Bernard Stritih NA POTI K AVTONOMIJI SOCIALNEGA DELA KOT STROKE IN ZNANOSTI Doc. dr. Bernard Stritih je predavatelj socialnega dela na Visoki šoli za
|
|
- Valerija Zorman
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Bernard Stritih NA POTI K AVTONOMIJI SOCIALNEGA DELA KOT STROKE IN ZNANOSTI Doc. dr. Bernard Stritih je predavatelj socialnega dela na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani. Začetki socialnega dela v ZDA in Evropi se razlikujejo: ameriško socialno delo je zaznamovano z optimizmom pionirstva pri osvajanju Zahoda, evropsko pa z nerešljivostjo nasprotja med velikimi idejami in praktično pametjo. Socialna diagnoza Mary Richmond ni podobna psihiatrični diagnozi, ampak poudarja svojskost vsakega posameznika v njegovem socialnem kontekstu. Posebna hinkcija socialnega dela, na kateri gradi svojo avtonomijo, je pomoč ljudem, ki jim grozi socialna izključitev. Avtonomnost socialnega dela je nujna za kontinuirano razvijanje odnosov z drugimi avtonomnimi družbenimi podsistemi. Sodobni človek je samozadosten, ko zmaguje, zelo težko pa se zave svoje ranljivosti in se v krizah še bolj osami, tako da človeška pomoč v naravni socialni mreži ne zadostuje. Tu nastane potreba po socialnem delu, torej po iskanju možnosti, kje v okolju se lahko ta človek vključi v odnosno mrežo. Socialno delo ni orodje socialne politike, temveč se razvija v generično stroko in znanost, ki neguje tudi učenje iz nenamernih napak in spodrsljajev. Srečo Dragoš OD ETIOLOGIJE K EKOLOGIJI ROBOV Doc. dr. Srečo Dragoš je predavatelj obče sociologije na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani. Socialno delo je kot dejavnost že po definiciji ujeto v paradoks»mejnih«ved, osredotočenih na tisto, kar pri drugih ostaja na robu njihovega zanimanja. Kot profesija pa je (v primerjavi z razvitejšimi, ki imajo daljšo tradicijo) na teoretskem, strukturnem in kadrovskem področju v marginalnem položaju. Zato gre za pomembno vprašanje, kako se bo socialno delo razvijalo v prihodnje. Premislek o teh treh področjih na način, ki ga avtor opredeli kot ekologijo robov, nakazuje nekatere možnosti marginalnosti, ki jih lahko izkoristimo v pozitivno smer Zlasti moramo biti pozorni do razmejitev v notranjem okolju lastne profesije in do relacij navzven, tj., do drugih sistemov. V ta namen je lahko uporabna navezava na Parsonsovo shemo štirih funkcij, ki opozarja na sistemske pogoje, ki jim mora zadostiti tudi socialno delo kot profesionalni sistem. Aplikacijo Parsonsove sheme (AGIL) na socialno delo podaja avtor v zaključku tega prispevka. Danica Hrovatič NEPROFITNE NEVLADNE ORGANIZACIJE - NOV PROSTOR ZA SOCIALNO DELO Danica Hrovatič je diplomirala na Fakulteti za družbene vede in Visoki šoli za socialno delo s področja neprofitnih organizacij. Zaposlena je pri Socialni zbornici Slovenije, kjer se ukvarja s področjem socialnega varstva. Socialno delo kot stroka in neprofitne nevladne organizacije kot organizacijski prostor za izvajanje dejavnosti sta med seboj neposredno povezana. Neprofitne nevladne organizacije nastajajo ob profitno orientiranem in javnem sektorju. Tovrstne organizacije so za socialne delavke/ce, ki so doslej svojo dejavnost izvajali v okviru javnih zavodov, novi delovni izzivi in možnosti zaposlovanja. Prispevek predstavlja možnosti organiziranja in vključevanja socialnih dejavnosti, ki nastajajo na podlagi iniciativ civilne družbe in odgovornih posameznikov, v nevladne obhke organiziranosti: skupine za pomoč in samopomoč, društva, zavode, ustanove, zasebništvo, podjetja ali samostojne socialne programe. Neprofitno nevladne organizacije se pri delu srečujejo z različnimi problemi, ki nastajajo zaradi pomanjkanja strukture. Pomembni elementi pri tvorjenju strukture so zlasti trije: vzpostavljanje partnerskih odnosov z državo in profitnim sektorjem, financiranje z uporabo različnih virov sredstev in kadrovanje v smeri uravnoteženosti med delom prostovoljcev in profesionalno zaposlenih delavcev. Struktura neprofitno nevladnih organizacij je potrebna pri
2 Vesna Leskošek NOVA RAZMERJA MED DRŽAVO IN CIVILNO DRUŽBO Dipl. soc. del Vesna Leskošek je vodja Centra za pomoč mladim v Ljubljani. V nekaj letih pluralnega sistema socialnega varstva se je poleg javnih služb razvila široka mreža programov nevladnih organizacij. Te so zaradi svojih značilnosti pričele spreminjati klasične socialno varstvene koncepte in vnesle nova razumevanja odnosa med uporabniki storitev in izvajalci. S tem so vplivale tudi na spremembo razumevanja vloge profesionalcev in profesionalnosti same. Novosti na področju socialnega varstva so, kot vidimo iz javnih razpisov, že vpete v sistem, so zaželene in spodbujane. Tudi zato, ker postajajo institucionalna norma za vstop v Evropsko Unijo. Sedaj je čas za nov korak. Ta je zlasti v zagotavljanju kvalitete, dobrih pogodbenih odnosih, planiranju in ugotavljanju potreb. Brez zadnjega bodo dejavnosti narekovale predvsem organizacije iz lastnih ambicij in ne ljudje, ki servis potrebujejo. Srečo Dragoš DRUŽBENI POGOJI AVTONOMIJE UPORABNIŠKIH SKUPIN Avtonomija uporabnikov pomeni avtonomijo na dveh osnovnih ravneh, psihični in socialni. Avtor se v prispevku osredotoča zlasti na drugo raven in v tej zvezi postavi štiri teze. Prvič: Slovenija na