(Microsoft Word - Lipbled_letno porocilo 06_revidirano_KON\310NO podpisano.doc)

Transkripcija

1 Bled, junij 2007

2 1. del: POSLOVNO POROILO !!" # $ " % & % ' %! % % % $ %!!" () * ( 2. del: RAUNOVODSKO POROILO ! +,-.-/ # $ 0.+28/09973:;4-< :;5194:2. $ 0-= < :;: $ /49974-< :;5194:2.:30>324/0/4-.8:3-/-8 $ <-,:33-<:3/44-< < " # 040<-3,/0/040<3:;:30790<3:;018:; " $ 0/ " " / * * /49:<3:3 & & 1-7:2.0=040<3:; ?:3-3<3:;3-067 & ' ):3-3< '! 412.-@185/: ,:2.A+-/40-,0! -0= 4, # -/:2- $ +4.->:,:30=040<3/-1:.3< ,:2. " : * 4:;08: # & ;08: # ' :<8- $! 3-43:2080.: $ # 0/ :30=040<3-82:.3< ,:2. " $ / * " /49:<3:3 & Stran

3 * ):3-3< * 0=040<3: <3?:3-3< / * 0=040<3?:3-3< * <3?:3-3< & ,-2. & 0=040<3/ ,-2. & <3/ ,-2. ' 412.-@185/:3+-025,:2.A+-/40-,0! -0= <3< ,: <3-82:.3< ,: <3/-1:.3< ,:2. -/:2- # +4.->:,:30=040<3/-1:.3< ,:2. $ ):3-3< : $ 0=040<3?:3-3< : $ <3?:3-3< : " : " 0=040<3/ : " <3/ : * 53-,7:-3< : : & 010.3:/4:;08: ' 010.3:0;08::31240B8:! ):3-3<3:/4:;08: ):3-3<3:0;08: 45=:/4:;08: 45=:0;08: # -.8:+07:<8-:30063:-.8: $ ,?:3-3<3:;2.=-3, " 01:1/0.+-3:9:017-9: * 023>: :: & -+-3:8: REVIZORJEVO POROILO 59 ' ' #! # # # # ## ## ## #$ #$ #$ #$ #& #' #' #' $! $! $! $! $ $ $ $# $# $# $# $" $* $* $&

4 Sedež podjetja: Reiška cesta 61/a, SI-4260 Bled Telefon / fax: / Številka vpisa v sodni register: Srg Matina številka: Davna številka: Šifra dejavnosti: Osnovni kapital: SIT Spletna stran: Splošni elektronski naslov: Število zaposlenih na dan : lipbl@lip-bled.si Lesno industrijsko podjetje LIP Bled je bilo ustanovljeno Od takrat dalje je podjetje doživelo nekaj organizacijskih sprememb, med njimi se je konec leta 1992 iz enovitega podjetja LIP Bled p.o. reorganiziralo v koncern s sedmimi družbami z omejeno odgovornostjo. V skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij ter potrjenim programom o preoblikovanju družb Koncerna LIP Bled v enovito delniško družbo je Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo dne izdala drugo soglasje. S tem je bil zakljuen postopek lastninjenja in vložen predlog za reorganizacijo v delniško družbo pri pristojnem sodišu v Kranju. LIP Bled d.d. je bil vpisan v sodni register dne z veljavnostjo na dan LIP Bled, d.d. od posluje kot enovita družba s profitnimi centri, ki vkljuujejo poslovanje družb iz predhodne organiziranosti in so organizacijsko razdeljeni na: PC Opažne ploše (proizvodnja opažnih ploš in žaganega lesa) Ulica Tomaža Godca 5, 4264 Bohinjska Bistrica, tel: , fax: PC Masivno pohištvo (proizvodnja masivnega sobnega pohištva) Ulica Tomaža Godca 5, 4264 Bohinjska Bistrica, tel: , fax: PC Notranja vrata (proizvodnja notranjih vrat) Reiška cesta 61/a, 4260 Bled, tel: , fax: PC Maloprodaja in inženiring - lastni prodajni saloni: Industrijski Prodajni Center Bled, Reiška cesta 61/a tel: , , fax: Prodajni center Ljubljana/Rudnik, Jurkova 228 tel: , , fax: Kranj/Primskovo, Mirka Vadnova 14, 4000 Kranj tel: , fax: Murska Sobota/Trgovski center Šavel, Cvetkova ul. 2 tel: , fax: franšizni prodajni saloni: Kromberk pri Novi Gorici/Gross, Ulica bratov Hvali 3 tel: , fax: Maribor Brestanova, Jager center, Ul. Kraljevia Marka 19 tel: , fax: Pohištvo RAJ Trebnje, Slakova ulica 29 tel: , fax: Koper, Ankaranska c. 7 tel: , fax: Slovenj Gradec, Celjska c. 48/a tel: , fax: Direkcija (uprava, finanni sektor in splošni sektor), tel: , fax:

