponirka v 90. letih ocenjena (Geister, 1995), na prelomu tisočletja pa na gnezdečih parov (Birdlife international, 2004). V 90. letih je bil v Sloveniji popisan le na 14 % ozemlja, torej je spadal med redko razširjene gnezdilke (Geister, 1995). Čopasti ponirek prezimuje na večjih nezaledenelih vodnih površinah, v Sloveniji največ na Dravi in ob obali (Sovinc, 1994, Božič, ). Prehranjuje se v glavnem z ribami, zato za gnezdenje najpogosteje izbira plitva evtrofna jezera (0,5 5 m), bogata z ribami in vodno vegetacijo. Redkeje izbira tudi gramoznice, plitve braktične vode in vodne akumulacije (Cramp, 1994). Gnezdi posamično ali v raztresenih kolonijah (Cramp, 1994). Vsaj občasno v kolonijah gnezdi tudi v Sloveniji in to na treh območjih: Cerkniško jezero (Bordjan, 2012), Rački ribniki (Vogrin, 1989, Bordjan, 2007) in zadrževalnik Medvedce (Bordjan in Božič, 2009). Slika 8: Čopasti ponirek Podiceps cristatus (foto: Janez Leskovar) 8

20 1.1.8 Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus (Linnaeus, 1758) Evropska populacija zelenonoge tukalice, ki predstavlja manj kot četrtino svetovne populacije, je velika in šteje , parov (Birdlife international, 2004). Populacija zelenonoge tukalice je bila stabilna med leti 1970 in 1990, kljub temu da je med leti 1990 in 2000 populacija nekoliko upadla, velja za stabilno (Birdlife international, 2004). V 90. letih je bila v Sloveniji zabeležena na 32 % ozemlja, ter tako dokaj pogosto razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Na prelomu tisočletja je bila populacija ocenjena na gnezdečih parov (Birdlife international, 2004). Zelenonoga tukalica prezimuje na stoječih vodah ter na manjših rekah in kanalih, ki so bogato obraščeni z vegetacijo (Cramp, 1994). Glavnina prezimujoče populacije v Sloveniji je ob obali (Božič, 2014). Vrsta gnezdi na počasi tekočih rekah, potokih, pretokih, jezerih, vodnih zajetjih, močvirjih in gramoznicah. Pogosteje izbira vode, ki so zaščitene z visokimi rastlinami. Izogiba se zelo odprtih mest ter slanih habitatov (Cramp, 1994). Gnezdo je zgrajeno iz vejic in obrežne vegetacije, lahko je plavajoče ali postavljeno do 1 m nad vodo v obrežni vegetaciji. Lahko je tudi postavljeno na trdno ploščad vej v vodi (Cramp, 1994). Slika 9: Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus (foto: Janez Leskovar) 9

21 1.1.9 Liska Fulica atra (Linnaeus, 1758) Evropska populacija liske je velika in šteje parov. V Evropi gnezdi manj kot polovica svetovne populacije. Med leti 1970 in 1990 je populacija doživela vzpon, med leti 1990 in 2000 pa je bila v večini držav stabilna (Birdlife international, 2004). Liska je bila v 90. letih v Sloveniji popisana na 24 % ozemlja, največkrat je bila zabeležena v SV Sloveniji in to na ribnikih, gramoznicah ter vodnih zbiralnikih na ravninskem delu Štajerske (Geister, 1995). V Sloveniji je bila ocenjena populacija na prelomu tisočletja na gnezdečih parov (Birdlife international, 2004). Vrsto najdemo na vodnih zajetjih, prezimuje pa na braktičnih močvirjih, stoječih vodah in mirnejših odsekih tekočih vod, občasno je njeno zimsko prebivališče tudi plitvo obalno morje (Cramp, 1994). Pri nas glavnina lisk prezimuje na velikih akumulacijah na reki Dravi in Savi ter tudi na Cerkniškem jezeru, reki Krki in v Škocjanskem zatoku (Sovinc, 1994). Gnezdo si naredi na vodi iz vodnega rastlinja, pri tem pa gnezdo navadno ni v gostem sestoju vodne vegetacije. Gnezdo lahko nad vodo meri več kot 20 cm (Božič, 1994). Slika 10: Liska Fulica atra v habitatu plavajoče rastline (foto: Urška Martinc) 10

22 Uvrstitev izbranih vrst ptic v različne varstvene kategorije Tabela 1: Rdeči seznam izbranih vrst. Rdeči seznam Evropa (Birdlife international, 2015) in Rdeči seznam ptičev (Slovenija) (Uradni list št. 82/2002, Priloga 4.). Rdeči seznam (Evropa) Rdeči seznam IUCN, Red List Category (Slovenija) VRSTA/SPECIES (Europe) labod grbec Cygnus olor LC 1 01 mlakarica Anas platyrhynchos LC / sivka Aythya ferina VU E2 kostanjevka Aythya nyroca LC E1 čopasta črnica Aythya fuligula LC V mali ponirek Tachybaptus ruficollis LC 01 čopasti ponirek Podiceps cristatus LC V1 zelenonoga tukalica Gallinula chloropus LC V1 liska Fulica atra NT 01 1 Kategorije so razložene v prilogi 11

23 1.2 Habitat in habitatni tip»habitat (življenjski prostor) je s specifičnimi neživimi in živimi dejavniki opredeljen prostor vrste oziroma geografsko opredeljen prostor osebka ali populacije vrste«(uradni list, št. 96/2004, ZON/11. člen, 2004). Habitat ali bivališče imenujemo splet neživih dejavnikov, torej fizični prostor, ki jih vrsta potrebuje, da preživi (Tome in Vrezec, 2010), habitat je torej prostor, v katerem določene vrste najdejo takšne življenjske razmere, ki omogočajo njihovo preživetje ter razmnoževanje (Tarman, 1992). Pojem habitat se uporablja raznoliko (Block in Brennan, 1993), za isti pojem obstaja namreč več različnih besed, ki niso vedno uporabljeni v skladu s strokovno definicijo pojma (Jogan in sod, 2004). Zaradi tega lahko nastane nesporazum zaradi različne uporabe pojmov (Jones, 2001). Zakon o ohranjanju narave (ZON) o habitatnem tipu pravi tako:»habitatni tip je biotopsko ali biotsko značilna in prostorsko zaključena enota ekosistema«(uradni list, št. 96/2004, ZON/31. člen, 2004). Povedano drugače, habitatni tip je združba (rastlinska ali živalska), ki je povezana z neživimi dejavniki kot so tla, podnebje, prisotnost svetlobe; (Jogan in sod., 2004). 12