socialnem področju ne zaostaja bistveno za evropskim prostorom razen v razvitosti uporabniških skupin. To pomeni, da je (kljub evropski primerljivosti) okolje, potrebno za afirmacijo avtonomije uporabniških skupin pri nas, nerazvito, saj še vedno bolj zavira kot pa stimulira samoorganizacijo uporabnikov. Drugič: sistemska avtonomija uporabniških skupin pomeni zlasti samostojnost glede na politični in glede na ekspertni sistem. Na področju osamosvajanja od politike je v zadnjih letih prišlo do pomembnih premikov. Tretjič: pri razmejitvi uporabniških od ekspertnih mrež smo še na začetku. Četrtič: sodelovanje med uporabniškimi skupinami in VŠSD kot ekspertno ustanovo bo tudi v prihodnje nujno, a bolj omejeno (ozko profilirano). Zato bodo za uporabniška združenja priporočljive intenzivnejše povezave zlasti s Socialno zbornico Slovenije in z novim Društvom socialnih delavk in delavcev Slovenije. Marjan Vončina VIDIKI PROFESIONALIZACIJE SOCIALNEGA DELA V SLOVENIJI Marjan Vončina je socialni delavec in diplomirani sociolog, direktor Centra za socialno delo Ljubljana Moste in predsednik društva Altra. Avtor uvodoma opozarja na spremembe v sistemu socialnega varstva in na nove vrednostne orientacije, ki zahtevajo premislek in ustrezno akcijo socialnih delavcev. Spremembe v sistemu socialnega varstva vplivajo tudi na možnosti zaposlovanja socialnih delavcev in delavk, pri čemer lastna skrb za izboljšanje pogojev za profesionalno udejstvovanje postaja temeljna družbena zahteva od poklica socialnega delavca. V nadaljevanju so ločeno prikazani problemi, s katerimi se srečujejo socialni delavci glede na to, v katerem sektorju družbe so zaposleni. Temeljni problem socialnih delavcev, ki delajo v javnem sektorju, so pomanjkljiva regulacija in nedefinirani cilji pri uvajanju socialnovarstvenih storitev. Temeljni problem socialnih delavcev, zaposlenili v nevladnem sektorju, je nestabilno financiranje programov. Temeljni problem socialnih delavcev, ki so zaposleni v delovnih organizacijah, pa se kaže v nedefinirani vlogi socialnega dela v profitnih organizacijah. Vida Miloševič-Arnold NEKATERE ZNAČILNOSTI SOCIALNEGA DELA V SLOVENIJI (S POUDARKOM NA JAVNEM SEKTORJU) Vida Miloševič Arnold, dipl soc. del, spec, supervizije, predava uvod v socialno delo, socialno delo s starimi ljudmi, supervizijo v socialnem delu in mreže in storitve socialnega varstva na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani. V pričujočem članku avtorica analizira dosedanji razvoj socialnega dela in stopnjo njegove sedanje profesionaliziranosti v Sloveniji. Pri tem se deloma opira na rezultate raziskave o profesionalnosti
3 socialnega dela v Sloveniji iz leta Opozarja na pojmovanje predmeta socialnega dela kot prakse in na sodobne paradigmatske premike v socialnem delu ter na njihovo aplikacijo v našem strokovnem prostoru. V nadaljevanju razpravlja o aktualnih procesih, ki se kažejo zlasti na področju javnega sektorja, in predlaga določene spremembe, ki bi socialnemu delu zagotovile boljši družbeni status, s tem pa tudi boljše storitve uporabnikom. Gabi Čačinovič Vogrinčič SOCIALNO DELO Z DRUŽINO: PRISPEVEK KONSTRUKTIVIZMA Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič predava psihologijo družine in socialno delo z družino na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani Članek obravnava prispevek konstruktivizma k teoriji in praksi socialnega dela. Ključni pojmi v stroki socialnodelavski delovni odnos, instrumentalna definicija problema, udeleženi v problemu in rešitv^i, osebno vodenje dobijo nov pomen, če jih povežemo z etiko participacije pri ustvarjanju nove zgodbe v odprtem prostoru za pogovor. Socialno delo se definira tudi kot raziskovanje in soustvarjanje zgodb, ki dajejo smisel življenju; temelji na razumevanju, sporazumevanju, dogovoru, v spoštovanju edinstvenosti. Pogoji za oblikovanje socialnodelavskih projektov pomoči na dialoški način so analizirani skozi tekste Roberte Greene in Andersonove in Goolishiana. Anica Klemenc-Žvikart MODELI OBRAVNAVE DRUŽIN PRI CENTRIH ZA SOCIALNO DELO IN STROKOVNE DILEME MED TEORIJO, PRAKSO IN DRŽAVO Anica Klemenc-Žvikart je diplomirana socialna delavka, zaposlena na Centru za socialno delo Dravograd. V članku so opisani modeli obravnave pri centrih za socialno delo v primerih odločanja o dodelitvi otrok, stikih in drugih pomembnih vprašanjih za življenje otrok po razpadu izvenzakonske skupnosti ali zakonske zveze, kjer so pooblastila za odločanje z zakonom zaupana centrom za socialno delo in se starši ne morejo sami sporazumeti o teh vprašanjih. Poudarjeno je vprašanje razmejitve strok in organizacije dela z namenom razmišljanja o kvalitetnejšem in učinkovitejšem delu. Kot pomemben element pri doseganju teh ciljev pa je prikazan vnos koncepta prve socialne pomoči v prakso socialnega dela in možnosti ob tem. Tanja Lamovec PROTISLOVJA DRUŽINSKE SKRBI ZA UPORABNIKE PSIHIATRIJE Prof dr. Tanja Lamovec je predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in predsednica društva Paradoks. Članek razkriva številna protislovja družinske oskrbe ljudi z dolgotrajnimi psihičnimi stiskami. Sodobna nuklearna družina nima pogojev za tako skrb, vendar pa tradicija in država tako pomoč pričakujeta. V razvitih deželah se lahko take osebe vključujejo