5 Družba LIP Bled, d.d. ima neposredno 100-odstotno naložbo v povezano družbo lipbled Zagreb d.o.o., Škorpikova 11, z ustanovnim vložkom HRK. Povezana družba je bila vpisana v sodni register , poslovati pa je priela v septembru Zaradi manjšega obsega poslovanja v letu 2006, ki ni pomemben za resnien in pošten prikaz finannega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala, v skladu z 8. odstavkom 56. lena ZGD-1, letno poroilo ni konsolidirano. Posli s povezano osebo so pri posameznih postavkah pojasnil k raunovodskim izkazom posebej prikazani. lani uprave Po statutu družbe Upravo sestavljajo predsednik uprave in najve trije lani. Upravo sestavljajo: - Alojz Burja, univ. dipl. ekon., rojen , stanujo na Bledu Zasip, Blejska c. 17, predsednik uprave, do je bil zaposlen v Merkur Naklo; - Josip Tartara univ.dipl.ekon., rojen , stanujo v Mengšu, Testenova 122, v upravi zadolžen za podroje trženja, v LIP Bled, d.d. je zaposlen od ; - Branko Pretnar, v.u.š., rojen , stanujo v Bohinjski Bistrici, Pod Rebrom 16, v upravi kot delavski direktor, v LIP Bled, d.d. je zaposlen od leta 1989, trenutno kot komercialist. lani nadzornega sveta Nadzorni svet je ob izvolitvi štel šest lanov. Dva lana nadzornega sveta sta predstavnika delavcev in ju izvoli svet delavcev. Predsednik nadzornega sveta, dr. Marko Hoevar, je bil izvoljen na 42. seji nadzornega sveta dne lan nadzornega sveta Peter Sušnik je odstopil dne , zato od tega datuma dalje nadzorni svet šteje 5 lanov. Predsednik nadzornega sveta: - dr. Marko Hoevar, rojen , stanujo v Ljubljani, Ogrineva 22, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. lani nadzornega sveta: - Melita Malgaj, univ dipl. oec, rojena , stanujoa v Domžalah, Ulica Nikole Tesle 16, zaposlena na Slovenski odškodninski družbi d.d., Ljubljana; - Uroš Bole, mag.ekonomije, rojen , stanujo v Radovljici, Ljubljanska 27, zaposlen kot podroni vodja za Španijo in Portugalsko v Trimo d.d., Trebnje; - do : Peter Sušnik, rojen , stanujo v Ljubljani, esnikova 12. lana nadzornega sveta (predstavnika delavcev): - Bogomir Bajec, rojen , stanujo na Bledu, Razgledna 34 a, vodja vzdrževanja v LIP Bled, d.d., PC Notranja vrata; - Pavel Sedlar, rojen , stanujo v Boh. Bistrici, Mencingerjeva 5, vodja vzdrževanja v LIP Bled, d.d., PC Opažne ploše. 2

6 !" isti prihodki iz prodaje (v 000 SIT) isti poslovni izid (v 000 SIT) ( ) ( ) EBITDA - poslovni izid pred davki, obrestmi, odpisi in amortizacijo (v 000 SIT) Naložbe v osnovna sredstva (v 000 SIT) Naložbe v dolgorone finanne naložbe (v 000 SIT) Kapital (v 000 SIT) ista dobikonosnost kapitala (ROE) 5,8% 0,0% 3,2% (6,4%) (4,2%) ista dobikonosnost prihodkov (ROS) 4,1% 0,0% 2,6% (5,3%) (3,5%) Dodana vrednost na zaposlenega (v 000 SIT) Na dan Knjigovodska vrednost delnice (SIT) Tržna vrednost delnice (SIT) Število zaposlenih (na dan) Opomba: pri prikazu kapitala in izraunu knjigovodske vrednosti delnice za leto 2005 so upoštevani prerauni na nove Slovenske raunovodske standarde per # LIP Bled, d.d. je v soglasju z nadzornim svetom v februarju 2007 oddal ponudbo za odprodajo delnic v Gorenjski banki, d.d. Kranj. Posli pri prodaji delnic so potekali v skladu s Poslovnikom o postopku prodaje delnic banke. Delnice so bile prodane v celoti šestim predkupnim upraviencem, na podlagi odloitev o izbiri, podanih s strani banke. Prodajna cena za delnico je znašala 1.293,61 (310 tiso SIT), knjigovodska vrednost ene delnice na dan pa je znašala ,24 SIT. Poleg tega je družba v marcu 2007 realizirala nakup delnic Zavarovalnice Triglav (od tega osnovnih delnic ter dokapitalizacijskih delnic) na podlagi pridobljene pravice v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Skupna vrednost kupljenih delnic je znašala ,45, povprena nabavna cena ene delnice pa 104,82. Dne, smo odprli novo poslovalnico (industrijsko prodajni center) na Bledu v neposredni bližini tovarne notranjih vrat na Reici, ki se nahaja takoj ob glavni cesti v smeri Gorje/Pokljuka. Dne, so Kapitalska družba, d.d. Ljubljana, Slovenska odškodninska družba, d.d. Ljubljana in EBS Group, d.o.o., Kranj odtujili celotno koliino delnic družbe LIP Bled (skupaj delnic oz. 50,42% glasovalnih pravic) družbi LES INVEST Poslovno svetovanje, d.o.o., Tržaška cesta 43, Ljubljana po prodajni ceni 12,10 za delnico. Družba LES INVEST, d.o.o. je dne objavila prevzemno namero za nakup preostalega deleža. 3