24 1.3 Izbira in raba habitata Izbor habitata 2 je, odziv ptic (prirojen ali naučen), ki jim omogoča razlikovanje med različnimi deli okolja (Block in Brennan, 1993), prav tako je po Huttu (1985) izbira habitata proces (hierarhičen), ki vključuje prirojene ali naučene odzive, ti pa jim omogočajo razlikovanje med deli okolja. To pa omogoča preživetje osebkov (Hutto, 1985). Ptice imajo, za razliko od nekaterih drugih taksonomskih skupin, veliko možnosti za izbiro habitata, predvsem zaradi svoje mobilnosti (Cody, 1985). Raba habitata 3 je način, kako vrsta zadovolji svoje življenjske potrebe in sicer tako, da koristi določene vire iz okolja (Block in Brennan, 1993). Izbran habitat mora vrstam zagotovit hrano, zavetje pred vremenom in plenilci ter najboljše pogoje za gnezditev in varnost mladičev (Cody, 1985). Na izbiro habitat pri pticah vplivajo gnezditvene priložnosti, iskanje hrane, prisotnost drugih vrst, značilnosti območja (Cody, 1985). Ptice pri izbiri habitata pri gnezditvi upoštevajo predvsem zadosti hrane ter zaščito, ki jo nudi rastlinje (Kloskowski in sod., 2010). Npr. ponirki raje izbirajo jezera, kjer je rogoz oz. rogozu podobna vegetacija (Ulenaers in Dhondt, 1991). Pri malem ponirku na izbiro habitata vpliva oboje, hrana in zaščita pri gnezditvi (Kloskowski in sod., 2010). 2 Ang. Habitat selection 3 Ang. Habitat use 13

25 1.4 Namen diplomske naloge Namen naloge je bil ugotoviti izbiro habitatov, številčnost osebkov na posameznih habitatih in ribnikih oziroma bazenih ter število gnezd devetih vrst vodnih ptičev na območju Račkih ribnikov v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg (SV Slovenija). Prav tako smo beležili časovno razporeditev osebkov. V diplomski nalogi smo ugotavljali izbiro habitatov pri naslednjih vrstah vodnih ptičev: labod grbec Cygnus olor, mlakarica Anas platyrhynchos, sivka Aythya ferina, kostanjevka Aytya nyroca, čopasta črnica Aythya fuligula, mali ponirek Tachybaptus ruficollis, čopasti ponirek Podiceps cristatus, zelenonoga tukalica Gallinula chloropus ter liska Fulica atra. 14

26 2 METODE IN OPIS OBMOČJA V tem poglavju smo predstavili metode diplomske naloge, opis območja, v katerem smo poskušali opisati vegetacijo, ribogojstvo ter pravni status območja. 2.1 Metode Popis smo opravljali na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg (SV Slovenija) na Velikem ribniku, Gajiču, Malem ribniku ter na treh stranskih bazenih v obdobju od do Vodne ptiče smo opazovali s pomočjo daljnogleda (10x povečava) ter teleskopa (20 60x) v nekaj dnevnih presledkih. Popis smo izvedli šestnajstkrat (Tabela 2). Popisovali smo ob različnih delih dneva. Dan smo razdelili na štiri dele. V času od 8.00 do (zjutraj) smo popis izvedli dvakrat, od do (opoldan) šestkrat, od do (popoldan) petkrat ter od do (zvečer) trikrat. Vedno smo pregledali vse tri ribnike ter tudi stranske bazene. V vnaprej pripravljen obrazec smo vpisovali datum opazovanja, opazovano vrsto, število osebkov izbrane vrste, opazovani ribnik oziroma bazen, habitat ter gnezda. Na zračnem posnetku (Slika 18) smo označili ribnike, in sicer z velikimi črkami A (Mali ribnik), B (Gajič) in C (Veliki ribnik) ter manjše bazene, ki smo jih označili z velikimi črkami Č, D in E 4. V zračni posnetek ribnikov smo vrisali tudi lokacije gnezd. Območje raziskave smo razdelili na pet habitatov: rogoz, plavajoče rastline, mešano (plavajoče rastline in rogoz), odprto ter obrežje. Ribnike in bazene smo opazovali s kopnega, s ceste, ki poteka med ribniki ter z opazovalnice, ki se nahaja na južni strani Gajiča. Bazene smo pregledali v celoti. Preglednost posameznih delov ribnikov se je močno razlikovala med seboj, vendar je med posameznimi popisi ostajala enaka. Na severovzhodni strani so še majhni bazeni, ki jih nismo vključili v nalogo. 4 Oznake smo uporabili tudi pri fotografijah 15

27 Tabela 2: Preglednica z datumi opazovanj Teren Datum Del dneva 1. TEREN zjutraj 2. TEREN opoldan 3. TEREN popoldan 4. TEREN opoldan 5. TEREN opoldan 6. TEREN zvečer 7. TEREN popoldan 8. TEREN popoldan 9. TEREN opoldan 10. TEREN popoldan 11. TEREN zvečer 12. TEREN zvečer 13. TEREN zjutraj 14. TEREN opoldan 15. TEREN opoldan 16. TEREN popoldan 16

28 Slika 11: Habitat odprto (foto: Urška Martinc) Slika 12: Habitat mešano (rogoz Typha sp. in plavajoče rastline) (foto: Urška Martinc) Slika 13: Habitat rogoz Typha sp. (foto: Urška Martinc) Slika 14: Opazovalnica pri Gajiču (foto: Urška Martinc) Slika 15: Habitat plavajoče rastline z vodnim oreškom Trapa natans kot prevladujočo vrsto (foto: Urška Martinc) 17

29 2.2 Opis območja Diplomsko nalogo smo izvajali na območju Račkih ribnikov, ki so sestavni del Krajinskega parka Rački ribniki Požeg. Slednji leži v severovzhodni Sloveniji na zahodnem delu Dravskega polja, ki spada med ravnine subpanonske Slovenije. Dravsko polje je mlada tektonska udorina z rečnimi nanosi (Vogrin in Vogrin, 1999). Podnebje je subpanonsko, s toplimi poletji in hladnimi zimami. Srednja letna temperatura znaša približno 9,6 C. Julija je temperatura povprečno 19,4 C, januarja pa 1,5 C. Srednja julijska maksimalna temperatura je 25,1 C, srednja januarska minimalna temperatura pa znaša 5,6 C (Vogrin in Vogrin, 1999). Po podatkih Agencije RS za okolje je količina padavin na leto v Framu znašala leta ,2 mm. Povprečna letna količina zadnjih 50 let je bila 1089,5 mm (ARSO-meteo.si, 2015). Območje je bilo zavarovano kot krajinski park leta 1992 (ARSO, 2015) in obsega Račke ribnike: Veliki ribnik, Gajič, Mali ribnik; Turnove ribnike: Turntajht, Srednji ribnik, Špic; Grajevnik: štirje ribniki; vodno akumulacijo (zadrževalnik) Požeg, gozd ter travnike (Vogrin in Vogrin, 1999). Celotna površina parka meri 459 ha (ARSO, 2015) od katerih je gozda približno 343 ha, stoječih vod 76 ha, njiv in travnikov pa 65 ha. Tla na območju parka prehajajo iz glinenih v prodnata (Vogrin in Vogrin, 1999). 18