v številne programe in tako preživijo del dneva zdoma, pri nas pa je teh možnosti malo in dobivajo le neznatno podporo države. Družine in še zlasti matere teh oseb se srečujejo s številnimi izvori stresa, ki jih strokovnjaki le slabo poznajo ali jim ne posvečajo pozornosti. Članek poskiiša sistematizirati nekatere teh dejavnikov. Čeprav je primarna skrbnica navadno mati, bivanje osebe z dolgotrajnimi stiskami močno spremeni tudi življenje drugih družinskih članov (sorojencev, zakoncev, otrok). V težnji za preživetje si družine izdelajo različne strategije, s katerimi se poskušajo prilagoditi na težko situacijo. Nekatere teh strategij so opisane, prikazane so tudi posledice. Nakazana je tudi potreba po organizirani politični akciji družin, ki skrbijo za uporabnike psihiatrije. Peter Stefanoski DRUŽINA, DROGE IN SOCIALNO DELO Dipl soc. delavec Peter Stefanoski je zaposlen na Centru za socialno delo Ljubljana Šiška na področju dela z ljudmi v stiski, katerih del je tudi uživanje alkohola in nedovoljenih drog. fe terapevt v klubu zdravljenih alkoholikov. Pod naslovom»kdo se pa tebe, droga, boji?«, gostuje s predavanji za starše in učitelje po slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Za učitelje vodi tudi
4 Avtor razmišlja o strokovnih socialnodelavskih izhodiščih za delo z uživalci drog in njihovimi družinami na centrih za socialno delo. Ciljev in načinov dela z uživalci drog ne išče v»specifičnih značilnostih«uživalcev drog, temveč v diskurzu socialnega dela ter metodiki strokovnih ravnanj in načel socialnega dela. V razmislek ponuja smernice za praktično delo z uživalci drog na centrih za socialno delo. Vida Kramžar DROGE IN (SUB)KULTURA: DIONIZIČNI VIDIK DRUŽBENOSTI Mag. Vida Kramžar, sociologinja, uči družboslovne predmete na Srednji šoli Zagorje. Analiza problema uživanja prepovedanih drog je velikokrat pojasnjevana v negativni luči kot stvar socialne patologije. Gre za enačenje med uživanjem in družbeno škodljivim ravnanjem. Tako etično posploševanje zakriva, da gre tudi pri uživalcih za element skupnosti, torej družbenosti. Vendar pa je s stališča vrednot ta družbenost pojmovana drugače. Gre za t. i. dionizični vidik družbenosti, ki je s stališča skrajnega individualizma nerazumljen. Mogoče je njegova patološkost deloma rezultat te nerazumljenosti. Na reševanje problema uživanja in odvisnosti od nelegalnih drog je treba gledati tudi s kulturnega vidika. Tako se problem razpre v globalni perspektivi in pokaže kot utesnjen v razmerje med določenimi modeli institucionalnih kultur Njegovo reševanje pomeni tudi odpiranje meja teh kultur Vito Flaker OPIS STANOVANJSKIH SKUPIN V SLOVENIJI IN ANALIZA MODELOV ŽIVLJENJA V NJIH Doc. dr. Vito Flaker predava socialno patologijo na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani Stanovanjske skupine ponavadi opredeljujejo kot vmesne oblike med zavodsko obravnavo in civilnim življenjem v skupnosti. V tem smislu so stanovanjske skupine tipičen teren socialnega dela kot umetnosti navadnosti izjemnega. Stanovanjske skupine se med seboj razlikujejo po ustanoviteljih, stanovalcih, njiliovem številu, spolu (večinoma so moški). Pogosto so prehodnega značaja in so korak pri osamosvajanju. Pogosto so locirane v navadnih soseskah, večinoma v mestili. Nekatere imajo več pravil, večinoma pa si ritem življenja v njih uravnavajo stanovalci sami. Ena osnovnih tem pogovorov je ukvarjanje z gospodinjstvom. V stanovanjskih skupinah ni opaziti posebnih vlog in klik, značilnih za zavode. Razumevanje delovanja in ravnanje osebja in stanovalcev uravnavajo različni modeli: model azila, temu soroden psihoterapevtski model, model hendikepa oz. prizadetosti, model družine z voljo po domačnosti, diskurz gospodinjskega Sizifa, modeliranje življenja po vzoru vsakdanjosti, model prostega časa in samopomočni in samoorganizirani model. Vida Slernenšek-Kovačević RAZVRŠČANJE OTROK IN MLADOSNIKOV Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU DILEME Diplomirana inženirka socialnega dela mag. Vida Slemenšek-Kovačevič je svetovalka ministra na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Avtorica se v članku ukvarja s področjem posebnega varstva in skrbi za otroke in mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in s tem v zvezi poudarja potrebo razumevanja koncepcije globalne razvojne strategije invalidskega varstva v Sloveniji ter celostnega pristopa v obravnavi teh otrok in mladostnikov. Zlasti poudarja pomen in nujnost interdisciplinarnega pristopa v sedanji in prihodnji mreži strokovnih služb in sistemu usposabljanja, z vgrajenim postopkom razvrščanja, ki omogoča razvrstitev na podlagi temeljite diagnostične in timske obravnave v razvoju motenega otroka, glede na vrsto in stopnjo prizadetosti, ter predlaganje ustreznega usposabljanja in nadaljne obravnave glede na njegove posebne probleme in potrebe. Pojasni, da dileme na tem področju povzročajo predlogi o razvojnem procesnem razvrščanju s pomočjo individualnih in individualiziranih programov, ki so skladni z otrokovim razvojem, učenjem (česa se je sposoben naučiti in kako) in možnostmi za doseganje postavljenih ciljev ter zakonsko opredelitvijo pristojnosti šolskih uprav za izdajo odločb v postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami.