7 ! V letu 2006 je Slovenijo zaznamovala visoka gospodarska aktivnost, ki je kot kažejo do sedaj znani podatki, vrhunec dosegla v drugi polovici leta. Sredi marca 2007 je Statistini urad RS na osnovi etrtletnih ocen za Slovenijo objavil prvo oceno BDP za leto V tekoih cenah je slovenski bruto domai proizvod (BDP) znašal milijonov, kar predstavlja preraunano na prebivalca v Sloveniji BDP je lani nominalno porasel za 7,6 odstotka, realno pa je bil glede na leto 2005 višji za 5,2 odstotka. To je bila tretja najvišja rast BDP v zadnjih 15-tih letih in je bila presežena le še v letih 1994 (5,3%) in 1999 (5,4%). K 5,2-odstotni rasti je v letu 2006 najve prispevalo domae povpraševanje, ki je imelo 5,5% rast (vir: Konjunkturni trendi GZS, ). Industrijska proizvodnja je bila v letu 2006 za 7% višja kot leto pred tem in je tako za 0,6 odstotne toke presegla do sedaj najvišjo letno izmerjeno rast proizvodnje iz leta Indeks rasti dejavnosti obdelave in predelave lesa je znašal glede na preteklo leto 104,9 (vir: Statistini urad RS, ). Tretje leto zapored so bili blagovno-storitveni tokovi Slovenije s tujino zelo pozitivni. Slovenska blagovna menjava s tujino je v vsem letu dosegla visoko, 16,1-odstotno nominalno rast, ki pa je bila proti koncu leta nekoliko upoasnjena. Uvoz se je v vsem letu poveal za nekaj manj, za 15,5%. Blagovni primanjkljaj je v vsem letu znašal mio in je bil za 9 odstotkov višji kot leto poprej. Za leto 2006 je bila znailna izredno živahna blagovna menjava z državami Evropske unije. Rast izvoza v države EU 25 je v letu 2006 znašala 17,1% in je bila le nekaj višja od rasti skupnega izvoza. Nasprotno pa je lanski uvoz iz držav EU za 1 odstotno toko zaostajal za rastjo skupnega uvoza. Pokritje uvoza z izvozom v te države je bilo 78,1-odstotno oz. 2% višje kot v letu *** Evro je v tolarjih vse zadnje obdobje ostajal stabilen. Vse od maja 2005 se je njegova mesena povprena vrednost gibala celo nekaj pod centralno pariteto v letu 2006 je teaj evra v tolarjih v povpreju dosegel 239,60 SIT. Po izpolnitvi pogojev za prevzem evra je julija 2006 Svet EU odloil, da se Slovenija s vkljui v evro obmoje kot 13. lanica in prevzame evro kot nacionalno valuto, z nepreklicnim teajem zamenjave na ravni centralne paritete: 239,640 SIT za 1 evro. *** Inflacija se je v letu 2006 utrdila na povpreni ravni 2,5 odstotka, enako kot leto pred tem. Merjeno na medletni ravni (december) pa je bila rast cen 2,8-odstotna. V povpreju so se v letu 2006 cene storitev zvišale za 3,4%, cene blaga pa za 2%. V državah EU 25 je letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebšin, v povpreju znašala 2,1%, v evro obmoju pa 1,9%. Tveganja za rast cen ob menjavi nacionalne valute so bila razmeroma velika, vendar se veinoma niso uresniila. Sistem dvojnega oznaevanja cen, z aktivno vlogo potrošniških organizacij, je pomembno pripomogel k manjši rasti cen. V prihodnje bo kljuno nadaljnje obvladovanje dolgorono vzdržne inflacije. Z vidika podjetij bodo na to bistveno vplivale dosežene rešitve na podroju politike pla, tveganja pa še ostajajo tudi v zunanjem okolju (nafta, surovine).*** V letu 2006 se je nadaljevala zmerna rast pla v Sloveniji. Povprena rast neto pla je v povpreju znova prehitela rast bruto pla, kar je v veliki meri posledica sprememb pri dohodnini že iz leta 2005, ko so bili razbremenjeni spodnji davni razredi. Bruto plaa na zaposlenega je v letu 2006 v povpreju realno porasla za 2,2 odstotka, neto plaa pa za 2,5 odstotka.*** *** vir: SKEP GZS, Konjunkturna gibanja, februar

8 Spoštovani delniarji lipbled! Poslovno leto 2006 je bilo uspešno. Po dolgih sušnih letih je bil ustvarjen znatnejši dobiek tudi iz poslovanja. Prodajni nart je bil presežen za 6 % in dosežen dobiek v višini 723 tiso oziroma tiso SIT (ni upoštevan dobiek, ki izhaja iz terjatev do države iz naslova odloženih davkov v višini 853 tiso ), kar je 51 % ve, kot je bilo nartovano. Iz poslovanja je bil dosežen dobiek v višini 475 tiso oziroma tiso SIT, kar je tudi 43 % ve od narta. Uprava predlaga skupšini, da ostane bilanni dobiek za 2006 nerazporejen. Stanje v podjetju je stabilno. Vlagajo se veliki napori, da bi izboljšali poslovne procese znotraj podjetja s ciljem poveati uinkovitost in s tem zmanjšati stroške ter izboljšati ponudbo kupcem. Zavedamo se, da nas aka še veliko dela, kar pa je hkrati za vodstvo velik izziv in za družbo priložnost za nadaljnji razvoj. Na osnovi primerjalnih podatkov je razvidno, da je lipbled svoj položaj v odnosu s slovenskimi in lesnimi podjetji v EU okrepil. 11% poveanje prodaje opažnih ploš, 17% poveanje prodaje notranjih vrat in 49 % veja realizacija maloprodaje ter inženiringa v primerjavi z letom 2005 so lepi dosežki. Zmanjšuje pa se prodaja masivnega pohištva predvsem zaradi umika iz nemškega tržiša, kjer so dosežene prodajne cene prenizke, da bi zagotavljale ekonomino poslovanje. Zato uprava že dalj asa iše možnosti, kako dokonno sanirati poslovanje oziroma program masivnega pohištva odprodati. Z diverzifikacijo prodajnih trgov kamor lipbled prodaja svoje izdelke in storitve je bila odpravljena nevarnost prevelike odvisnosti od nemškega tržiša. V letu 2006 je vladala visoka konjunktura za opažne ploše, medtem ko ponudba vrat in pohištva še vedno bistveno presega povpraševanje. Cene hlodovine in lesnih tvoriv so se v drugi polovici leta skokovito poveale, kar ni bilo mogoe nadomestiti z višjimi prodajnimi cenami. Ker je že junij 2007, ko se obraam na vas spoštovani delniarji s kratko oceno preteklega poslovnega leta, vas v tem pismu želim seznaniti s pomembno informacijo, katero ste verjetno že dobili preko dnevnih medijev. Namre, 30. maja 2007 je managersko podjetje LES INVEST, d.o.o. odkupilo po ceni 12,10 za eno delnico 50,42% delež podjetja od KADa, SOD-a in EBS Group. Objavljena je bila že prevzemna namera za nakup preostalega deleža. Ponudba za nakup preostalih delnic po enaki ceni bo objavljena predvidoma v drugi polovici junija. Ocenjujem, da je odkupna cena poštena tako za kupca kot prodajalce delnic. Najbolj pomembno pa je, da managerski ekipi omogoa nadaljevati ambiciozno zastavljen investicijski nart v naslednjem srednjeronem obdobju, kar zagotavlja nadaljnji razvoj podjetja in s tem ohranitev in razvoj lesne dejavnosti ter delovnih mest v Bohinju in na Bledu. Bled, 8. junij 2007 Alojz Burja Predsednik uprave 5