30 Slika 16: Krajinski park Rački ribniki Požeg in okolica, junij Merilo 1: ( Geodetska uprava Republike Slovenije)»Število ribnikov se ni bistveno spremenilo od leta 1542, ko je bilo 8 ribnikov v okolici gradu. Večina sedanjih ribnikov tedaj še prav gotovo ni obstajala, povsem možno pa je, da so takrat že obstajali Turnovi ribniki, ki veljajo za daleč najstarejše ribnike daleč naokoli.«(vogrin in Vogrin, 1999, str. 12).»Dva ribnika (Veliki in Mali) obstajata že dolgo, medtem ko je tretji (Gajič) nastal v sedemdesetih letih.«(vogrin, 1994, 144).»V Janischevem 5 opisu dvorca iz leta 1878 beremo, da so stavbo takrat obdajali razsežni ribniki, na mestu nekdanjih vodnih jarkov pa so bili že urejeni vrtovi.«(pajtler, 1993, str. 43). 5 J. A. Janisch: Topographisch-statistische Lexikon von Steinmark mit historischen Notizen und Unmerkungen, Graz 1885 (Pajtler, 1993). 19

31 Slika 17: Tabla z označenim območjem Krajinskega parka Rački ribniki Požeg (foto: Urška Martinc) 20

32 2.2.1 Vegetacija V parku prevladuje mešan gozd, v katerem so najpogosteje drevesne vrste: breza Betula pendula, smreka Picea abies, rdeči bor Pinus sylvestris, hrast dob Quercus robur in črna jelša Alnus glutinosa (Vogrin in Vogrin, 1999). V depresijah, ob SZ robu velikega Račkega ribnika in tudi ob potokih vidimo ozke pasove jelševja Carici brizoides-alnetum ter Carici elongatae-alnetum. Ti nato prehajajo v gozd gabrovja z dobom Querco robori-carpinetum, na nekoliko dvignjenih tleh pa v zakisani gozd gabrovja z belkasto bekico Luzulo albidae-carpinetum (Vogrin in Vogrin, 1999). Račke ribnike sestavljajo Veliki in Mali ribnik ter ribnik Gajič. Veliki ribnik meri 20 ha in je največji. Na njem je stalna vodna vegetacija rogoz Typha sp., največ ga je v severnem delu ribnika. Ribnik prerašča tudi ščitolistna močvirka Nymphoides peltata (Vogrin in Vogrin, 1999) in v zadnjih letih tudi vodni orešek Trapa natans (Bordjan, ustno). Najmlajši med ribniki je Gajič, ki meri 8,5 ha. V tem ribniku je manj vegetacije kot v ostalih dveh ribnikih. Mali ribnik je najmanjši med tremi ribniki in meri 4,5 ha. Ribnik obdaja s treh strani gozd in ga večinoma prerašča vodni orešek (Vogrin in Vogrin, 1999). V Velikem in Malem ribniku najdemo tudi vodno lečo Lemna spp. (Vogrin in Vogrin, 1999). 21

33 2.2.2 Ribogojstvo V večjih vodnih telesih parka poteka vzreja toplovodnih vrst rib. Predvsem gre za vzrejo krapa Cyprinus carpio (Vogrin in Vogrin, 1999). Potem ko vodo izpustijo iz ribnika, to je v jesenskem ali spomladanskem času, ribe lovijo s pomočjo mreže (Vogrin in Vogrin, 1999). Včasih posujejo prazen ribnik z apnom, in sicer zaradi regulacije kislosti ter razkužitve. Ribnike običajno tudi gnojijo, zaradi boljše produkcije hrane za ribe. Gnojijo jih s perutninskim gnojem ali gnojnico. Dodatno krmijo ribe še z različnimi žiti, koruzo ter briketi (Vogrin in Vogrin, 1999), pogosto kar s čolna (Vogrin in Vogrin, 1999, Denac in sod., 2014). Velik vpliv na prisotnost in gnezdenje vodnih ptic ima vrstna sestava rib v ribnikih, saj so ribe pticam konkurenti za hrano (Vogrin in Vogrin, 1999). Večja količina rib vpliva na bentoške ter zooplanktonske združbe, na obrežno vegetacijo ter na prosojnost vode (Musil, 2006). Velikost rib, predvsem krapov, pomembno vpliva na gostoto nevretenčarjev in dvoživk v vodi (Kloskowski in sod., 2010). Dodaten vpliv na vodne ptice ima praznjenje ribnikov (Vogrin in Vogrin, 1999). 22

34 2.2.3 Pravni status območja Rački ribniki so del evropskega omrežja Natura To je omrežje posebnih varstvenih območij v državah članicah Evropske unije. Glavni cilj Nature 2000 je ohraniti biotsko raznovrstnost za naslednje rodove (NATURA 2000, 2015).»Slovenija je, tako kot vse države članice, dolžna določiti območja Natura 2000 in jih tudi ustrezno ohranjati. Pravno podlago za vzpostavljanje območij Natura 2000 predstavljata Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic.«(natura 2000, 2015). Natura 2000 v Sloveniji:»Določenih je 354 območij, od tega jih je 323 določenih na podlagi direktive o habitatih in 31 na podlagi direktive o pticah.«(natura 2000, 2015). Območje Krajinskega parka je bilo na podlagi Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst aprila leta 2004 opredeljeno kot posebno ohranitveno območje SAC 6 pod kodo SI (Uradni list št. 49/2004). 6 SAC»SAC je kratica za Posebno ohranitveno območje, kar je Natura 2000 območje po Habitatni direktivi. Izhaja iz angleškega»special Area of Conservation«.«(Bordjan in sod., 2013, str. 10 ). 23

