00a-naslovnica 11.1 BookmanOldStyle.cdr
|
|
- Julija Lešnik
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 66 Petrovič U et al.: K orodjem bioinformatike za fenomiko in sistemsko biologijo Pregledni znanstveni članek K orodjem bioinformatike za fenomiko in sistemsko biologijo Uroš Petrovič, Mojca Mattiazzi, Tomaž Curk, Blaž Zupan, Igor Križaj Izvleček. Sistemska biologija je veda, katere cilj je razumevanje bioloških procesov na sistemski ravni, z upoštevanjem kompleksnih interakcij med geni, proteini in drugimi elementi celice. Področje post-genomske biologije, ki se ukvarja z vplivom celotnega genoma na lastnosti celice, kar je nujen korak na poti k sistemski biologiji, se imenuje fenomika. Zaradi tehničnih omejitev pri genetski manipulaciji človeških celic je zaenkrat pri raziskavah na področju fenomike nujna uporaba modelnih organizmov. Ena glavnih omejitev za razmah sistemske biologije je pomanjkanje ustreznih orodij bioinformatike, katerih razvoj zato poteka vzporedno z razvojem novih eksperimentalnih pristopov pri modelnih organizmih, s končnim ciljem aplikacije na biologijo človeka. Towards the bioinformatics tools for phenomics and systems biology Institucije avtorjev: Institut Jožef Stefan, Ljubljana, Slovenija (UP, MM, IK), Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani, Slovenija (TC, BZ), Baylor College of Medicine, Houston, USA (BZ). Kontaktna oseba: Uroš Petrovič, Odsek za biokemijo in molekularno biologijo, Institut Jožef Stefan, Jamova 39, 1000 Ljubljana. uros.petrovic@ijs.si. Abstract. The aim of systems biology is systemslevel understanding of biological processes that takes into account complex interactions of genes, proteins and other cell elements. The area of postgenomic biology that deals with the effect of the whole genome on the cell characteristics a necessary step towards systems biology is called phenomics. Because of technical limitations in genetic engineering of human cells, the use of model organisms is currently inevitable in phenomics studies. One of the main limitations for the advancement of systems biology is the lack of appropriate bioinformatics tools. The development of these therefore takes place in parallel with the development of new experimental approaches in model organisms, with the ultimate goal to apply them also to human biology. Infor Med Slov: 2006; 11(1): 66-71
2 Informatica Medica Slovenica 2006; 11(1) 67 Uvod Eno ključnih vprašanj biologije je, kako genotip vpliva na fenotip. Klasična genetika je pri iskanju odgovorov na to vprašanje omejena na preučevanje relativno majhnega števila genov, medtem ko je fenotip vedno rezultat delovanja vseh genov, torej genoma. Za razumevanje vpliva celotnega in ne le delnega genotipa na fenotip je potrebno analizirati vplive čim večjega števila genotipov posameznega genoma na čim večje število merljivih in praviloma kvantitativnih lastnosti fenotipa. Fenomika in modelni organizmi Za dosego tega cilja je nujna uporaba modelnih organizmov, ki omogočajo uporabo orodij za natančno poseganje v genom. Na njih poteka razvoj pristopov, ki bodo v prihodnosti uporabni tudi za študij sistemske biologije v humani medicini; celovit pristop za študij fenomike pri modelnih organizmih je zatorej načrtovan tako, da bo lahko v čim večji meri prenesen na preučevanje človeka. Najdlje je razvoj tehnik in orodij, potrebnih za globalno analizo fenotipa, fenomiko, prišel pri preučevanju kvasovke Saccharomyces cerevisiae. Od določitve zaporedja celotnega genoma kvasovke leta so si sledili: izdelava prve DNA mikromreže, ki je vsebovala celoten genom 2 in omogoča globalno transkriptomsko analizo, proteinske mikromreže s celotnim proteomom, 3 ki omogočajo določitev fizičnih interakcij endogenih ali eksogenih proteinov, lipidnih molekul in drugih nizkomolekularnih molekul z vsemi kvasnimi proteini, priprava zbirke sevov s sistematično izbitimi vsemi neesencielnimi geni, 4 kar je omogočilo analizo fenotipa vseh mutant s posameznimi delecijami, zbirka sevov z vsemi geni s fuzijo z genom za zeleni fluorescirajoči protein, 5 ki omogoča lokalizacijo vseh proteinov v celici, zbirka sevov z možnostjo uravnavanega izražanja vseh kvasnih genov, 6 kar je omogočilo analizo fenotipa vseh mutant s prekomernim izražanjem posameznih genov, in zbirka sevov z vsemi geni s fuzijo z označevalcem TAP, 7 ki je omogočila identifikacijo večine proteinskih kompleksov v celici kvasovke. Razvoj teh tehnik je napravil iz kvasovke trenutno najbolj primeren modelni organizem za sistemsko biologijo, saj poleg analize fenotipa pri vseh možnih preprostih genotipih (hipomorfne mutacije posameznih genov oziroma prekomerno izražanje posameznih genov) lahko dajo podatke tudi o drugi pomembni komponenti sistema, to je o medsebojni povezanosti njegovih gradnikov (proteinske in genetske interakcije, koordinirano izražanje genov). Poleg kvasovke se v zadnjem času kot modelni organizmi uveljavljajo tudi bolj kompleksni organizmi, na primer nematod Caenorhabditis elegans. 