5 POVZETKI Majda Knehtl SOCIALNE PREDNOSTI IN SLABOSTI INTEGRACIJE ŠOLANJA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI Dipl. soc. del Majda Knehtl dela v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana. Članek vsebuje natančnejši prikaz strokovnih mrež, služb in udeležencev, ki se vključujejo v proces obravnave in šolanja otrok s posebnimi potrebami, različnih strokovnih aktivnosti in vsestransko prepletenost strokovnih odnosov in dogajanj različnih strokovnih služb. Področje, ki pozna dokaj visoko strokovno raven obravnave, organizacije, spremljanja in vodenja (evidentiranja), bo s šolsko reformo doživelo temeljito vsebinsko in pristojnostno reorganizacijo. Nakazane so aktualne dileme glede praktičnega izvajanja tako zahtevnega področja z vidika vsebine, organizacije in finansiranja. Zastavljata se vprašanji: ali integracija sama po sebi zahteva tako korenite sistemske spremembe in posege v socialnem in sociološkem smislu in kam se bo po novi delitvi vlog strokovnih služb na tem področju umestilo socialno delo, ki je bilo do sedaj s svojo ključno vlogo učinkovito. Mirjana Majhenič SKRB ZA STARE - OD DRŽAVE BLAGINJE DO SAMOPOMOČI Mirjana Majhenič je diplomirana sociologinja, zaposlena v Centru za socialno delo Maribor kot pomočnica direktorice za strokovne zadeve. Država blaginje je povsod po svetu pokazala svojo nemoč, ko bi se morala soočiti in spopasti z naraščajočimi zdravstvenimi in socialnimi problemi prebivalstva, potem ko so razpadli sistemi tradicionalnih oblik medčloveške pomoči in solidarnosti. V procesu deinstitucionalizacije javnih služb se je kot temeljno vprašanje pokazalo razmerje moči med uporabniki in strokovnjaki. Avtorica ga razčlenjuje na aktualnem primeru soobstoja treh različnih oblik pomoči starim pri nas, v katerih se zrcaujo različne stopnje institucionaliziranosti, s tem pa tiidi vpliva, iniciative in odvisnosti uporabnikov. To so: domovi za upokojence, pomoč na domu starim ljudem in skupine starih za samopomoč. Različne oblike samopomoči skupine, organizacije in gibanja so izziv za profesionalce tudi v naših razmer, hkrati pa ob strokovni obravnavi izjemno pomembna komplementarna sestavina obvladovanja stisk ljudi. Pavla Rapoša Tajnšek PERSPEKTIVE SOCIALNEGA DELA V DELOVNEM OKOLJU Mag. Pavla Rapoša Tajnšek je predavateljica na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani. Avtorica v prvem delu prispevka obravnava kritične razmere, v katerih se je socialno delo v slovenskem delovnem okolju znašlo v obdobju ekonomske in družbene tranzicije; navaja razloge, ki so pripeljali do krize, in predstavi možnosti za (re)integracijo socialnega dela v delovno okolje na novih temeljih, ki izhajajo iz strateških načel evolucijskega menedžmenta. V drugem delu predstavi vlogo socialnega dela pri usposabljanju vodij za reševanje osebnih in družinskih problemov zaposlenih; prikazen je model, ki ločuje kontrolno in nadzorno funkcijo in je sestavni del vodenja, od funkcije pomoči; predstavljene so bistvene vsebine načela usposabljanja vodij za pomoč zaposlenim. Dušan Zapušek MODELI SOCIALNEGA DELA V PREMOGOVNIKU VELENJE Dipl soc. del Dušan Zapušek je zaposlen v Premogovniku Velenje na področju socialnega dela z invalidi. V razmerali Premogovnika Velenje je najbolj razvit model socialnega dela v delovnem okolju kot model pomoči delodajalcem oziroma delovni organizaciji. Avtor poudari vlogo socialnega delavca kot svetovalca vodstvu za odločitve, ki so povezane s strateškim obvladovanjem invalidnosti in projektnim delom, kjer so zajeti tudi socialni ukrepi varstv^a pri delu. Projekt Obvladovanje invalidnosti v Premogovniku Velenje zajema pet sklopov. Ti so: predstavitev obvladovanja invalidnosti in dopolnitev podsistema uporabe invalidske zakonodaje, preprečevanje invalidnosti, zaposlitveni programi, poklicna rehabilitacija in vključitev sistema obvladovanja invalidnosti v delovno okolje.