35 Območje je bilo razglašeno na podlagi naslednjih vrst/habitatov:»rastlinske in živalske vrste: kranjska sita Eleocharis carniolica, štiriperesna marzilka Marsilea quadrifolia, Graphoderus bilineatus, dristavični spreletavec Leucorrhinia pectoralis Habitatni tipi: (91L0) Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi Erythronio-Carpinion, (91E0) Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka); (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)), (3150) Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition, (3130) Oligotrofne do mezotrofne stoječe vode z amfibijskimi združbami razredov Litorelletea uniflorae in/ali Isoëto-Nanojuncetea«(Uradni list, št. 49/2004, Priloga 2). V letu 2011 je območje postalo del omrežja IBA 7 (Mednarodno pomembna območja za ptice) kot del območja Črete skupaj z območjem zadrževalnika Medvedce, ki leži na južnem delu Dravskega polja (Denac in sod., 2011a). Od leta 2014 je razglašeno tudi kot posebno varovano območje SPA 8 pod številko SI (Naravovarstveni atlas - NATURA 2000, 2015). Vrste za opredelitev SPA: - belorepec Haliaeetus albicilla (A075) - čapljica Ixobrychus minutus (A022) - čopasta črnica Aythya fuligula (A061) - črna čigra Chlidonias niger (A197) 7 IBA- Important Bird Areas 8»SPA je kratica za Posebno območje varstva, kar je Natura 2000 območje po Ptičji direktivi. Izhaja iz angleškega»special Protection Area«.«(Bordjan in sod., 2013, str. 9). 24

36 - grahasta tukalica Porzana porzana (A119) - kostanjevka Aythya nyroca (A060) - mala tukalica Porzana parva (A120) - močvirski martinec Tringa glareola (A166) - mokož Rallus aquaticus (A118) - pepelasti lunj Circus cyaneus (A082) - priba Vanellus vanellus (A142) - rakar Acrocephalus arundinaceus (A298) - rečni galeb Larus ridibundus (A179) - reglja Anas querquedula (A055) - rjavi srakoper Lanius collurio (A338) - sivka Aythya ferina (A059) - togotnik Philomachus pugnax (A151) - velika bela čaplja Egretta alba (A027) - veliki škurh Numenius arquata (A160) - črni škarnik Milvus migrans (A073) - konopnica Anas strepera (A051) - ribji orel Pandion haliaetus (A094) - rjava čaplja Ardea purpurea (A029) - rjavi lunj Circus aeruginosus (A081) - žerjav Grus grus (A127) - močvirski lunj Circus pygargus (A084) (NATURA 2000, 2015, Naravovarstveni atlas - NATURA 2000, 2015). Za vodne ptice v parku je bila varstveno pomembna dejavnost lov, ki se je kljub zakonski prepovedi občasno izvajal (Vogrin in Vogrin, 1999). 25

37 Slika 18: Zračni posnetek Račkih ribnikov z oznako ribnikov, junij 2015, Merilo: 1:6474 ( Geodetska uprava Republike Slovenije) 26

38 Slika 19: Veliki ribnik (foto: Urška Martinc, junij 2015) Slika 20: Bazen Č (foto: Urška Martinc, junij 2015) Slika 21: Mali ribnik (foto: Urška Martinc, junij 2015) Slika 22: Bazen D (foto: Urška Martinc, junij 2015) Slika 23: Ribnik Gajič (foto: Urška Martinc, junij 2015) Slika 24: Bazen E (foto: Urška Martinc, junij 2015) 27

39 2.2.4 Obdelava podatkov V nalogi smo uporabili dva neparametrična statistična testa. S Hi- kvadratom smo preverjali značilnost glede na časovno razporeditev, torej frekvence med posameznimi deli dneva. Neodvisna spremenljivka je del dneva, odvisna spremenljivka je število osebkov posamezne vrste. S Kruskal-Wallis testom smo preverjali značilnost glede na habitate, torej frekvenco pojavljanja v izbranih habitatih. Neodvisna spremenljivka je habitat, odvisna spremenljivka je število osebkov posamezne vrste. 28

40 3 REZULTATI Rezultate smo razdelili na šest poglavij. V prvem poglavju smo predstavili zastopanost habitatov po posameznih ribnikih in bazenih. Nato smo predstavili številčnost vrst, v tretjem poglavju smo si pogledali fenologijo in habitate vrst, v četrtem poglavju smo predstavili pojavljanje vrst v posameznih habitatih, v petem poglavju smo predstavili pojavljanje gnezd in v zadnjem, šestem poglavju, smo na kratko predstavili časovno razporeditev. 3.1 Zastopanost habitatov po posameznih ribnikih in bazenih Izbrane habitate smo zabeležili na vseh vodnih telesih z izjemo ribnika Gajič (Tabela 3). V tem ribniku sta bila odsotna habitata rogoz in mešano. Tabela 3: Prikaz, kateri habitati se pojavljajo na izbranih ribnikih. RIBNIK HABITATI ROGOZ PLAVAJOČE ODPRTO MEŠANO (rogoz in plavajoče OBREŽJE RASTLINE rastline) Veliki DA DA DA DA DA ribnik (C) 9 Gajič (B) NE DA DA NE DA Mali DA DA DA DA DA ribnik (A) Bazen Č DA DA DA DA DA Bazen D DA DA DA DA DA Bazen E DA DA DA DA DA 9 Ribniki in bazeni bodo v poglavju Rezultati označeni z velikimi črkami, kot je prikazano v Tabeli 3. C za Veliki ribnik, B za Gajič, A za Mali ribnik ter bazeni z oznakami Č, D in E. 29

41 Na ribniku A so bili zastopani vsi habitati. Na Z strani ribnika je večji del predstavljal odprt habitat, medtem ko je bila SV stran ribnika prekrita z rogozom ter plavajočimi rastlinami. Habitat na ribniku B je bil, z izjemo majhnega dela plavajočih rastlin, odprt. Ribnik C ima največjo površino med ribniki. Večji del je bilo odprtega, S del ribnika je bil pokrit s plavajočimi rastlinami ter rogozom. Stranski bazeni so imeli vse habitate. 3.2 Številčnost vrst Na območju popisa smo v vseh terenskih dneh skupno zabeležili izbranih vrst. osebkov vseh Največ smo zabeležili lisk in sicer 7131 (71,8 %), najmanj pa, 71 (0,7 %), čopastih črnic (Graf 1) labod grbec mlakarica sivka kostanjevka čopasta črnica mali ponirek čopasti ponirek zelenonoga tukalica liska Graf 1: Seštevek vseh osebkov izbranih vrst v času opazovanja (N=9925). 10 Vsota vseh osebkov izbranih ptičev 30