8 Uporaba sistemske biologije v medicini bo predvidoma omogočala hiter razvoj novih, natančno usmerjenih zdravil in razvoj posamezniku prilagojene medicine. Za dosego tega cilja bo potrebno razumeti procese v človeških celicah in organizmu na podobni ravni, kot danes razumemo celice kvasovk. Kot primer vzemimo cistično fibrozo, ki je ena najbolj znanih tako imenovanih monogenskih bolezni. Nastanek cistične fibroze povzroči mutacija v enem genu, imenovanem CFTR. 9 Vendar pa samo iz mesta mutacije v CFTR ne moremo sklepati na točen potek bolezni, v kolikor ne upoštevamo tudi aktivnosti drugih genov/proteinov. Na primer, za nastanek bolezenskih simptomov na osnovi mutacije v CFTR je nujno potrebna aktivnost proteinov Hsp70. Tako lahko znižana aktivnost Hsp70, bodisi zaradi mutacije bodisi zaradi inhibitorjev, blaži simptome cistične fibroze. Znano je, da lahko kot inhibitorji Hsp70 delujejo
3 68 Petrovič U et al.: K orodjem bioinformatike za fenomiko in sistemsko biologijo butanojska in druge kratkoverižne maščobne kisline, ki so prisotne v fizioloških razmerah v celicah, kar pomeni, da na simptome cistične fibroze posredno vpliva tudi metabolizem lipidov. Takšnih primerov je v fiziologiji človeških celic še veliko in predstavljajo, zaradi medsebojne povezanosti celičnih procesov, pravilo in ne izjeme. Bioinformatični pristopi in orodja Za razumevanje medsebojne povezanosti genov oziroma proteinov v celici ali organizmu je potrebno odgovoriti na nekaj osnovnih vprašanj. Za vse gene v genomu moramo najprej poznati njihovo funkcijo ( Kaj gen/protein počne? ), pri tem pa se moramo zavedati, da je večina genov/proteinov udeleženih v več kot samo enem procesu ( Kaj vse gen/protein počne? ). Naslednja stopnja razumevanja celice kot sistema zahteva poznavanje mehanizma delovanja ( Kako to počne? ) ter končno poznavanje vseh genetskih in proteinskih interakcij, ki nastopajo v celičnih procesih ( S kom geni/proteini sodelujejo in kako? ). Odgovore na ta v bistvu zelo preprosta vprašanja lahko na ravni celotnega genoma/proteoma da le več različnih eksperimentalnih tehnik, katerih združena interpretacija šele lahko predstavi celotno sliko. Orodja bioinformatike za dosego tovrstne interpretacije trenutno še niso razvita v zadostni meri. Orodja bioinformatike so nepogrešljiva pri prevajanju genoma z metodami funkcijske genomike na raven sistemske biologije in fenomike. Pri analizi fenotipov dvojnih mutant se na primer izkaže, da je število možnih genetskih mrež že pri manj kot desetih genih tako veliko, da odkrivanje mrež iz podatkov zahteva računalniško obdelavo in razvoj formaliziranih postopkov. 10 Pri fenomiki pa imamo opraviti na primer z analizo fenotipov vseh enojnih in dvojnih mutant, kar v primeru preprostega organizma kot je kvasovka pomeni približno enojnih in x / 2 = dvojnih mutant. Zato so potrebna nova orodja, ki so sposobna analize takšne količine podatkov in ki so hkrati sposobna integracije dodatnih podatkov o mutantah za reševanje konfliktov, do katerih neizogibno pride zaradi kopičenja napak pri eksperimentalnih pristopih na ravni celotnega genoma oziroma proteoma. Dodatni podatki so lahko raznovrstni, pomembno je le, da so relativno zanesljivi (na primer iz objavljenih ciljanih študij). Za ponazoritev lastnosti orodij bioinformatike, ki so potrebna za analizo na ravni fenomike in sistemske biologije, vzemimo primer nadzorovanega oziroma prekomernega izražanja preiskovanega gena v zbirki sevov s sistematično izbitimi vsemi neesencialnimi geni. Nedavno je bila razvita tehnika, ki omogoča sistematično uvajanje dvojnih mutacij v genom kvasovke, z namenom določitve genetskih interakcij. 11 Genetska interakcija je definirana kot interakcija med dvema genoma, kjer ima mutacija v obeh genih za posledico fenotipsko lastnost, ki se ne pojavlja pri nobeni od posameznih enojnih mutacij. V opisanem primeru dobimo dvojne mutante, kjer je posledica ene mutacije prekomerno izražanje preiskovanega gena, posledica druge mutacije pa odsotnost izražanja drugega gena. Takšne dvojne mutante so uporaben model za določitev molekulske osnove delovanja preiskovanega gena v celici kvasovke kot modelu. 12 Orodja bioinformatike za tovrstno analizo delovanja prekomerno izražanih genov še niso razvita, pričujoči primer pa nakazuje eno od smeri razvoja algoritmov, ki bodo predvidoma uporabljeni v teh orodjih. Z analizo ene same fenotipske lastnosti, zmanjšane hitrosti rasti, lahko določimo nabor genov, ki so v genetski interakciji s preiskovanim genom (slika 1A). Možnih razlag, zakaj obstaja genetska interakcija med preiskovanim genom in nekim drugim genom v genomu kvasovke, je več (slike 1B-D). Gen, ki je v genetski interakciji s preiskovanim genom, lahko inhibira delovanje preiskovanega gena, ki potencialno negativno vpliva na rast celice 12 (slika 1B); gen je lahko funkcijski homolog gena, ki je