9 V skladu s pristojnostmi nadzornega sveta v zvezi z letnim poroilom družbe po 282. lenu Zakona o gospodarskih družbah, daje nadzorni svet naslednje ugotovitve o preverjanju vodenja družbe med poslovnim letom 2006, o preveritvi letnega poroila in o revizijskem poroilu. 1. Poroilo o delu nadzornega sveta 1.1. Nadzorni svet je na podlagi letnega gospodarskega narta za leto 2006 ter rednih mesenih poroil upravi o poslovanju družbe spremljal realizacijo ciljev opredeljenih v planskem dokumentu. Uspešnost uprave pri vodenju delniške družbe je o ocenjeval na podlagi doseženih rezultatov in ukrepov, ki so bili sprejeti s ciljem izboljšati konkurenno sposobnost in poslovne rezultate družbe Nadzorni svet je imel 8 rednih in 1 korespondenno sejo. Nadzorni svet je za vsako sejo prejel vnaprej dogovorjen dnevni red in predhodno poslana gradiva za posamezne toke dnevnega reda. To je nadzornemu svetu omogoalo nadzor nad doseganjem zastavljenih rezultatov in izvajanjem ukrepov za dosego operativnih in strateških ciljev družbe Glavne teme katere je obravnaval nadzorni svet ter podal ustrezna mnenja in soglasja so naslednje: - tekoe poslovanje in ukrepi za doseganje boljših poslovnih rezultatov, - idejni nart razvoja podjetja za obdobje , - sanacijski program pohištva, - tekoe veje investicije in - gospodarski nart za leto Razprava na nadzornem svetu je bila strokovna. Uprava je na postavljena vprašanja odgovarjala takoj ali pa je pripravila pisne odgovore. Nadzorni svet je upravi predlagal ve pobud, ki jih je uprava izpeljala oz. upoštevala pri svojem delu Dne je bil z izvolitvijo predsednika dr. Marka Hoevarja in podpredsednika Petra Sušnika po ve neuspešnih poskusih dokonno konstituiran nadzorni svet. lan nadzornega sveta Peter Sušnik je odstopil dne , zato od tega datuma dalje nadzorni svet šteje 5 lanov O delu nadzornega sveta so bili vodeni zapisniki, ki so obsegali razprave na nadzornem svetu in zakljuke o obravnavanih tokah. Uresnievanje sklepov je nadzorni svet redno spremljal. 2. Mnenje nadzornega sveta o poslovanju podjetja in dela uprave 2.1. Nadzorni svet ugotavlja, da je bil prodajni nart presežen za 6% in dosežen dobiek v višini 723 tiso oz tiso SIT (ni upoštevan dobiek, ki izhaja iz terjatev do države iz naslova odloženih davkov v višini 853 tiso oz tiso SIT), kar je 51% ve, kot je bilo nartovano. Iz poslovanja je bil dosežen dobiek v višini 475 tiso oz tiso SIT, kar je tudi 43% ve od narta. Nadzorni svet ocenjuje, da so bili doseženi rezultati dobri in delo uprave uspešno Leto 2006 je zaznamoval steaj Lesne Slovenj Gradec zaradi esar je LIP Bled, d.d. lažje nadomestil izpad naroil notranjih vrat dolgoletnega najvejega nemškega kupca Moderne Bauelemente, ki je šel v kontrolirani steaj leto poprej. V drugi polovici leta so se skokoma zviševale nabavne cene hlodovine in lesnih tvoriv, kar je negativno vplivalo na dosežene poslovne rezultate. Stroški dela so bili ob enakemu številu zaposlenih za 7% višji kot leta

10 2.3. Gledano po profitnih centrih je PC Opažne ploše nartovani dobiek presegel za 48% in je bil najuspešnejši PC. PC Notranja vrata so presegla priakovanja, saj je bila planirana izguba v višini 294 tiso, dosežen pa je bil minimalni dobiek. PC Maloprodaja in inženiring sicer ni dosegel nartovanega dobika, vendar je kar za 49% presegel prodajo iz leta 2005, kar je imelo moan pozitiven vpliv posebej na poslovanje PC Notranja vrata. PC Masivno pohištvo ni dosegel nartovanih ciljev, saj je bila izguba 535 tiso kar za 3,5 krat veja kot je bila planirana, je pa dobrih 200 tiso manjša kot je bila leto poprej. V letu 2006 se je intenzivno izvajalo prestrukturiranje profitnega centra, kar je negativno vplivalo na dosežene rezultate Terjatve in zaloge so obvladovane Poslovni sistem družbe je na podroju trženja, razvoja izdelkov in informatizacije v letu 2006 naredil pomemben korak naprej. lipbled je utrdil svoj položaj v okviru slovenske lesne predelovalne industrije. 3. Priporoila nadzornega sveta upravi 3.1. Nadzorni svet ugotavlja, da kljub številnim poskusom vodstvu družbe ni uspelo sanirati poslovanja PC Masivno pohištvo. Ugotavlja, da so bili ukrepi uprave, ki so vodili v prestrukturiranje profitnega centra in je vodilo v zoženje proizvodnega programa, zmanjšanje števila zaposlenih ter umik z nemškega trga in usmeritev na domai, jugo in ruski trg pravilna. Ocenjuje, da so kupci in dobavitelji PC Masivnega pohištva drugi, kot so kupci in dobavitelji PC Opažne ploše in PC Notranja vrata in zato pri poslovanju ni mogoe realizirati velikih pozitivnih sinergijskih uinkov. Na osnovi zgoraj navedenih dejstev nadzorni svet priporoa upravi, da pripravi predlog za prodajo oz. izloitev PC Masivno pohištvo. 4. Stališe nadzornega sveta do revizijskega poroila 4.1. Nadzorni svet izjavlja, da je pregledal revizijsko poroilo. Na podlagi pozitivnega mnenja revizije, ki zagotavlja, da so raunovodski izkazi v vseh pogledih resnina in poštena podoba finannega položaja LIP Bled, d.d na dan 31. december 2006 ter izidov njenega poslovanja in gibanja finannih tokov v tedaj konanemu letu v skladu z veljavnimi raunovodskimi standardi, ima pozitivno stališe do revizijskega poroila Nadzorni svet po temeljiti prouitvi potrjuje letno poroilo LIP Bled, d.d. za poslovno leto Nadzorni svet se strinja s predlogom uprave, da bilanni dobiek za 2006 ostane nerazporejen. Bled, 15. junij 2007 Predsednik nadzornega sveta Dr. Marko Hoevar 7