6 Simona Žnidarec, Polona Erlah TRENING ASERTIVNOSTI Dipl soc. del Simona Žnidarec je asistentka na Visoki šoli za socialno delo. Dipl soc. del Erlah se ukvarja s projektom Trening asertivnosti. Polona Prispevek je povzetek diplomske naloge z naslovom Trening asertivnosti, ki je rezultat triletnega samostojnega dela in izkušenj avtoric na tem področju. V prvem delu predstavita teoretske koncepte in modele, na podlagi katerih izvajata trening. Drugi del vsebuje predstavitev strukture treninga in je jedro prispevka. Prispevek se konča s predlogi za uporabo treninga. Darja Zaviršek PRISILNE IZSELITVE MED EPISTEMOLOGIJO IN PRAKSO SOCIALNEGA DELA Doc. dr. Darja Zaviršek predava socialno antropologijo, študije spolov in teorije prizadetosti na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani; od leta 1997je gostujoča profesorica na Central European University v Budimpešti, je članica izvršnega sveta Evropske zveze šol za socialno delo (EASSW). Članek se ukvarja s sociološko in socialno analizo prisilnih izselitev v Sloveniji. Avtorica ugotavlja, da je v njih mogoče videti primere socialnih nepravičnosti in nespoštovanja mednarodnih dokumentov v zvezi s pravico do stanovanja, ki jih je podpisala Slovenija. Iz socialne perspektive članek na študiji primera izselitve matere samohranilke z dvema otrokoma analizira procese družbenega izključevanja in opozarja, da taka izselitev ni naključna. Povezana je z nakopičenimi družbenimi devalvacijami, kot so etnična pripadnost, nizek ekonomski status, šibka socialna mreža. Državne institucije ravnajo v teh primerih tako, da namesto podpore družini družino razselijo in njene člane razmestijo po različnih državnih institucijah. Prihaja do različnih psiholoških procesov, ki praviloma obsojajo oškodovano osebo in v njej iščejo razloge za njeno stisko. Avtorica prikaže, kakšna je pri tem vloga socialnega dela in kakšna bi ob avtonomnejšem položaju socialnega dela pravzaprav morala biti. Anka Zdovc IZGORELOST STROKOVNJAKOV NA CENTRIH ZA SOCIALNO DELO POVZETEK RAZISKAVE Dipl soc. del Anka Zdovc je svetovalka za prvo socialno pomoč na Centru za socialno delo Domžale. V prvem delu članka predstavi avtorica modele izgorelosti različnih avtorjev, govori o vplivu posameznih dejavnikov na proces izgorevanja in o načinih preprečevanja in razbremenjevanja. V drugem delu predstavi raziskavo, v kateri so sodelovali socialni delavci in delavke, ki delajo na centrih za socialno delo več kot petnajst let. Z njo je želela ugotoviti, katere delovne obremenitve so zanje najbolj stresne, katere stiske klientov jih najbolj prizadenejo, ali imajo pri svojem delu podporo, kakšna je stopnja izgorelosti, kako se kažejo znaki izgorelosti. Rezultati kažejo, da se strokovnjaki na centrih za socialno delo pogosto srečujejo s problemom izgorelosti in da je stopnja izgorelosti visoka. Nino Rode RAZCEP TEORIJE IN PRAKSE? ANALIZA ČLANKOV V REVIJI SOCIALNO DELO, LETNIK 1995 Nino Rode je asistent za področje metodologije na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani. Možnosti za razvoj socialnega dela se v sedanjem času širijo, hkrati pa se manjšajo možnosti za vivajanje novih spoznanj v prakso. To se odraža tudi v odnosu med praktiki in teoretiki v socialnem delu. V prispevku smo s pomočjo analize besedil proučili razlike v prispevkih v reviji Socialno delo, letnik 1995, med predavatelji z VŠSD in avtorji iz tujine (»teoretiki«) ter avtorji, zaposlenimi v socialnih ustanovah (»praktiki«). Zanimali so nas zlasti pojmi iz govora o socialnem delu nasploh, o sistemski ureditvi v socialnem delu in o posameznih področjih delovanja v socialnem delu.
7 potem označevanje klientov in dela z njimi in raba splošnih teoretskih pojmov. Skupine avtorjev smo primerjali glede pogostosti rabe izbranih pojmov. Za to smo uporabih korespondenčno analizo, katere cilj je spremeniti tabelo numeričnih informacij v grafični prikaz, ki nam olajša interpretacijo. Analiza kaže, da je razlika med praktiki in teoretiki predvsem v ravni abstrakcije. Praktiki govorijo zlasti o ožjih področjih dela, avtorji z VŠSD se pogosteje poglabljajo v teorijo, tuji avtorji pa bolj govorijo o socialnem delu nasploh in poudarjajo prakso. Z analizo nismo ugotovili, da bi obstajala blokada v širjenju znanj, ki smo jo predvideli, vendar se praktiki redko vključujejo v razprave o socialnem dehi nasploh, vsi avtorji pa se izogibajo razpravam o sistemski ureditvi socialnega dela. To vsaj nakazuje možnost razcepa med teorijo in prakso.
FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO (UL FSD)
FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO (UL FSD) Kontakt: Naslov: Topniška 31, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.fsd.uni-lj.si E-mail: dekanat@fsd.uni-lj.si, tajnistvo@fsd.uni-lj.si Telefon: 01/280 92 40, 01/280 92
Prikaži večPowerPointova predstavitev
ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večDruštvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota
Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za
Prikaži večEsej Prejeto 30. aprila 2018, sprejeto 11. maja 2019 Klavdija Gorjup Moja izkušnja učenja socialnega dela Kot deklica nisem nikoli razmišljala, da bom
Esej Prejeto 30. aprila 2018, sprejeto 11. maja 2019 Moja izkušnja učenja socialnega dela Kot deklica nisem nikoli razmišljala, da bom, ko bom velika, socialna delavka. Ves čas pa sem vedela, da bom opravljala
Prikaži večPredmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme
Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko
Prikaži večMicrosoft Word - Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja_mediji.docx
SPOROČILO ZA JAVNOST Novo mesto, 16. aprila 2018 Strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu zdravja NEENAKOST V ZDRAVJU V LUČI DOLGOŽIVE DRUŽBE Novo mesto, 16. aprila 2018 - Na Fakulteti za zdravstvene vede
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večNa podlagi 18. člena Zakona o ustanovah (Ur. l. RS, št. 70/05 - UPB1 in 91/05-popr.) ter 14. člena Akta o ustanovitvi Fundacije za podporo športnikom
Na podlagi 18. člena Zakona o ustanovah (Ur. l. RS, št. 70/05 - UPB1 in 91/05-popr.) ter 14. člena Akta o ustanovitvi Fundacije za podporo športnikom iz socialno šibkih okolij, ustanove (opr. št. notarskega
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večMicrosoft Word - BESEDILO JAVNEGA RAZPISA_SOC_VAR_2017.docx
Občina Trebnje na podlagi 99. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 uradno prečiščeno besedilo, 23/07 popr., 41/07 popr., 61/10 ZSVarPre, 62/10 ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 ZPPreb-1
Prikaži večIzvajalec
Priloga 1 PREDLOG SOFINANCIRANJA PROGRAMOV SOCIALNEGA VARSTVA V LETU 2013 1. PROGRAMI NA PODROČJU HUMANITARNE DEJAVNOSTI: - programi, ki omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večDa bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla
Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi
Prikaži več1. Predmetnik: 1. semester Kontaktne ure Klinične Druge obl. š. vaje (LV) Zap. št. Učna enota Nosilec Pred. Sem. Vaje Ure skupaj 1 Zgodovina in metode
1. Predmetnik: 1. semester 1 Zgodovina in metode psihologije Bojan Musil 30 15 135 180 6 2 Fiziologija Marjan Rupnik 30 30 120 180 6 3 Statistika za psihologe Janja Jerebic 45 30 195 270 9 4 Zgodovina
Prikaži večOrodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre
Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ
Prikaži večNa podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa
Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Kokolj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI
Prikaži večFakulteta za socialno delo
UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO PREDSTAVITVENI ZBORNIK PRVOSTOPENJSKEGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA SOCIALNO DELO ZA ŠTUDIJSKO LETO 07/08 Podatki o študijskem programu. naslov
Prikaži večPREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD
PREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD) 1. Oblikovanje doživetij v izbrani turističnih destinaciji
Prikaži večAKTUALNO: PRIDOBITE CERTIFIKAT Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja Vabimo vas, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z n
AKTUALNO: PRIDOBITE CERTIFIKAT Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja Vabimo vas, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega
Prikaži večKODEKS ETIKE SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV SLOVENIJE Ker lahko v socialnem delu etično primernost oz. neprimernost profesionalnih postopkov presojamo s
KODEKS ETIKE SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV SLOVENIJE Ker lahko v socialnem delu etično primernost oz. neprimernost profesionalnih postopkov presojamo samo na posamičnem nivoju vsakega konkretnega primera,
Prikaži večprogram-ivz
Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,
Prikaži večDiapozitiv 1
Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje
Prikaži večPowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večZlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
Prikaži več–
Aktualna problematika beguncev v luči prava Evropske unije Reševanje investicijskih sporov v trgovinskih in investicijskih sporazumih Evropske Unije s tretjimi državami: ustanovitev Mednarodnega investicijskega
Prikaži večSlide 1
SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci
Prikaži večSezana_porocilo okt2013
Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži več(Microsoft Word - \212ifre podlag za zavarovanje z opisom.docx)
ŠIFRE PODLAG ZA ZAVAROVANJE Z OPISOM Pojasnilo oznak PIZ - pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZZ - zdravstveno zavarovanje ZPB - zavarovanje za primer brezposelnosti ZSTV - zavarovanje za starševsko
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večDiapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
Prikaži večpredstavitev fakultete za matematiko 2017 A
ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša
Prikaži večNa podlagi Zakona o visokem šolstvu, Statuta Univerze v Ljubljani ter Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za družbene vede (FDV) je senat FDV
Na podlagi Zakona o visokem šolstvu, Statuta Univerze v Ljubljani ter Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za družbene vede (FDV) je senat FDV na seji 5. 2. 2018 sprejel P R A V I L N I K O PREHODU
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx)
1 PRIPRAVA NA OBISK INŠPEKTORJA ZA DELO Nadzori na področju delovnih razmerij Nataša Trček Glavna inšpektorica RS za delo 2 Uvodoma: - Organizacija Inšpektorata RS za delo - Spremembe zakonodaje - Akcije
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva
Prikaži večVLOGA ZA DODELITEV BIVALNE ENOTE ZA ZAČASNO REŠEVANJE SOCIALNO OGROŽENIH OSEB I. PODATKI O PROSILCU IN NJEGOVIH OŽJIH DRUŽINSKIH ČLANIH 1. PROSILEC PR
VLOGA ZA DODELITEV BIVALNE ENOTE ZA ZAČASNO REŠEVANJE SOCIALNO OGROŽENIH OSEB I. PODATKI O PROSILCU IN NJEGOVIH OŽJIH DRUŽINSKIH ČLANIH 1. PROSILEC PRIIMEK IN IME: EMŠO Davčna številka: Naslov stalnega
Prikaži večPOSLOVNO OKOLJE PODJETJA
POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Povezani gradimo skupnost Rimske Terme, 6. in 7. junij 2017 SVETOVANJE ZA ZNANJE, ZNANJE ZA RAST VSEH V SKUPNOSTI mag. Tanja Vilič Klenovšek, Andragoški center Slovenije tanja.vilic.klenovsek@acs.si Vsebina
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večPorevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov
Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx
RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,
Prikaži večerasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje
erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti
Prikaži večMicrosoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx
Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,
Prikaži večAKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj
AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje
Prikaži večobrazci javni razpis stanovanjski sklad pravilen
OBČINA GORNJA RADGONA OBČINSKA UPRAVA Partizanska c. 13, 9250 Gornja Radgona tel.: 02 564 38 00, faks: 02 564 38 14 http://www.gor-radgona.si e-pošta: tajnistvo.zupana@gor-radgona.si V L O G A ZA DODELITEV
Prikaži večZAPOSLOVANJE OSEB IZ RANLJIVIH SKUPIN STORITVE MPIS PISARNE, FINANČNE SPODBUDE POSAMEZNIH INSTITUCIJ IN PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV (z
ZAPOSLOVANJE OSEB IZ RANLJIVIH SKUPIN STORITVE MPIS PISARNE, FINANČNE SPODBUDE POSAMEZNIH INSTITUCIJ IN PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV (za delodajalce) Projekt delno financira Evropska unija,
Prikaži večPowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
Prikaži večPREDLOG SPREMEMB STATUTA UNIVERZE V LJUBLJANI
Senat Univerze v Ljubljani je na podlagi šeste točke 47. in 238.a člena Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 8/05, 118/05, 72/06 (76/06-popr.), 59/07 (82/07-popr.), 81/07, 5/08, 42/08, 62/08,
Prikaži večNAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE UGOVORA ZOPER INFORMATIVNI IZRAČUN DOHODNINE Če davčni zavezanec ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE UGOVORA ZOPER INFORMATIVNI IZRAČUN DOHODNINE Če davčni zavezanec ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, v 15 dneh od vročitve informativnega
Prikaži več- podpora ženskam v času materinstva
TEORETIČNI MODEL ZN HILDEGARD E. PEPLAV Hildegard E. Peplau, rojena 1.9.1909 v Pensilvaniji. Najpomembnejše delo»international RELATIONS IN NURSING«leta1952: Življenjsko delo posvečeno oblikovanju medosebnega
Prikaži večkodeks_besedilo.indd
Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska
Prikaži večZAVAROVANEC/PODLAGA ZAVAROVANJA ZZVZZ VRSTA PRISPEVKA OSNOVA ZAVEZANEC za plačilo STOPNJA IN MESEČNI ZNESEK Osebe, ki so v delovnem razmerju v RS Podl
Osebe, ki so v delovnem razmerju v RS Podlaga: 001, 013, 016, 029, 034, 036, 084, 085 Kategorija zavarovancev: aktivni 1. točka 15. Enaka osnova kot za PIZ,vendar ne manj kot 60 % zadnje znane povprečne
Prikaži večSlide 1
Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk
Prikaži večREKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo
REKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo projekta SPARE APRIL 2018 saso.santl@izvrs.si http://www.alpine-space.eu/projects/spare/en/home
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večNa podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36
Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36/00), 12. ter 15. člena pravilnika o pripravništvu
Prikaži večPRAVILNIK
PRAVILNIK O POSTOPKIH IN KRITERIJIH ZA DODELITEV ODLIČJA PRIZNANJE MARKA GERBCA, SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA Ustanovitelj priznanja 1. člen Priznanje Marka Gerbca (v nadaljevanju: priznanje) podeljuje
Prikaži večZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“
MANAGEMENT MESTNEGA SREDIŠČA Projekt oživljanja starega mestnega jedra MMS v Kopru Jana Tolja, svetovalka župana Mestna občina Koper Management mestnih središč NAKUPOVALNA SREDIŠČA Po letu 2000 ogromen
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP 2018
Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika
Prikaži večLetni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO
23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni
Prikaži večuntitled
NAPOVED 369 4 Od revščine in socialne izključenosti k enakosti, socialni pravičnosti in solidarnosti Kongres organizirata Fakulteta za socialno delo ter Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije.