4 Informatica Medica Slovenica 2006; 11(1) 69 tarča neposrednega inhibitornega delovanja preiskovanega gena (slika 1C); gen je lahko aktivator skupine genov, ki inhibira delovanje preiskovanega gena, ki sicer negativno vpliva na rast celice (slika 1D). Že če upoštevamo samo eno dodatno fenotipsko lastnost, na primer povečanje hitrosti rasti kot posledico genetske interakcije, se število možnih mehanizmov delovanja preiskovanega gena bistveno poveča. Da bi ugotovili, kateri mehanizem je v danem primeru ustrezen, je potrebno poznati še druge lastnosti fenotipa kot samo hitrost rasti. Kadar v literaturi ni na voljo dovolj podatkov o določenem genu, je najhitrejša pot za določitev kompleksnega fenotipa, povezanega s preučevanim genom, določitev vpliva mutacije tega gena na transkriptom, saj ta način zahteva v teoriji le en eksperiment z uporabo DNA mikromreže s celotnim genomom. Na profil izražanja genoma mutiranega seva lahko gledamo kot na poseben fenotip, iz katerega je moč razbrati dinamično komponento genoma povezano s preučevanim genom. Podobno lahko postopamo tudi tedaj, ko želimo analizirati fenotipski odziv na izražanje eksogenega gena. Kot primer določitve molekulske osnove delovanja eksogenega gena v kvasovki smo uporabili amoditoksin, večfunkcijsko fosfolipazo A 2, ki ima na sesalcih raznovrstne patofiziološke učinke, med njimi tudi nevrotoksičnega. Najprej smo določili vpliv nadzorovanega izražanja amoditoksina v celici kvasovke na izražanje celotnega transkriptoma, s čimer smo dobili kompleksno sliko fenotipa. Spremembe v izražanju smo zasledili predvsem pri genih, ki so neposredno udeleženi v odzivu celice na izražanje amoditoksina. Nato smo gen za amoditoksin s križanjem prenesli in nato nadzorovano izrazili v zbirki sevov z izbitimi vsemi posamičnimi neesencielnimi geni ter analizirali rast tako dobljenih dvojnih mutant. Slika 1 Genetske interakcije. A: Osnovna definicija genetske interakcije med prekomerno izraženim preiskovanim genom in kvasnim genom (Gen X). B-D: Nekatere možne relacije med geni, ki privedejo do genetske interakcije (za podrobnosti glej tekst). Okrajšave: PRG preiskovani gen; G.I. genetska interakcija.
5 70 Petrovič U et al.: K orodjem bioinformatike za fenomiko in sistemsko biologijo Počasnejša rast dvojne mutante kot posameznih enojnih mutant (genetska interakcija) kaže na funkcijsko povezavo med preiskovanim eksogenim genom in genom, ki je mutiran S to metodo smo identificirali predvsem regulatorne gene, ki posredno ali neposredno uravnavajo izražanje genov, identificiranih z zgoraj opisano analizo vpliva izražanja amoditoksina na transkriptom (slika 2). Naši eksperimenti so torej pokazali, da dobimo z določitvijo vseh genetskih interakcij preiskovanega gena ter vseh genov, ki se jim raven izražanja značilno spremeni kot posledica prekomernega izražanja preiskovanega gena, komplementarne rezultate. Za analizo tovrstnih rezultatov so potrebna nova orodja bioinformatike, ki kombinirajo analizo transkriptomskih podatkov z analizo mutant ter vključujejo tudi vse ostale razpoložljive podatke, kar pa se lahko hitro sprevrže v zelo kompleksen kombinatorični problem. Zato je nujno potrebno razviti in implementirati različne hevristične in optimizacijske pristope k reševanju tovrstnih kompleksnih problemov. Drugi pristop k obvladovanju kompleksnosti je večnivojsko in postopno odkrivanje in opisovanje rezultatov, od splošnega, kjer pokažemo le najbolj očitne lastnosti, do zelo podrobnega nivoja. 14 PRG GEN O 1-n Vpliv na izražanje gena Genetska interakcija GEN R Slika 2 Shematski prikaz tipičnega rezultata, dobljenega s kombinacijo identifikacije genetskih interakcij ter vpliva preiskovanega gena na transkriptom. Okrajšave: PRG preiskovani gen; GEN R regulatorni gen; GEN O 1-n geni, ki so pod kontrolo regulatornega gena GEN R. Nazorni prikaz dobljenih rezultatov, denimo v obliki genetskih mrež ali podobnih oblik hkratnega prikazovanja večje množice odkritih relacij med geni oziroma opazovanimi funkcionalni deli, je lahko odločilnega pomena za uspešno interpretacijo rezultatov in načrtovanje dodatnih analiz, za kar je spet potrebno razviti dodatna orodja. Pomembno orodje za vizualizacijo kompleksnih mrež je programski paket Pajek 15 (slika 3). Slika 3 Mreža interakcij med amoditoksinom (v sredini grafa) in kvasnimi geni ter proteini, prikazana s programom Pajek. Različne oblike prikazujejo anotacije genov/proteinov: karo gen v genetski interakciji z amoditoksinom; trikotnik gen, na katerega izražanje vpliva amoditoksin; krog transkripcijski faktor; kvadrat ostali geni/proteini. Puščice prikazujejo vpliv transkripcijskih faktorjev na izražanje genov, polne črte genetske interakcije in prekinjene črte vpliv amoditoksina na izražanje genov. Številke označujejo kvantitativen vpliv amoditoksina na izražanje genov, beseda lethal pa podtip genetske interakcije, kjer je inhibicija rasti dvojne mutante popolna. Pri razvoju orodij bioinformatike moramo še posebej stremeti k njihovi interaktivnosti, ki omogoča uporabniku, da enostavno in hitro preveri različne hipoteze. Čeprav so mnogokrat osnova numerični, kvantitativni podatki, je potrebno razviti in implementirati metode, ki generirajo simbolne in zato potencialno bolj