42 3.3 Fenologija in habitati izbranih vrst V tem poglavju smo predstavili fenologijo izbranih osebkov glede na posamezno vodno telo in pojavljanje osebkov glede na habitat Labod grbec Cygnus olor Laboda grbca smo zabeležili v 15 (94 %) od skupno 16 terenskih dni. Skupno smo zabeležili 86 osebkov (0,8 %) 11. Pri opazovanih šestih osebkih je najverjetneje šlo za družino, dva odrasla osebka s štirimi mladiči. Z izjemo dne , smo vedno zabeležili vsaj enega od članov družine , ter pa se jim je pridružil še po en osebek, tako da je bilo te dni skupno število zabeleženih osebkov sedem (Graf 2). Laboda grbca smo, razen zadnje tri terenske dni, ko je bil dvakrat opazovan tudi v bazenu D (12 osebkov, 14 %) 12 in po enkrat v ribniku A (en osebek, 1,2 %) in B (dva osebka, 2,3 %), vedno opazovali v ribniku C (71 osebkov, 82,5 %). V bazenih Č in E ga nismo zabeležili (Graf 2). Številčnost labodov grbcev se je med posameznimi habitati značilno razlikovala (Kruskal- Wallis: H = 23,1, p = 0,0001, sp = 4). Največkrat smo ga opazovali na odprtem (55 osebkov, 63,9 %). Trikrat smo ga zabeležili v habitatu obrežje (14 osebkov, 16,4 %) in mešano (11 osebkov, 12,7 %). Enkrat smo ga zabeležili med plavajočimi rastlinami (6 osebkov, 7 %), medtem ko ga v rogozu nismo zabeležili (Graf 3). Število preštetih labodov grbcev se ni značilno razlikovalo med posameznimi deli dneva (Hi kvadrat X 2 = 7, 48, p > 0,0001, sp = 3). Največ osebkov smo prešteli zjutraj, najmanj pa opoldan (Graf 26). 11 Tukaj se odstotki nanašajo na vsoto vseh osebkov 12 Tukaj se odstotki nanašajo na posamezno vrsto 31

43 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov ribnik A ribnik B ribnik C bazen Č bazen D bazen E Datum Graf 2: Fenologija laboda grbca Cygnus olor glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih v letu OBREŽJE MEŠANO ODPRTO PLAVAJOČA VEGETACIJA ROGOZ Datum Graf 3: Pojavljanje osebkov laboda grbca Cygnus olor glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom

44 3.3.2 Mlakarica Anas platyrhynchos Mlakarico smo opazovali na vseh terenskih dnevih. Skupaj smo zabeležili 588 osebkov (6 %). Najštevilčnejša je bila dne (93 osebkov). Najmanj, le 15 osebkov, smo zabeležili dne ter dne (Graf 4). Največkrat smo jo zabeležili v ribniku C (269 osebkov, 45,8, %), v ribniku B smo zabeležili 125 osebkov (21,2 %), medtem ko smo jih v ribniku A zabeležili 168 (28,6 %). V bazenu Č je bila zabeležena štirikrat (14 osebkov, 2,4 %), v bazenu D dvakrat (12 osebkov, 2 %), medtem ko je v bazenu E nismo opazili (Graf 4). Mlakarica je bila neenakomerno porazdeljena med različnimi habitati (Kruskal-Wallis: H = 29,03, p < 0,0001, sp = 4). Največ smo jih zabeležili v habitatu plavajoče rastline (184, 31,3 %). Zabeležili smo jo tudi v habitatu mešano (140 osebkov, 23,8 %) in na odprtem (135 osebkov, 23 %). Je edina izmed opazovanih vrst, ki je bila, razen dveh terenskih dni, vedno prisotna na obrežju (127 osebkov, 21,6 %). Mlakarico smo v rogozu zabeležili le sedmi terenski dan, (2 osebka, 0,3 %) (Graf 5). Število preštetih mlakaric se je značilno razlikovalo med posameznimi deli dneva (Hi kvadrat: X 2 = 107, p < 0,0001, sp = 3), največ smo jih prešteli zvečer, najmanj pa zjutraj (Graf 26). 33

45 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov ribnik A ribnik B ribnik C bazen Č bazen D bazen E Datum Graf 4: Fenologija mlakarice Anas platyrhynchos glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih v letu OBREŽJE MEŠANO ODPRTO PLAVAJOČA VEGETACIJA ROGOZ Datum Graf 5: Pojavljanje osebkov mlakarice Anas platyrhynchos glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom

46 3.3.3 Sivka Aythya ferina Sivko smo opazovali v 12 (75 %) od skupno 16 terenskih dni. Skupaj smo v vseh terenskih dnevih zabeležili 121 (1,2 %) osebkov. Največ osebkov je bilo opaženih dne , in sicer 30 osebkov. Dne smo zabeležili le en osebek (Graf 6). Sivko smo največkrat zabeležili v ribniku A (80 osebkov, 66,1 %). Opazovana je bila tudi v ribniku C (32 osebkov, 26,5 %) ter v bazenu E (9 osebkov, 7,4 %). V ribniku B in bazenih Č ter D je nismo opazili (Graf 6). Sivka je bila neenakomerno porazdeljena med različnimi habitati (Kruskal-Wallis: H= 37,3, p < 0,0001, sp = 4). Največkrat smo jo zabeležili med plavajočimi rastlinami (100 osebkov, 82,7 %). Na dveh terenskih dnevih je bila opazovana na odprtem (20 osebkov, 16,5 %) ter enkrat med rogozom (en osebek, 0,8 %). Medtem ko je v habitatu mešano ter na obrežju nismo zabeležili (Graf 7). Število preštetih sivk se je značilno razlikovalo med posameznimi deli dneva (Hi kvadrat: X 2 = 23,9, p < 0,0001, sp = 3), največ smo jih prešteli zjutraj, najmanj pa popoldan (Graf 26). 35

47 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov ribnik A ribnik B ribnik C bazen Č bazen D bazen E Datum Graf 6: Fenologija sivke Aythya ferina glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih v letu OBREŽJE MEŠANO ODPRTO PLAVAJOČA VEGETACIJA ROGOZ Datum Graf 7: Pojavljanje osebkov sivke Aythya ferina glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom

48 3.3.4 Kostanjevka Aytya nyroca Kostanjevko smo opazovali na vseh terenskih dnevih. Skupaj smo zabeležili 587 osebkov (6 %). Najštevilčnejša je bila dne , ko smo zabeležili 103 osebke. Tretji terenski dan, , smo opazili le en osebek (Graf 8). Največkrat smo jo opazovali v ribniku A (546 osebkov, 93 %). Veliko manj osebkov smo opazili v ribniku C (41 osebkov, 7%). V ribniku B ter bazenih Č, D in E je nismo zabeležili (Graf 8). Kostanjevka je bila neenakomerno porazdeljena med različnimi habitati (Kruskal-Wallis: H =58, p < 0,0001, sp = 4). Največkrat smo jo opazovali med plavajočimi rastlinami (537 osebkov, 91,5 %), manj med rogozom (24 osebkov, 4,1 %), odprtem (19 osebkov, 3,2 %) ter v habitatu mešano (7 osebkov, 1,2 %) (Graf 9). Število preštetih kostanjevk je bilo med posameznimi deli dneva podobno (Hi kvadrat: X 2 = 1,57, p > 0,0001, sp = 3). Največ smo jih prešteli zjutraj, najmanj pa opoldan (Graf 26). 37