11 $ Razvojne dejavnosti PC Opažne ploše temeljijo na vodilih projektirati uinkovitejšo proizvodnjo z optimalnejšo kapaciteto, višjo stopnjo avtomatizacije in humanizacije delovnih postopkov ter izboljšanje okoljskih in okoljevarstvenih pogojev. V zaetku leta 2006 smo intenzivno delali na razvoju tehnologije za izdelavo modulov srednjega sloja, ki bi ga povezali s sestavo. Projekt razvoja linije za formatiziranje opažnih ploš, zašito robov, sortiranje in pakiranje opažnih ploš smo nadaljevali na podrojih tehnike nanosa zašitnega sredstva, izbora ustreznega sredstva in oblikovanja optimalne postavitve tehnologije v prostor. Z linijo za eljenje lamel smo posodobili dotrajan stroj iz 70-ih let. Skupen namenski razvoj z dobaviteljem te naprave se odlikuje v poveanju kapacitete in produktivnosti za 25 %. V brusilnici smo po desetih letih ponovno investirali in prešli na samostojno avtomatsko stilitiranje in nadaljnjo pripravo polnojarmeniških in tranih žaginih listov. Posodobili smo posluževanje nekaterih delovnih mest in transportne stroje. Posodobili smo 10 let staro kompresorsko postajo z regulacijo, ki omogoa varevanje elektrine energije. V letu 2006 se PC Masivno pohištvo lahko pohvali s kar tremi prejetimi nagradami za nov program pohištva iz masivnega lesa Amelia (nagrado Društva oblikovalcev Slovenije, tretjo nagrado GZS, Združenje lesarstva in nagrado»top ten«na LPS). Programu smo dodali nove barvne obdelave, predvsem temnejše, ki so pogoj za poveanje prodaje na jugovzhodnih in južnih trgih. Na programu pohištva iz masivnega lesa smo pripravili tudi ponudbo hotelske opreme. Razvili smo nov koncept prodaje na domaem trgu, ki obsega brezplane izmere pohištva na domu s strani strokovne osebe lipbled. Iz prodajnega programa smo izloili Vivo in Fieso. Prieli smo s pripravami za prehod na lakiranje z vodnimi laki. Poleg specifinih izvedb novih notranjih vrat za potrebe PC Maloprodaja in inženiring oz. za razline, tudi mednarodne projekte, so glavni rezultat razvoja PC Notranja vrata podboji iz mizarske ploše in MDF, podboji za drsna vrata v steno (za gladka in stilna krila) in predelne stene v CPL ter nova vratna krila APOGEE, stilna krila SGE FULDA in ve intarzijskih izvedb. Pri tem smo uvedli tudi nekatere nove vrste furnirjev (npr. srni les bukve) in površinskih obdelav (npr. s suho brušenim efektom). Funkcijska vrata razvijamo po posebnem nartu, v 2006 smo realizirali protipožarna vrata EI30 na kovinskem in SM podboju, multifunkcijska vrata EI30 + SSK1 + B2 ter EI30 + SSK2 + A2. Septembra smo obnovili hrvaški certifikat za vrata EI30 + SSK2, oktobra pa smo zakljuili prvi del projekta MF_Krila ter od MVŠZT pridobili prvo polovico nepovratnih sredstev. Razvoj tehnologije in informatike smo obvladovali po planu strateških investicij ter v smislu izboljšav poslovanja in proizvodnje realizirali informatizacijo logistike PC Notranja vrata, reinženiring vhodnih skladiš RPM in PDR, dodelavo OS na liniji HOMAG (krila) in liniji I.S.E. (podboji) ter dogradnjo IS KOPA. Ena izmed pomembnih nalog na podroju informacijskih tehnologij je bila izdelava programa za pokalkulacije, za pomo komercialistom pri izdelavi cenikov, ponudb, in tehnologom pri lažjem iskanju potencialnih prihrankov pri racionalizaciji izdelkov. Na sejmu Dom, Ljubljana smo za multifunkcijska vrata prejeli nagrado Evropska zvezda za notranje stavbno pohištvo in po tem za ista vrata še srebrno priznanje za inovacije GZS OZG. PC Maloprodaja in inženiring je v letu 2006 nadaljeval s širjenjem maloprodajne mreže z odprtjem dveh franšiznih trgovin v Kopru in Trebnjem. Poleg tega je družba ustanovila herinsko družbo lipbled Zagreb d.o.o. z razstavnim salonom, v smislu krepitve lastne blagovne znamke in poveanja tržnega deleža na tem obmoju. Zanjo smo razvili informacijski sistem, ki je neposredno povezan z našim in prilagojen hrvaški davni zakonodaji. 8