6 Informatica Medica Slovenica 2006; 11(1) 71 razumljive modele. Primer takih kvalitativnih modelov so tudi genske mreže. Zaključek V današnji poplavi javno dostopnih genetskih podatkov na spletu morajo orodja bionformatike ob navajanju rezultatov ponuditi povezave do relevantnih podatkov in objavljenih izsledkov, ki jih lahko raziskovalec uporabi za dodatno podkrepitev ali ovržbo dobljenih rezultatov in tako bistveno pospeši proces odkrivanja novih zakonitosti. Zadnje in morda najbolj pomembno področje, na katero lahko posežejo orodja bioinformatike, pa je razvoj pristopov, ki pomagajo genetiku pri načrtovanju in izvajanju novih eksperimentov. Čeprav je razvoj tovrstnih tehnik za podporo raziskavam v sistemski biologiji še v povojih, nekaj nedavnih objav na tem področju priča, da je z uporabo pristopov umetne inteligence moč vsaj do določene mere avtomatizirati načrtovanje bioloških eksperimentov za potrebe odkrivanje novih bioloških znanj. 16,17 Orodja bioinformatike na področju fenomike bodo omogočila razmeroma hitro in natančno določitev molekulske funkcije človeških genov na genomski ravni, kakor hitro bo razvoj eksperimentalnih tehnik dovolj napredoval, da bo omogočal analize, primerljive z modelnimi organizmi. Zato predstavljajo takšna orodja pomemben korak k sistemski biologiji, tako pri modelnih organizmih kot pri človeku. Literatura 1. Goffeau A, Barrell BG, Bussey H, et al.: Life with 6000 genes. Science 1996; 274(5287): 546, DeRisi JL, Iyer VR, Brown PO: Exploring the metabolic and genetic control of gene expression on a genomic scale. Science 1997; 278(5338): Zhu H, Bilgin M, Bangham R, et al.: Global analysis of protein activities using proteome chips. Science 2001; 293(5537): Winzeler EA, Shoemaker DD, Astromoff A, et al.: Functional characterization of the S. cerevisiae genome by gene deletion and parallel analysis. Science 1999; 285(5429): Huh WK, Falvo JV, Gerke LC, et al.: Global analysis of protein localization in budding yeast. Nature 2003; 425(6959): Sopko R, Huang D, Preston N, et al.: Mapping pathways and phenotypes by systematic gene overexpression. Mol Cell 2006; 21(3): Gavin AC, Aloy P, Grandi P, et al.: Proteome survey reveals modularity of the yeast cell machinery. Nature 2006; v tisku. 8. Kamath RS, Fraser AG, Dong Y, et al.: Systematic functional analysis of the Caenorhabditis elegans genome using RNAi. Nature 2003; 421(6920): Kerem B, Rommens JM, Buchanan JA, et al.: Identification of the cystic fibrosis gene: genetic analysis. Science 1989; 245(4922): Zupan B, Demšar J, Bratko I, et al.: GenePath: a system for automated construction of genetic networks from mutant data. Bioinformatics 2003; 19(3): Tong AH, Lesage G, Bader GD, et al.: Global mapping of the yeast genetic interaction network. Science 2004; 303(5659): Sopko R, Huang D, Preston N, et al.: Mapping pathways and phenotypes by systematic gene overexpression. Mol Cell 2006; 21(3): Ye P, Peyser BD, Pan X, et al.: Gene function prediction from congruent synthetic lethal interactions in yeast. Mol Systems Biol 2005; msb e Bornholdt S: Systems biology. Less is more in modeling large genetic networks. Science 2005; 310(5747): Batagelj V, Mrvar A: Pajek: program for large network analysis King RD, Whelan KE, Jones FM, et al.: Functional genomic hypothesis generation and experimentation by a robot scientist. Nature 2004; 427(6971): Zupan B, Bratko I, Demšar J, et al.: GenePath: a system for inference of genetic networks and proposal of genetic experiments. Artif Intell Med 2003; 29(1-2):
7 72 Eržen I et al.: Zaključki kongresa Zdravje na informacijski poti (MI 2006) Bilten SDMI Zaključki kongresa Zdravje na informacijski poti (MI 2006), Zreče, O kongresu Slovensko društvo za medicinsko informatiko je med 9. in 11. aprilom 2006 v Zrečah organiziralo tradicionalni kongres medicinske informatike MI 2006 z naslovom Zdravje na informacijski poti. Dogodek je privabil 177 udeležencev iz Slovenije in tujine, kar je največja udeležba na kongresih in strokovnih srečanjih društva doslej. Kongres je bil namenjen predstavitvi aktualnega dogajanja na področju zdravstvene informatike s poudarkom na uresničevanju nacionalne strategije ezdravje. V okviru kongresa sta bili izvedeni delavnici na temo prenove zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstva in na temo uporabe informacijskih tehnologij pri informiranju ter izobraževanju bolnikov in zdravstvenih delavcev. strategije ezdravje, v okviru katere so bile obravnavane načrtovane zagonske naloge - konsolidacija infrastrukture, vzpostavitev zdravstvenega portala, informacijska podpora čakalnim dobam. Obravnavani so