Prikaži večLISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA
OBRAZLOŽITEV ZA PODELITEV LISTINE "OBČINA PO MERI INVALIDOV" ZA LETO 2012 MESTNI OBČINI NOVA GORICA Spoštovani svečani zbor! Prisrčen pozdrav v imenu Projektnega sveta»občina po meri invalidov«zveze delovnih
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži večPromotion of Health at the Workplace
SIMPOZIJ VARNO IN ZDRAVO DELO PRIMER DOBRE PRAKSE ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE PROMOCIJA DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V POLICIJI VEDENIK LEON Ministrstvo za notranje zadeve
Prikaži večZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa
Prikaži večSlovenian Group Reading Cards
Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu
Prikaži večTermin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr
Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE
Prikaži večMicrosoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008
NAČRTOVANJE UREJENOSTI ORGANIZACIJE Mirko Jenko mirko.jenko@t-2.net 1. Povzetek Prispevek je poslovni projekt iz prakse, s katerim želimo prenoviti organizacijski ustroj organizacije in spremljanje stroškov.
Prikaži večSpremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto Zdravstveni dom Ljubljana
Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto 2016 - Zdravstveni dom Ljubljana KADROVSKI NAČRT OBRAZLOŽITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV KADROVSKEGA NAČRTA ZD LJUBLJANA ZA LETO 2016 sprejetega dne 23.2.2016
Prikaži večKomisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5
Na podlagi določil 33., 98. in 120. člena Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je Občni zbor Zveze na svoji redni seji dne 10. 5. 2011 sprejel PRAVILNIK O PODELJEVANJU
Prikaži večVloga za dodelitev oskrbovanih stanovanj v najem I. PODATKI O UDELEŽENCIH RAZPISA 1. PROSILEC PRIIMEK IN IME Državljanstvo Republike Slovenije oziroma
Vloga za dodelitev oskrbovanih stanovanj v najem I. PODATKI O UDELEŽENCIH RAZPISA 1. PROSILEC PRIIMEK IN IME Državljanstvo Republike Slovenije oziroma države članice Evropske unije pod pogojem vzajemnosti
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana Letni posv
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana KLJUČNI RAZVOJNI DOSEŽKI IN IZZIVI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Mag. Andrej Sotošek Raziskave in razvoj 1. Raziskava PIAAC (OECD): rezultati: glavna raziskava
Prikaži večKazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S
Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode,
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO VEČLETNA EVALVACIJA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV mag. Aleksandra Tabaj Vodja Razvojnega centra za zaposlitven
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO VEČLETNA EVALVACIJA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV mag. Aleksandra Tabaj Vodja Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni direktor
Prikaži večPowerPoint Presentation
Zapisovanje učnih izidov Bled, 21.1.2016 Darko Mali ECVET ekspert, CPI Pojmi: Kvalifikacija Kompetenca Učni cilji Učni izidi Enote učnih izidov Kreditne točke Programi usposabljanja NE! 2 Učni cilji kompetence
Prikaži večMicrosoft Word - DUEVNO ZDRAVJE - psihosocialna pomoe _2_.doc
DUŠEVNO ZDRAVJE - PSIHOSOCIALNA POMOČ SPLETNO SVETOVANJE Splet: www.med.over.net Splet: www.zrc-sazu.si/prepreci-samomor Splet: www.tosemjaz.net Splet: www.psihiater-leser.com 1000 LJUBLJANA inštitut za
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni
Prikaži večNASLOV PRISPEVKA
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži večErasmus+ mag. Robert Marinšek
Erasmus+ mag. Robert Marinšek Program Erasmus+ Uredba št. 1288/2013 (11. dec. 2013) Področje izobraţevanja, usposabljanja, športa in mladine trajanje: 2014 2020 proračun: 14,7 G Pričakovanja: >4 M mobilnosti
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A)
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A) Poglavitni cilji sprememb ZUTD: doseganje večje fleksibilnosti na trgu dela zmanjšanje pasti brezposelnosti za brezposelne osebe odprava
Prikaži večPowerPoint Presentation
IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA
Prikaži večDOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE
GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE POVZETEK IP/B/CULT/IC/2012-082 Novembra
Prikaži več4 dvorane in 12 predavanj v 1 dnevu s Petro Mlakar, mag. Tanjo Urbanijo, Marijo Ferlež, mag. Borutom Brezovarjem, svetovalci SAOP ter čistilko Fato in
4 dvorane in 12 predavanj v 1 dnevu s Petro Mlakar, mag. Tanjo Urbanijo, Marijo Ferlež, mag. Borutom Brezovarjem, svetovalci SAOP ter čistilko Fato in tajnico Ingrid Dohodnina & letni obračun od A do Ž
Prikaži večKJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA maj 2019, GH Bernardin, Portorož
KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA 2019 16. 18. maj 2019, GH Bernardin, Portorož www.adma.si/kongres 2 ADMA KONGRES www.adma.si/kongres Kongres ADMA bo od 16. do 18. maja 2019 v
Prikaži večPravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d.
Na podlagi 8. člena statuta Svobodnega sindikata Slovenije je Sindikat zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. na ustanovnem sestanku dne, 06.11.2014 sprejel PRAVILNIK Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil
Prikaži večSpletno raziskovanje
SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH
Prikaži večIzrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov
IZGUBLJENA PRILOŽNOST ZA UREDITEV RAZMER V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, spec. psihiatrije Predsednica Zdravniške zbornice
Prikaži večKATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. OSNOVNI PODATKI Naziv orqana: Sedež: Ustanovitelj: Direktorica: DOM STAREJŠIH NA FARI Na Fari 50, 2391 Prevalje
KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. OSNOVNI PODATKI Naziv orqana: Sedež: Ustanovitelj: Direktorica: DOM STAREJŠIH NA FARI Na Fari 50, 2391 Prevalje Vlada Republike Slovenije STANKA VAUH Telefon: +38628240920
Prikaži večMicrosoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu
Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.
Prikaži več