12 $ Na podroju sistema vodenja kakovosti smo nadaljevali s spremembami in jih vkljuili v vsebine delovanja. S pomojo standarda sistemsko izboljšujemo odnos do odjemalca. Presoja sistema kakovosti je bila uspešna z ugotovitvijo, da izpolnjujemo in izvajamo zahteve standarda ISO 9001: Na podroju okolja smo uvedli nove vsebine delovanja in zakljuili nekaj okoljskih programov. Tako zmanjšujemo obseg okoljske problematike, eprav z novo okoljsko zakonodajo prihaja do dodatnih zahtev. Okoljska problematika vse moneje vpliva tudi na poslovni del. Presoja sistema ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001:2004 je bila prav tako uspešna z ugotovitvijo, da izpolnjujemo in izvajamo zahteve novega okoljskega standarda. V letu 2006 smo dosegli tiso SIT prihodkov od prodaje stranskih proizvodov, ki so rezultat aktivnosti v zvezi z varstvom okolja. Za tekoe izdatke v zvezi z okoljem smo v letu 2006 porabili tiso SIT, od tega za ravnanje z odpadki tiso SIT, za upravljanje odpadnih voda tiso SIT, za varstvo zraka in klime 777 tiso SIT, za varstvo vode, tal, varstvo pred hrupom in vibracijami ter vlaganjem v razvoj v zvezi z varstvom okolja 358 tiso SIT, za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo tiso SIT in za druge okoljske stroške 270 tiso SIT. Med izdatki niso zajeti stroški zaposlenih, ki so udeleženi pri aktivnostih v zvezi z varstvom okolja. Okoljski cilji in programi v Nadaljujemo z okoljskim programom za sanacijo kotlovnice v tovarni Bohinj zaradi preseganja zakonsko predpisanih max. emisij dimnih plinov. Pridobili smo gradbeno dovoljenje in opravljen je bil ogled referenc. Predviden zakljuek del je postavljen v leto V letu 2006 so nastali stroški za izdelavo projekta v višini 8 mio SIT. Vrednost celotne investicije bo znašala cca. 2,0 mio. - Nadaljujemo z okoljskim programom za sanacijo celotnega sistema odsesavanja trdih delcev in lesnega prahu v tovarni Bohinj. Izvedeli smo dograditev požarne zašite za filter. Program zakljuujemo v letu Izvedbo meritev emisij v ozraje za podjetje zakljuujemo v letu Zakljuili smo program za obvladovanje odpadkov PVAc lepila v furnirnici tovarne Reica. - Nadaljujemo okoljski program zmanjšanja emisij hlapnih organskih topil v proizvodnji pohištva. 9

13 $ Dosežena prodajna realizacija leta 2006 v višini 9, tiso SIT je rekordna v zgodovini družbe in je samo obseg predhodnega leta presegla za 11% oz. ve kot 900 mio SIT ter za 6% tudi nartovanega. Zaradi recesije in zasienosti na nemškem trgu je bil veji poudarek namenjen domaemu trgu in trgom v bivših jugoslovanskih republikah. Prodaja LIP Bled, d.d. po profitnih centrih: doseženo plan (v tiso tolarjih) jan.-dec.05 jan.-dec.06 jan.-dec.06 indeksi =3/2 6=3/4 PC Opažne ploše PC Masivno pohištvo PC Notranja vrata PC Maloprodaja & inženiring trgovsko blago in storitve izdelki Lipbled *** Direkcija LIP Bled d.d *** Prodajna vrednost izdelkov Lipbled preko PC Maloprodaja & inženiring je v tabeli prikazana zgolj informativno in se v osnovi prišteva k prodajni vrednosti proizvajalnega profitnega centra. Iz tega naslova PC Maloprodaji & inženiringu pripada ustrezna prodajna marža. Glede na planirani obseg prodajne realizacije v gospodarskem nartu je najvejo rast (+13%) dosegel PC Opažne ploše, ki je v letu 2006 beležil prodajo v višini mio SIT. Pri tem je posebej pozitivno, da je prodaja lepo porazdeljena po posameznih tržiših, poleg tradicionalnih prodajnih poti v Italijo, Švico in Španijo, se poveuje tudi delež prodaje na domaem trgu, kjer je bila prodajna vrednost napram nartu in predhodnemu letu boljša za 31 indeksnih tok. Pozitiven vpliv na dobro prodajo ima tudi ugodna vremenska klima v zimskih mesecih, kar je pomembno prispevalo k temu, da je PC Opažne ploše kot edini izmed profitnih centrov prav v vseh mesecih lani presegel nartovano prodajno vrednost in le v marcu zaostal za prodajo leta 2005, predvsem zaradi težav pri zagotavljanju osnovnega repromateriala žaganega lesa. Na poslovnem delu je tako dosegel isti dobiek v višini 192,6 mio SIT ter s tem presegel predhodnega za 63% in tudi nartovanega za 46%. Doseženi rezultat pa bi bil še bistveno boljši, v kolikor bi uspeli dosei nartovani 47-odstotni delež obsega direktnih izdelavnih stroškov v prodajni vrednosti. Zaradi pomanjkanja ustrezne hlodovine, so bili nekaj asa prisiljeni kupovati polizdelke lamele, kar je vplivalo na dražjo proizvodnjo in s tem povzroilo, da je bilo doseženo prodajno kritje 4 odstotne toke slabše od nartovanega. Stanje vseh zalog je glede na takšen obseg poslovanja res zanemarljivo, saj konec leta 2006 znašajo skupaj le 210 mio SIT in predstavljajo skromen 14-odstotni delež v vseh zalogah družbe. Pomembno je, da je v letu 2006 ponovno zaživela prodaja notranjih vrat, ki je bila v preteklosti v veliki meri naslonjena na nekaj pomembnejših serijskih kupcev, kar kaže na to, da so bile prodajne aktivnosti v letu 2006 še posebej uspešne. V letu 2006 je bila dosežena prodaja v višini mio SIT, ki je kar 17% presegla obseg predhodnega leta ter hkrati za 8% tudi nartovanega. Pri pridobivanju novih kupcev je bilo potrebno bistveno ve vložiti v razvoj oziroma prestrukturiranje prodajnih poti, kar je posledino vplivalo na rast neposrednih prodajnih stroškov, na drugi strani pa so zaradi razdrobljenosti naroil in novih zahtev (novi materiali), porasli stroški na enoto izdelka, kar je vplivalo na bistveno dražjo proizvodnjo in nižjo produktivnost. Delež naroil od 1 do 2 kosov je znašal 38%, delež od 3 do 5 kosov 16%, delež od 6 do 10 kosov pa 17% vseh naroil, kar skupno predstavlja 71% celotnih naroil. Pozitivno je, da je v drugem etrtletju ponovno oživela tudi prodaja v ex YU republikah, trend rasti ima tudi prodaja preko lastne maloprodaje in inženiringa, kar za PC Notranja vrata pomeni višji donos, saj je lastno trženje bistveno cenejše. Konni isti dobiek iz poslovnega delovanja znaša 20 mio SIT, medtem ko so še v letu 2005 beležili izgubo iz poslovanja v višini 163 mio SIT, kar kaže na to, da so bili narejeni pomembni koraki k izboljšanju poslovanja. 10