bili tudi organizacijski in finančni aspekti uresničevanja. Na kongresu so bili predstavljeni aktualni projekti, obravnavana je bila informatika v zdravstveni negi. Krajša delavnica je bila namenjena obravnavanju področja varnosti informacij v zdravstvu. Predstavljenih je bilo tudi nekaj rešitev iz najsodobnejših strokovnih področij (bioinformatika, inteligentni sistemi). Obravnavana so bila strateška področja zdravstvene informatike - standardizacija, baze podatkov, portali, poročanje, kartica zdravstvenega zavarovanja, komunikacije, elektronski zdravstveni zapisi, informacijska podpora čakalnim vrstam in upravljanju kakovosti v zdravstvu. Predstavljene so bile nekatere izkušnje iz tujine (Danska, Velika Britanija, Srbija). Slika 1 Sekcija Informatika v zdravstveni negi uspeva mnogo bolje, kot je to napovedoval urednik te revije. Pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravje je bila organizirana delavnica na temo uresničevanja
Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2016/17) Uvod v bioinformatiko Introduction to bioinformatics Študijski prog
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2016/17) Uvod v bioinformatiko Introduction to bioinformatics Študijski program in stopnja Study programme and level Interdisciplinarni
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Uvod v bioinformatiko Introduction to bioinformatics Študijski program in stopnja Study p
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Uvod v bioinformatiko Introduction to bioinformatics Študijski program in stopnja Study programme and level Interdisciplinarni magistrski študijski
Prikaži večKomisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod
Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: ksz@mf.uni-lj.si T: +386 1 543 7700 Režim študija Predmet: Uvod v medicino, modul Informatika Študijski program: EMŠ
Prikaži večSlide 1
Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk
Prikaži večIzločanje arzenovih spojin pri pacientih zdravljenih z arzenovim trioksidom
Izločanje arzenovih spojin pri pacientih zdravljenih z arzenovim trioksidom Zdenka Šlejkovec, Helena Podgo Peter Černelč in Ingrid Falnog Akutna promielocitna levkemija (APL) Večina primerov APL (98%)
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - −omen_Baènik
Strupene kovine v izobraževanju kaj in kako? Andreja Bačnik, ZRSŠ Agnes Šömen Joksić, ZZV Koper Vsebina Opravimo z izrazom težke kovine Razmejimo: elementi kovine strupene kovine Biogeokemijsko kroženje
Prikaži večTabela 1. Povprečne ocene študentske ankete za študijski program I. stopnje Zdravstvena nega Priimek in ime Predmet Letnik NŠ PO ŠŠ ŠO ETIKA S FILOZOF
Tabela 1. Povprečne ocene študentske ankete za študijski program I. stopnje Zdravstvena nega Priimek in ime Predmet Letnik NŠ PO ŠŠ ŠO HABJANIČ ANA IN ZAKONODAJO 1 Redni 2 106 1 BARBARA ANGLEšKI JEZIK
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7942 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi prilog I, III, VI, VII, VIII, IX, X, XI in
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.12.2018 C(2018) 7942 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.12.2018 o spremembi prilog I, III, VI, VII, VIII, IX, X, XI in XII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta
Prikaži več3
3.5 Radiologija Stopnja izobrazbe: Strokovni naslov: visoka strokovna izobrazba diplomirana inženirka radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. diplomirani inženir radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. Študentje
Prikaži večMalabsorpcija pri odraslih s cistično fibrozo – izziv za prehransko podporo
Celostna obravnava bolnikov s cistično fibrozo s tranzicijo izzivi po prehodu v odraslo dobo v Sloveniji Barbara Salobir, Izidor Kos 1 Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Interna klinika, UKC
Prikaži večDEDOVANJE BARVNE SLEPOTE
DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE 1. UVOD: Vsak človek ima 23 parov kromosomov, od tega 22 parov avtosomih kromosomov in en par spolnih kromosomov. Ta ne določata samo spola, temveč vsebujeta tudi gene za nekatere
Prikaži večVSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE
Univerza v Ljubljani Naravoslovnoteniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo VSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE TITLE IN ENGLISH Avtorja: Študijska smer: Predmet: Informatika in metodologija diplomskega dela
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-TURAZ doc
JAVNI RAZPIS ZA IZBOR IN (SO)FINANCIRANJE UVELJAVLJENIH RAZISKOVALCEV IZ TUJINE V LETU 2007 (Uradni list RS, št 37/2007) PRIJAVNA VLOGA ZA IZBOR IN (SO)FINANCIRANJE UVELJAVLJENIH RAZISKOVALCEV IZ TUJINE
Prikaži večARRS-TURAZ-JR-Prijava/2010 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2011 (Uradni lis
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2011 (Uradni list RS, št. 40/2010, z dne 21.5.2010) PRIJAVNA VLOGA A. PODATKI O PRIJAVITELJU 1.