49 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov ribnik A ribnik B ribnik C bazen Č bazen D bazen E Datum Graf 8: Fenologija kostanjevke Aythya nyroca glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih letu OBREŽJE MEŠANO ODPRTO PLAVAJOČA VEGETACIJA ROGOZ Datum Graf 9: Pojavljanje osebkov kostanjevke Aythya nyroca glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom

50 3.3.5 Čopasta črnica Aythya fuligula Čopasto črnico smo opazovali v 10 (62,5 %) od skupno 16 terenskih dni. Skupaj smo zabeležili 71 osebkov (0,7 %). Največ smo jih zabeležili dne (28 osebkov). Število čopastih črnic je precej nihalo med posameznimi obiski (Graf 10). Glavnino čopastih črnic smo prešteli peti in šesti terenski dan, medtem ko je na šestih terenih nismo opazili, na dveh terenskih dnevih pa smo opazili le po en osebek (7. 8. in ) (Graf 10). Največkrat smo jo zabeležili v ribniku C (53 osebkov, 74, 6 %). Manj osebkov smo zabeležili v ribniku A (18 osebkov, 25,4 %), medtem ko je v ostalih nismo opazili (Graf 10). Čopasta črnica je bila neenakomerno porazdeljena med različnimi habitati (Kruskal-Wallis: H = 28,5, p < 0,0001, sp = 4), opažena je bila le na odprtem (51 osebkov, 71, 8 %) in med plavajočimi rastlinami (20 osebkov, 28,2 %) (Graf 11). Število preštetih čopastih črnic je bilo med posameznimi deli dneva podobno (Hi kvadrat: X 2 = 30,5, p < 0,0001, sp = 3), sicer smo jih največ prešteli zvečer, najmanj pa zjutraj (Graf 26). 39

51 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov ribnik A ribnik B ribnik C bazen Č bazen D bazen E Datum Graf 10: Fenologija čopaste črnice Aythya fuligula glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih v letu OBREŽJE MEŠANO ODPRTO PLAVAJOČA VEGETACIJA ROGOZ Datum Graf 11: Pojavljanje osebkov čopaste črnice Aythya fuligula glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom

52 3.3.6 Mali ponirek Tachybaptus ruficollis Malega ponirka smo opazovali v vseh terenskih dnevih. Skupaj smo zabeležili 447 osebkov (4,5 %), največ (50 osebkov) dne Najmanj osebkov smo opazili na prvi terenski dan in sicer šest (Graf 12). Največkrat smo ga zabeležili v ribniku A (206 osebkov, 46,1 %), v ribniku C smo zabeležili nekaj manj osebkov (188 osebkov, 42 %), še manj pa v ribniku B (49 osebkov, 11 %). V bazenu E smo ga opazili le na dveh terenskih dnevih (4 osebki, 0,9 %), medtem ko ga v bazenu Č in D nismo opazili (Graf 12). Mali ponirek je bil neenakomerno porazdeljen med različnimi habitati (Kruskal-Wallis: H = 29,7, p < 0,0001, sp = 4). Največkrat smo ga zabeležili med plavajočimi rastlinami (164 osebkov, 36,7 %) in na odprtem (151 osebkov, 33,8 %). V habitatu mešano (72 osebkov, 16,1 %) ter v rogozu (56 osebkov, 12,5 %) ni bil tako številčen. Na obrežju je bil zabeležen na dveh terenskih dnevih (štirje osebki, 0,9 %) (Graf 13). Število preštetih malih ponirkov se je značilno razlikovalo med posameznimi deli dneva (Hi kvadrat: X 2 = 54,2, p < 0,0001, sp = 3), največje je bilo zvečer, najmanjše pa popoldan (Graf 26). 41

53 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov ribnik A ribnik B ribnik C bazen Č bazen D bazen E Datum Graf 12: Fenologija malega ponirka Tachybaptus ruficollis glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih v letu OBREŽJE MEŠANO ODPRTO PLAVAJOČA VEGETACIJA ROGOZ Datum Graf 13: Pojavljanje osebkov mali ponirek Tachybaptus ruficollis glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom

54 3.3.7 Čopasti ponirek Podiceps cristatus Čopastega ponirka smo opazovali na vseh terenskih dnevih. Skupaj smo zabeležili 742 osebkov (7,5 %) in je bil tako druga najštevilčnejša vrsta. Največ (107 osebkov) smo prešteli dne , najmanj (23 osebkov) pa dne (Graf 14). Glavnino osebkov smo zabeležili v ribniku C (599 osebkov, 80,7 %), medtem ko ga v bazenih Č, D in E ga nismo opazili. V ribniku A je bil opazovan na 14 terenskih dnevih (107 osebkov, 14,4 %). Na 10 terenskih dnevih je bil prisoten tudi v ribniku B (36 osebkov, 4,9 %) (Graf 14). Čopasti ponirek je bil neenakomerno porazdeljen med različnimi habitati (Kruskal-Wallis: H = 54,5, p < 0,0001, sp = 4). Največkrat je bil zabeležen na odprtem (544 osebkov, 73,3 %), medtem ko je bil na obrežju opazovan le na dveh terenskih dnevih (7 osebkov, 1 %). Na plavajočih rastlinah smo ga zabeležili v 16 dneh 143 osebkov (19,3 %), v rogozu 13 osebkov (1,7 %), v habitatu mešano pa 35 osebkov (4,7 %) (Graf 15). Število preštetih čopastih ponirkov se je značilno razlikovalo med posameznimi deli dneva (Hi kvadrat: X 2 = 67,6, p < 0,0001, sp = 3), največje je bilo zjutraj, najmanjše pa popoldan (Graf 26). 43

55 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov ribnik A ribnik B ribnik C bazen Č bazen D bazen E Datum Graf 14: Fenologija čopastega ponirka Podiceps cristatus glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih v letu OBREŽJE MEŠANO ODPRTO PLAVAJOČA VEGETACIJA ROGOZ Datum Graf 15: Pojavljanje osebkov čopastega ponirka Podiceps cristatus glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom

56 3.3.8 Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus Zelenonogo tukalico smo opazovali na vseh terenskih dnevih. Skupaj smo zabeležili 152 osebkov (1,5 %). Največ (20 osebkov) smo jih opazili dne , najmanj (3 osebki) pa dne in (Graf 16). Zelenonogo tukalico smo na vsakem terenskem dnevu opazovali v ribniku A (109 osebkov. 71,8 %). V ribniku C smo zabeležili manj osebkov (26 osebkov, 17,1 %). V ribniku B je bila opažena le enkrat (1 osebek, 0,6 %), v bazenu D dvakrat (3 osebki, 2 %), v bazenu Č pa je nismo zabeležili. V drugi polovici opazovalnega obdobja je bila prisotna tudi v bazenu E (13 osebkov, 8,5 %) (Graf 16). Zelenonoga tukalica je bila neenakomerno porazdeljena med različnimi habitati (Kruskal- Wallis: H = 36,8, p < 0,0001, sp = 4). Največkrat smo jo opazili med plavajočimi rastlinami (104 osebki, 68,4 %). Zabeležili smo jo tudi v habitatu mešano (31 osebkov, 20,4 %), na obrežju (10 osebkov, 6,6 %) ter v rogozu (šest osebkov, 4 %). Le enkrat pa smo jo zabeležili na odprtem (en osebek, 0,6 %) (Graf 17). Število preštetih zelenonogih tukalic se je značilno razlikovalo med posameznimi deli dneva (Hi kvadrat: X 2 = 42,6, p < 0,0001, sp = 3), največje je bilo zvečer, najmanjše pa zjutraj (Graf 26). 45

57 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov ribnik A ribnik B ribnik C bazen Č bazen D bazen E Datum Graf 16: Fenologija zelenonoge tukalice Gallinula chloropus glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih v letu OBREŽJE MEŠANO ODPRTO PLAVAJOČA VEGETACIJA ROGOZ Datum Graf 17: Pojavljanje osebkov zelenonoge tukalice Gallinula chloropus glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom

58 3.3.9 Liska Fulica atra Lisko smo opazovali na vseh terenskih dnevih. Bila je daleč najštevilčnejša vrsta (71,8 % vseh preštetih osebkov). Skupaj smo v vseh terenskih dnevih zabeležili 7131 osebkov, od tega največ, 915 osebkov, Najmanj, 47 osebkov, smo zabeležili na drugem terenskem dnevu ( ) (Graf 18). Liska je bila edina vrsta, ki se je pojavljala na vseh opazovanih vodnih objektih. Največkrat je bila opazovana na ribniku C (6702 osebkov, 94 %). V ribniku A je bilo število zabeleženih osebkov veliko manjše (351 osebkov, 5 %). V ribniku B smo jo zabeležili le prve tri terenske dni (21 osebkov, 0,3 %). Lisko smo opazovali tudi v bazenih Č (7 osebkov, 0,01 %), D (34 osebkov, 0,5 %) in E (16 osebkov, 0,2 %). V bazenu D smo jo opazovali v štirih, v bazenu E v treh ter v bazenu Č v dveh terenskih dnevih (Graf 18). Liske so bile neenakomerno razporejene med različnimi habitati (Kruskal-Wallis: H = 60,1, p < 0,0001, sp = 4). Največ smo jih zabeležili na odprtem (4324 osebkov, 60,7 %) in med plavajočimi rastlinami (2457 osebkov, 34,4 %). V ostalih habitatih smo jo zabeležili v manjšem številu (mešano 295 osebkov, 4,1 %, rogoz 43 osebkov, 0,6 % in obrežje 12 osebkov, 0,2 %) (Graf 19). Število preštetih lisk se je značilno razlikovalo med posameznimi deli dneva (Hi kvadrat: X 2 = 740, p < 0,0001, sp = 3), največje je bilo med zvečer, najmanjše pa med popoldan (Graf 27). 47

59 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov 26.jun 28.jun 1.jul 4.jul 6.jul 9.jul 14.jul 18.jul 21.jul 25.jul 26.jul 27.jul 7.avg 8.avg 10.avg 14.avg Število osebkov * ** ribnik A ribnik B ribnik C bazen Č bazen D bazen E Datum Graf 18: Fenologija liske Fulica atra glede na posamezno vodno telo na Račkih ribnikih v letu * V bazenu Č 2 osebka, ** v bazenu Č 5 osebkov OBREŽJE MEŠANO ODPRTO PLAVAJOČA VEGETACIJA ROGOZ Datum Graf 19: Pojavljanje osebkov liske Fulica atra glede na habitat na Račkih ribnikih med junijem in avgustom

60 3.4 Pojavljanje izbranih vrst v posameznih habitatih Rogoz Skupno smo v rogozu zabeležili 145 osebkov. V habitatu rogoz smo od vseh opazovanih vrst največkrat opazovali malega ponirka (56 osebkov, 39 %). Več kot 5 % opazovanih osebkov predstavljajo še liska (43 osebkov, 30 %), kostanjevka (24 osebkov, 16 %) ter čopasti ponirek (13 osebkov, 9 %). V rogozu nismo zabeležili dveh vrst, in sicer laboda grbca in čopaste črnice (Graf 20). Če pogledamo posamezen ribnik s habitatom rogoz, je razmerje malo drugačno. V ribniku C se je pojavila v več kot 5 % tudi zelenonoga tukalica (6 %). Odstotek opazovanih osebkov izbranih vrst v habitatu rogoz 30% 1% 1% 16% labod grbec mlakarica sivka kostanjevka čopasta črnica 4% 9% 39% mali ponirek čopasti ponirek zelenonoga tukalica liska Graf 20: Odstotek opazovanih osebkov izbranih vrst v habitatu rogoz na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg v letu N =

61 3.4.2 Plavajoče rastline V habitatu plavajoče rastline smo zabeležili vse opazovane vrste (3715 osebkov). Največkrat smo opazovali lisko (2457 osebkov, 66 %). Več ali enako kot 5 % opazovanih osebkov sta dosegli še kostanjevka (537 osebkov, 14 %) in mlakarica (184 osebkov, 5 %) (Graf 21). Če pogledamo posamezen ribnik s habitatom plavajoče rastline je razmerje malo drugačno. V ribniku A smo med plavajočimi rastlinami največkrat opazovali kostanjevko (43 %). Več kot 5 % opazovanih osebkov pa predstavljajo še liska, zelenonoga tukalica, čopasti ponirek, mali ponirek, sivka in mlakarica. V ribniku B sta bila med plavajočimi rastlinami zabeležena le liska (65 %) in mali ponirek (35 %). V ribniku C je med plavajočimi rastlinami prevladovala liska (90 %), vse ostale opazovane vrste so bile zastopane v manj kot 5 %. V bazenu Č smo med plavajočimi rastlinami največkrat opazili mlakarico (53 %) ter lisko (47 %). V bazenu D je bilo stanje podobno. V bazenu E pa je bila poleg liske (39 %) zabeležena tudi zelenonoga tukalica (29 %), sivka (22 %) ter mali ponirek (9 %). Odstotek opazovanih osebkov izbranih vrst v habitatu plavajoče rastline 66% 0% 5% 3% 14% 1% 4% 4% 3% labod grbec mlakarica sivka kostanjevka čopasta črnica mali ponirek čopasti ponirek zelenonoga tukalica liska Graf 21: Odstotek opazovanih osebkov izbranih vrst v habitatu plavajoče rastline na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg v letu N =