14 V PC Masivno pohištvo so se v letu 2006 nadaljevale aktivnosti v smeri imbolj racionalnega obsega poslovanja, pri emer se je tudi število zaposlenih znižalo za polovico s prerazporeditvami v druge proizvodne profitne centre. Dosežena prodajna vrednost v višini 709 mio SIT je dosegla le 72-odstotni delež glede na predhodno leto, za 19% pa je zaostala tudi za nartom. Vzrok za nižji obseg prodaje je v veji meri narten, predvsem zaradi umika iz trgov, kjer so bile dosežene izjemno nizke prodajne cene in s tem nizka stopnja kritja, že konec leta 2005 pa je prišlo tudi do prestrukturiranja proizvodnega programa. V prihodnje se nartuje intenzivno vlaganje v razvoj moderne masive, ki bo zajemala prodajni program za vse vrste bivalnih prostorov. Pozitivno za PC Masivno pohištvo je, da je bil odlino sprejet novi program AMELIA, ki je edini izmed razstavljalcev prejel tri nagrade na lanskem pohištvenem sejmu v Ljubljani. Nagrade so namenjene izdelkom in sistemskim rešitvam, ki najbolje združujejo funkcionalnost s tehnološko oziroma likovno kvaliteto. Komisija je odloala na podlagi oblikovalskih (izvirnih) in tržnih kriterijih (iskanje tržne niše, tržna prodornost) ter celoviti zasnovi programa. Na poslovnem delu PC Masivno pohištvo v letu 2006 beleži izgubo v višini 124 mio SIT, ki je sicer 55 mio SIT nižja kot v letu 2005, vendar pa je skoraj 90 mio SIT presegla nartovano. PC Maloprodaja in inženiring je v letu 2006 dosegel prodajno vrednost v višini mio SIT, ki je za 40 odstotkov boljša kot v predhodnem letu ter eno odstotno toko tudi nad nartovanim obsegom. S širitvijo lastne maloprodajne mreže in preko franšiznih prodajnih salonov ter pridobivanjem objektnih poslov je bila še posebej dobra prodaja lastnih izdelkov (predvsem notranjih vrat), slabša kot smo nartovali, pa je bila prodaja masivnega pohištva in trgovskega blaga (predvsem zaradi prekinitve sodelovanja z italijanskim proizvajalcem opažnih sistemov in gradbenih odrov Marcegalia). Najveji delež v strukturi prodaje prestavljata inženiring s prodajno vrednostjo v višini 500 mio SIT in prodajni center na Rudniku v Ljubljani, ki je v letu 2006 povsem izpolnil nartovana priakovanja z doseženo realizacijo v višini 375 mio SIT. V preostalih lastnih salonih (Bled, Kranj in Murska Sobota) je bila dosežena prodaja 651 mio SIT in je zaostala predvsem na Bledu, zato je bil nov industrijsko prodajni center ob tovarni na Reici z novim prodajnim konceptom, ki je odprl svoja vrata v januarju 2007, nujno potreben. Tudi poslovanje franšiznih trgovin je bilo zadovoljivo, saj so prav vse presegle obseg predhodnega leta ter hkrati tudi nartovani obseg. Regionalna struktura prodaje: Avstrija 7% Španija 7% eška 2% Bolgarija 2% Ostali 2% Slovenija 29% Madžarska 4% YU trgi 14% Švica 10% Italija 12% Nemija 11% 11

15 V letu 2006 se je najbolj poveal delež prodaje na domaem trgu iz 24 na 29% (predvsem notranja vrata) ter v Švici iz 7 na 10% in v Španiji iz 5 na 7% (v obeh predvsem opažne ploše). Pomembno se je zmanjšal obseg prodaje v Nemijo iz 19 na 11 % (predvsem masivno pohištvo in notranja vrata), zaradi neugodnih razmer pa smo se umaknili iz portugalskega trga, kjer je delež prodaje v letu 2005 znašal 4% (opažne ploše). $ Nabava materialov na tujem trgu je potekala centralno, na domaem trgu pa je bila nabava organizirana po profitnih centrih (z izjemo skupnih dobaviteljev). V letu 2006 je kljub aktivnostim za zniževanje cen prišlo do podražitev, saj je povpraševanje po lesni biomasi v tem letu mono zvišalo, zvišale pa so se tudi cene lepil in ostali kemijskih proizvodov. Ostale aktivnosti so potekale v težnji k zmanjševanju zalog, prenosu zalog k dobaviteljem ter skrajšanju dobavnih rokov in poveanju faktorjev obraanja zalog. Ena glavnih nalog je obvladovanje nabavnega trga in stalno iskanje konkurenne ponudbe, zaradi esar je bilo poleg ocenjevanja, rangiranja in izbora najboljših dobaviteljev uveden sistem ocenjevanja glavnih dobaviteljev po AUDIT metodi, kar pomeni vpogled v njihove dobavitelje in proizvodnjo ter pripomore k še višjemu nivoju sodelovanja, saj jim tudi z našega vidika lahko pomagamo izboljšati procese in sodelovanje z njimi. Tržna struktura nabave surovin, blaga, storitev in opreme (prikazane so neto vrednosti brez DDV): (v tiso tolarjih) 2006 % 2005 % Slovenija Nemija Avstrija Italija Švedska Hrvaška eška Nizozemska Slovaška BiH ZDA Ostalo Skupaj Švedska 3% Italija 3% eška 2% Hrvaška 2% ostalo 2% Nemija 14% Slovenija 64% Avstrija 10% Tržna struktura nabave v letu