Prikaži večMicrosoft Word - bibliografske-zbirke-medicina.doc
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Sistemi za poizvedovanje Bibliografske zbirke področje medicine Mentor: doc.dr. Jure Dimec Avtorja:
Prikaži več34. seja Senata UL, z dne (sklepi HK UL, sprejeti na 10. seji dne ) I. Zbrane spremembe habilitacijskih področij članic UL, ki jih
34. seja Senata UL, z dne 24.1.2017 (sklepi HK UL, sprejeti na 10. seji dne 21.12.2016) I. Zbrane spremembe habilitacijskih področij članic UL, ki jih je HK UL zbirala in se odločila, da jih sedaj v paketu
Prikaži več2019 QA_Final SL
Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem
Prikaži večSpletno raziskovanje
SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH
Prikaži večOpravljeni izpiti SZŠ Program izob. : * Letnik : 4 Datum : Oddelek : II - ZN-B Središče izob. : * Redni / izredni : * Skupina : * Vrsta izpi
Opravljeni izpiti SZŠ Program izob. : * Letnik : 4 Datum : 25.2.2016 Oddelek : II - ZN-B Središče izob. : * Redni / izredni : * Skupina : * Vrsta izpita: * Šol. leto vpisa : * 3351 Slovenščina 1 2012/13
Prikaži večZdravljenje raka debelega črevesa in danke Pomen napovednih bioloških označevalcev RAS slovenija
Zdravljenje raka debelega črevesa in danke Pomen napovednih bioloških označevalcev RAS slovenija Izdalo: Združenje Europacolon Slovenija Strokovni pregled vsebine: doc. dr. Janja Ocvirk dr. med. Pozdravljeni,
Prikaži večOptimizacija z roji delcev - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije 2. junij 2011 Koncept PSO Motivacija: vedenje organizmov v naravi Ideja: koordinirano
Prikaži večPisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi
Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar franc.brcar@gmail.com http://www.uporabna-statistika.si/ Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pisanje strokovnih in znanstvenih del. Novo mesto: 1
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Odkrivanje znanj iz podatkov Data mining Študijski program in stopn
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Odkrivanje znanj iz podatkov Data mining Študijski program in stopnja Study programme and level Interdisciplinarni magistrski
Prikaži večMicrosoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx
Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,
Prikaži več00a-naslovnica13.2.cdr
38 Bilten SDMI Poročilo s petega srečanja članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi Uvod Na Jelenovem grebenu se je 24.10.2008 odvijalo že 5. tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko
Prikaži večNajboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa
Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa Globalna rešitev prilagojena lokalnemu okolju Rešitev Time&Space je na voljo v 15-ih jezikih ter podpira latinico, cirilico in arabsko pisavo.
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - FK3Anatgonist5HT2c.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
Iskanje idealnega anksiolitika Iskanje = načrtovanje, sineza in vrednotenje Iskanje idealnega anksiolitika Kaj je idealni anksiolitik? Idealni anksiolitik: - ni sedativ, - per os uporabna učinkovina -
Prikaži večVloga za oblikovanje mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda ob upoštevanju določil 3
Univerzitetni študijski program Biokemija Podatki o študijskem programu Prvostopenjski univerzitetni študijski program BIOKEMIJA traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih točk. Strokovni
Prikaži večLOREM IPSUM
Delovanje Evropske agencije za varnost hrane in krme v Sloveniji Ada Hočevar Grom, Urška Blaznik Svetovni dan hrane, Nacionalni posvet o varnosti živil, Ljubljana 7. april 2015 SVETOVALNI FORUM EFSA (Po)svetovalni
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane
Prikaži večDatum in kraj
Ljubljana, 5. 4. 2017 Katalog znanj in vzorci nalog za izbirni izpit za vpis na magistrski študij Pedagoško računalništvo in informatika 2017/2018 0 KATALOG ZNANJ ZA IZBIRNI IZPIT ZA VPIS NA MAGISTRSKI
Prikaži večPodatkovni model ER
Podatkovni model Entiteta- Razmerje Iztok Savnik, FAMNIT 2018/19 Pregled: Načrtovanje podatkovnih baz Konceptualno načtrovanje: (ER Model) Kaj so entite in razmerja v aplikacijskem okolju? Katere podatke
Prikaži večChapter 1
- 1 - Poglavje 1 Uvod v podatkovne baze - 2 - Poglavje 1 Cilji (Teme).. Nekatere domene, kjer se uporabljajo podatkovne baze Značilnosti datotečnih sistemov Problemi vezani na datotečne sisteme Pomen izraza
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večprogram-ivz
Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt)
Institut 'Jožef Stefan' Urban Šegedin Fotokatalizatorji s superiornimi lastnostmi Sinteza stabilnega tetragonalnega cirkonijevega oksida v obliki tankih plasti. Povečana učinkovitost razgradnje nevarnih
Prikaži večKONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH
Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večc_ sl pdf
3.12.2008 C 308/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) MNENJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večBV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK
STANDARDI SISTEMOV VODENJA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJSKE IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 10.11.2011 Gregor SIMONIČ Sistemi vodenja Kaj so sistemi vodenja oziroma upravljanja? Sistem vodenja oziroma upravljanja
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži večSlajd 1
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO 1 EU ENOTNI DIGITALNI PORTAL: PRIHAJA NOVA EU UREDBA Alenka Žužek Nemec, Tina Kuliš DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 18. april 2018 Ko podjetja ali državljani
Prikaži več2. Model multiple regresije
2. Model multiple regresije doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 2.1 Populacijski regresijski model in regresijski model vzorčnih podatkov
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - krstulovic
PROST DOSTOP DO DOSEŽKOV SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV PREK PORTALA dlib.si mag. Karmen Štular Sotošek mag. Zoran Krstulović Daša Pokorn Narodna in univerzitetna knjižnica 3 Uporabniki in prosto dostopne zbirke
Prikaži večOznaka prijave: Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa»crp-2019«v letu 2019 (Uradni list RS, št. 35/2019, z d
Oznaka prijave: Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa»crp-2019«v letu 2019 (Uradni list RS, št. 35/2019, z dne 31. 05. 2019) PRIJAVNA VLOGA A. SPLOŠNI PODATKI
Prikaži večPPT
Koliko vas stane popust v maloprodaji? Kako privabiti kupce v trgovino in kako si zagotoviti, da se vrnejo? Kakšni so učinki popustov na nakupe? V raziskavah so ugotovili, da se ljudje zaradi popustov
Prikaži večProtege, I.Savnik
Protégé Iztok Savnik Uporabljeni viri: A Practical Guide To Building OWL Ontologies Using Protege 4 and CO ODE Tools, Edition 1.1 http://protege.stanford.edu/ Protégé OWL ontologije za Semantični splet
Prikaži večMicrosoft Word - Visoko_citirane_3.doc
Visoko citirane objave (1%) v obdobju 23-213 glede na predhodno obdobje Visoko citirane objave so znanstvene objave, ki se po številu citatov uvrščajo v zgornji odstotek najbolj citiranih objav. Gibanje
Prikaži večNASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA
Portal e-vem obstoječe stanje in nadaljnji razvoj Jernej Baranja Ana Oblak 2 Registracija s.p. v 1 dnevu (prej 7 dni) Registracija d.o.o. v 3 dneh (prej več kot 60 dni) Brezplačna registracija s.p. in
Prikaži več6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru
6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta
Prikaži večMaribor, Vabilo k prijavi in sodelovanju pri raziskovalnih projektih»po kreativni poti do znanja 2016/2017«, ki se izvajajo na Medicinski f
Maribor, 01.02.2017 Vabilo k prijavi in sodelovanju pri raziskovalnih projektih»po kreativni poti do znanja 2016/2017«, ki se izvajajo na Medicinski fakulteti UM! Študentke in študenti! Pridobili smo štiri
Prikaži večAktualni izzivi informacijske družbe
REPUBLIKA SLOVENIJA www.mvzt.gov.si, e: gp.mvzt@gov.si Kotnikova 38, 1000 Ljubljana t: 01 478 4600, f: 01 478 4719 Aktualni izzivi informacijske družbe Dr. Davorka Šel 29.5.2009 1 Vloga Direktorata za
Prikaži večIztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO
Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for
Prikaži večFolie 1
S&TLabs Innovations mag. Damjan Kosec, S&T Slovenija d.d. marec 2013 S&TLabs Laboratorij za inovacije in razvoj spletnih in mobilnih informacijskih rešitev Kako boste spremenili svoj poslovni model na
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večMicrosoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka
INTERVJU: Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij SID banke, d.d. G. Leon Lebar je bil kot gost iz prakse letos povabljen k predmetu Mednarodno poslovanje. Študentom je na primerih
Prikaži večNAVODILA ZA PISANJE PROJEKTNIH DIPLOMSKIH DEL 1 KAJ JE PROJEKT? Projekt je enkraten glede na način izvedbe, vsebuje nove in neznane naloge, ima svoj z
NAVODILA ZA PISANJE PROJEKTNIH DIPLOMSKIH DEL 1 KAJ JE PROJEKT? Projekt je enkraten glede na način izvedbe, vsebuje nove in neznane naloge, ima svoj začetek in konec, privede do sprememb v dnevnem delu
Prikaži večLetni semester ŠTUDIJSKO LETO 2018/2019 POLETNI SEMESTER PREDAVALNICA B1 3. BLOK Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek REZERVACIJA FIZIOLOGIJA
PREDAVALNICA B 3. BLOK REZERVACIJA 9 9 Mik 2 REGVAR EVOLUCIJA ETOLOGIJA TRONTELJ 2 2 ETOLOGIJA ORGANSKA KEMIJA 3 >SV 2h< 3 BOŽIČ GROŠELJ MANDIČ-MULEC >NV h< MIKOLOGIJA 5 GABERŠČIK, 5 TOMAN, KOS GABERŠČIK,
Prikaži večDeans Office
Dekan izr. prof. dr. Janez Stare Gosarjeva ulica 005 SI-1000 Ljubljana T: +386 1 5805 561 F: +386 1 5805 521 crpo@fu.uni-lj.si www.fu.uni-lj.si Datum: 20. 6. 2016 Številka: 30000-07/2016-1 V skladu z določili
Prikaži večUsmerjevalna skupina 2018 pripravljalni dokumenti Zadeva: Sklepi organov in strokovnih teles - ZSA Uvodna opomba: uvrščamo sklepe, ki se nanašajo na p
Usmerjevalna skupina 2018 pripravljalni dokumenti Zadeva: Sklepi organov in strokovnih teles - ZSA Uvodna opomba: uvrščamo sklepe, ki se nanašajo na predloge sprememb ali pripombe na veljavne akte agencije.
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Milan Ojster\232ek_IJU2014)
Organizacijski, tehnični in pravni vidiki vzpostavitve nacionalne infrastrukture odprtega dostopa Milan Ojsteršek Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko 08. 12.