62 3.4.3 Odprto V habitatu odprto smo zabeležili vse opazovane vrste (5300 osebkov). Največkrat smo zabeležili lisko (4324 osebkov, 82 %), predvsem zaradi številčnega pojavljanja v ribniku C. Več kot 5 % opazovanih vrst predstavlja še čopasti ponirek (544 osebkov, 10 %) (Graf 22). Razmerje je drugačno, če pogledamo posamezne ribnike in bazene s tem habitatom. V ribniku A so bile opažene vrste mlakarica (70 %), liska (18 %) in čopasti ponirek (13 %). Mlakarica (41 %), čopasti ponirek (25 %) ter mali ponirek (29 %) so bile vrste, ki so prevladovale v habitatu odprto v ribniku B. V ribniku C smo opazili največ osebkov lisk (84 %). Odstotek opazovanih osebkov izbranih vrst v habitatu odprto 1% 1% 3% 3% 10% labod grbec mlakarica sivka kostanjevka čopasta črnica mali ponirek čopasti ponirek 82% zelenonoga tukalica liska Graf 22: Odstotek opazovanih osebkov izbranih vrst v habitatu odprto na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg v letu N =

63 3.4.4 Mešano V habitatu mešano smo zabeležili vse opazovane vrste (591 osebkov) razen sivke in čopaste črnice. Največkrat smo opazovali lisko (295 osebkov, 50 %). 5 % ali več opazovanih osebkov predstavljajo še mlakarica (140 osebkov, 24 %), mali (72 osebkov, 12 %) in čopasti ponirek (35 osebkov, 6 %) ter zelenonoga tukalica (31 osebkov, 5 %) (Graf 23). Če pogledamo posamezne ribnik oziroma bazen je razmerje malo drugačno. V ribniku C sta v habitatu mešano zabeleženi nad 5 % le liska (54 %) in mlakarica (33 %). Odstotek opazovanih osebkov izbranih vrst v habitatu mešano 50% 2% 5% 6% 24% 12% 1% labod grbec mlakarica sivka kostanjevka čopasta črnica mali ponirek čopasti ponirek zelenonoga tukalica liska Graf 23: Odstotek opazovanih osebkov izbranih vrst v habitatu mešano na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg letu N =

64 3.4.5 Obrežje Skupno smo zabeležili 174 osebkov. V habitatu obrežje nismo opazili vseh treh rac rodu Aythya. Največkrat smo opazovali mlakarico (127 osebkov, 73 %). Več kot 5 % opazovanih osebkov predstavljajo še labod grbec (14 osebkov, 8 %), liska (12 osebkov, 7 %) in zelenonoga tukalica (10 osebkov, 6 %) (Graf 24). Če pogledamo posamezne ribnike in bazene je razmerje malo drugačno. V ribniku A so bile opazovane tri vrste. Najštevilčnejša je bila mlakarica (68 %). Zabeleženi sta bili tudi zelenonoga tukalica (27 %) in liska (5 %). V ribniku B prevladovala mlakarica (97 %). V ribniku C je bilo na obrežju poleg mlakarice (62 %) opazovana še liska (18 %), čopasti ponirek (11 %) ter mali ponirek (6 %). Na obrežju bazena Č je bila opazovana samo mlakarica. Na obrežju bazena D so bile opazovane tri vrste. Prevladoval je labod grbec (75 %). Zabeležili pa smo tudi zelenonogo tukalico (12,5 %) in mlakarico (12,5 %). Zelenonoga tukalica je bila edina opazovana vrsta zabeležena v habitatu obrežje v bazenu E. Odstotek opazovanih osebkov izbranih vrst v habitatu obrežje 2% 4% 6% 7% 8% labod grbec mlakarica sivka kostanjevka čopasta črnica mali ponirek čopasti ponirek 73% zelenonoga tukalica liska Graf 24: Odstotek opazovanih osebkov izbranih vrst v habitatu obrežje na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg v letu N =

65 3.5 Gnezda Zabeležili smo šest gnezd. Od tega smo na ribniku C zabeležili štiri gnezda čopastega ponirka. Gnezda so se nahajala v habitatu rogoz (dva) ter v habitatu plavajoče rastline (dva) na severozahodni strani ribnika. Na ribniku A smo v habitatu mešano našli zapuščeno gnezdo, gnezdo je najverjetneje pripadalo liski (Bordjan, osebno). Na obrežju bazena Č smo zabeležili gnezdo laboda grbca. 54

66 Število osebkov 3.6 Časovna razporeditev V tem poglavju smo poskušali prikazati razporeditev osebkov čez dan. Če pogledamo povprečno vsoto vseh osebkov smo največ osebkov zabeležili zvečer, med in 20.00, najmanj pa popoldan, med in (Graf 25). Zvečer smo prešteli 27 % več osebkov kot zjutraj, predvsem na račun liske, medtem ko je bilo opoldan 18,5 %, popoldan pa 30,4 % manj osebkov kot zjutraj (Graf 25) zjutraj opoldan popoldan zvečer Del dneva Graf 25: Povprečno število osebkov izbranih vodnih vrst ptic glede na časovni interval dela dneva na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg v letu

67 labod grbec mlakarica sivka kostanjevka čopasta črnica mali ponirek čopasti ponirek zelenonoga tukalica Število osebkov Vse vrste so bile opažene v vseh izbranih delih dneva. Laboda grbca, sivko, kostanjevko in čopastega ponirka smo največkrat opazovali zjutraj, medtem ko smo mlakarico, čopasto črnico, malega ponirka, zelenonogo tukalico (Graf 26) in lisko največkrat zabeležili zvečer (Graf 27). Nobena od izbranih vrst ni dosegla največjega števila v sredini dneva (Graf 26 in Graf 27) Del dneva zjutraj opoldan popoldan zvečer Graf 26: Povprečno število osebkov glede na časovni interval dela dneva na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki Požeg v letu