Prikaži večInformatika v službi učinkovite rabe energije DSI; ; Portorož mag. Tatjana M. Zupan mag. Bogomil Kandus
Informatika v službi učinkovite rabe energije DSI; 14. 16.04.2010; Portorož mag. Tatjana M. Zupan mag. Bogomil Kandus Slovenija + Informatika + Energetika za 3. tisočletje Sinergija3 partnerja konzorcija
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večSistemi za zaznavanje celične gostote v sintezni biologiji
Sistemi za zaznavanje celične gostote v sintezni biologiji Zaznavanje celične gostote (quorum sensing, QS) Celice med seboj komunicirajo preko signalnih molekul, ki v drugi celici sprožijo odziv na ravni
Prikaži večstevilka 3_09.pmd
KOVNIH SIMPOZIJEV V OBDOBJU APRIL JUNIJ 2009 Anka Lisec V SLOVENIJI 2. 3. april 2009 Posvet o izobraževanju na področjih zemljiškega menedžmenta in ekonomike prostora (2. 4.) in okrogla miza»izobraževalni
Prikaži večKoncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejaln
Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejalnega programa in registra ZORA Onkološki inštitut Ljubljana
Prikaži večSistemi Daljinskega Vodenja Vaja 3 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubl
Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 3 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani matej.kristan@fe.uni-lj.si Česa smo se naučili
Prikaži večKodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1
Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1 Razdelek 1: Pristop poročanja za podatke iz leta 2016 Družba Shire je 3. junija 2016 prevzela družbo
Prikaži večPARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0
PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži večPOSLOVNO OKOLJE PODJETJA
POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - IPPU-V2.ppt
Informatizacija poslovnih procesov v upravi VAJA 2 Procesni pogled Diagram aktivnosti IPPU vaja 2; stran: 1 Fakulteta za upravo, 2006/07 Procesni pogled Je osnova za razvoj programov Prikazuje algoritme
Prikaži večKazalo 1 DVOMESTNE RELACIJE Operacije z dvomestnimi relacijami Predstavitev relacij
Kazalo 1 DVOMESTNE RELACIJE 1 1.1 Operacije z dvomestnimi relacijami...................... 2 1.2 Predstavitev relacij............................... 3 1.3 Lastnosti relacij na dani množici (R X X)................
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Umetna inteligenca Artificial Intelligence Študijski program in stopnja Study programme a
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Umetna inteligenca Artificial Intelligence Študijski program in stopnja Study programme and level Interdisciplinarni magistrski študijski program
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt
Trženje bančnih storitev ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) prosojnice predavanj Jožica Rihter, univ.dipl.ekon E.naslov: jorko.rihter@gmail.com november 2018 1 Načelo tržnosti Oziroma
Prikaži večRazgradnja proteinov Voet 3: poglavje 32.6
Razgradnja proteinov Voet 3: poglavje 32.6 Razgradnja proteinov (proteoliza) razgradnja v prebavilih razgradnja v celici in vitro Proteolitični encimi (proteinaze) Sistematika na osnovi mehanizma (oz.
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži večŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: 7. 7. 2015 Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za imenovanje predavateljev Višje strokovne šole Šolskega
Prikaži večProtokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.
Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju
Prikaži večNo Slide Title
Interakcije zdravil Marija Bogataj Interakcije zdravil: farmacevtske: fizikalna ali kemijska inkompatibilnost običajno napovedljive skoraj vedno se jim je mogočeizogniti parenteralne oblike, peroralne:
Prikaži večPowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
Prikaži več21. usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra 2017
Organizator Pokrovitelj 21. USPOSABLJANJE TEHNIČNEGA ASFALTERSKEGA KADRA mag. Slovenko Henigman predsednik ZAS ZAG, 15. in 16. marec 2017 Vsebina predstavitve Asfalterska industrija v Evropi kje so poudarki?
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večMicrosoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc
CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26, 3001 Celje OBJAVA POVZETKA REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2006 V skladu z ZTVP-1 ter Sklepom o podrobnejši vsebini in načinu objave
Prikaži večDES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Digitalni sistemi Vgrajeni digitalni sistemi Digitalni sistem: osebni računalnik
Prikaži večNika
šč š š č š č š š č č č šč ž č š ž š ž š š č š č č ž š š č ž š ž č š š č č č č šč č š č ž š ž šč č š č šč ž š č č č č šč č š č šč žč č č ž č š Š Š Č č č š š š š č š č š Š Ž Ž Č š š š ž č č Ž Ž Č Š Ž Č Č
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede POROČILO O SPREMLJANJU IN ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008 Ljubljana, m
Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede POROČILO O SPREMLJANJU IN ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008 Ljubljana, marec 2008 POROČILO O KAKOVOSTI za leto 2008 1. Delovanje
Prikaži večZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Kokolj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI
Prikaži večNevropsihološka obravnava bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih. Nevrološka klinika, UKC Ljubljana
Nevropsihološka obravnava bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih. Nevrološka klinika, UKC Ljubljana Število bolnikov z boleznimi možganov v Sloveniji in Evropi
Prikaži večMicrosoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008
NAČRTOVANJE UREJENOSTI ORGANIZACIJE Mirko Jenko mirko.jenko@t-2.net 1. Povzetek Prispevek je poslovni projekt iz prakse, s katerim želimo prenoviti organizacijski ustroj organizacije in spremljanje stroškov.
Prikaži večVloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local
Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO
Prikaži večEU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino JB za DCTA, (Final 1.2) Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se n
EU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se nanaša na tobačne izdelke na trgu EU in na tobačne izdelke, izdelane v EU, vključno s tistimi
Prikaži večPRILOGA 1 Seznam standardov Direktiva Sveta z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsadit
PRILOGA 1 Seznam standardov Direktiva Sveta z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev (UL L št. 189 z dne 20. 7. 1990, str. 17; v nadaljnjem
Prikaži več