16 $ Obseg proizvodnje je bil 5% višji kot letu 2005 in enak odstotek tudi nad nartovanim obsegom. V primerjavi z letom 2005 sta bistveno boljši obseg z ve kot 12-odstotno rastjo dosegala PC Notranja vrata in PC Opažne ploše, medtem ko je bil obseg proizvodnje v PC Masivno pohištvo nižji za 38%. Glede na gospodarski nart sta PC Opažne ploše 9% in PC Notranja vrata 7% presegla planirani obseg, medtem ko je PC Masivno pohištvo za 17% zaostal. Kljub temu, da je obseg proizvodnje narašal, pa bo še toliko bolj pomembno, da tudi v bodoe celovito pristopimo k izboljšanju organizacije ter obvladovanju procesov in s tem zagotovimo imbolj optimalno stanje vseh vrst zalog. Pri izboljšanju stanja zalog, v katerih so vezana visoka finanna sredstva, je bil v zadnjih mesecih leta 2006 dosežen že doloen premik, saj je v zadnjih mesecih leta vrednost zalog prvi padla pod vrednost , skupaj pa je bil obseg zalog nižji za 7%. Višje je stanje zalog v PC Notranja vrata, ki jih je napram zaetku leta 3% ve, pri emer so porasle predvsem zaloge materialov ter konnih izdelkov. Pri tem je treba upoštevati 17% rast prodaje glede na leto 2005 in nujno vzdrževanje zalog konnih izdelkov zaradi zagotavljanja ustrezne dobavne pripravljenosti do kupcev. Stanje se je izboljšalo v PC Masivno pohištvo, kjer se je obseg zalog znižal za 22%, premalo pa je zalog gotovih izdelkov v PC Opažne ploše, ki so 30% pod obsegom iz zaetka leta. Navedemo naj še nekaj statistinih podatkov nosilnega proizvajalnega PC Opažne ploše, ki je v letu 2006 dosegel rekordne rezultate: - izdelal 1 mio 476 tiso m 2 opažnih ploš, - razžagal m 3 hlodovine in - stisnil 210 ton briketov. V primerjavi z letom 2005 smo malenkostno presegli nivo lesarskega povpreja, ki je doseglo 4,9% višji obseg proizvodnje. (vir: SKEP GZS, Konjunkturna gibanja, februar 2007) Fizini obseg proizvodnje: (norma ure)* SPE/ doseženo plan PC jan.-dec.05 jan.-dec.06 jan.-dec.06 indeksi =3/2 6=3/4 Opažne ploše Žaga Ostalo - briketi Opažne ploše Masivno pohištvo Notranja vrata LIP Bled, d.d * Fizini obseg proizvodnje je merjen v norma urah, ki so zmnožek koliine proizvodov s potrebnim normativnim izdelavnim asom. Zaradi primerljivosti so podatki za leto 2005 prilagojeni na izdelavne ase v letu

17 norma ure PC Op.ploše PC Mas.pohištvo PC Notranja vrata LIP Bled jan.-dec.05 jan.-dec.06 plan jan.-dec.05 Najvejo medletno rast beležita PC Opažne ploše s skoraj 39 tiso norma ur in PC Notranja vrata s cca. 32 tiso norma ur višjim obsegom proizvodnje, medtem ko je proizvodnja v PC Masivno pohištvo zaradi že prej omenjeni vzrokov glede nartnega zmanjšanja obsega poslovanja, za 37 tiso norma ur zaostajala za obsegom proizvodnje v letu Dinamika in trend fizinega obsega proizvodnje po mesecih 2005 in ,2006 trend 14

18 $ Cilji upravljanja s kadrovskimi viri so predvsem razvijati in izboljšati procese, metode in orodja za zagotavljanje kompetentnih, motiviranih in zadovoljnih zaposlenih. V ta namen smo izvajali naslednje aktivnosti: zagotavljali ustrezen kader na podroju maloprodaje in inženiringa ter v proizvodnji predvsem s težnjo, da zagotovimo strokovnost na vseh podrojih delovanja. Z izobraževanjem neposrednih vodij na delovnem mestu hoemo dosei vejo produktivnost in izboljšati ter racionalizirati delovne procese. Zato smo v letu 2006 izvajali reinžiniring procesov na vseh nivojih proizvodnje in v vseh profitnih centrih. S tem smo na doloenih mestih v proizvodnji dosegli racionalizacijo, predvsem pa so zaposleni aktivno sodelovali s sugestijami. V letu 2006 smo zaeli s pripravami novega stimulativnega nagrajevanja, ki ga bomo uvedli v prvi polovici leta Poudarek je predvsem v vejem deležu variabilnega dela plae, ki je odvisen od osebnega dela posameznika kot tudi poslovnega uspeha profitnega centra. V letu 2006 smo dosegli najnižjo stopnjo absentizma in sicer v povpreju pod 6%. Bolovanje po profitnih centrih: PC Opažne ploše Masivno pohištvo Notranja vrata MPI Direkcija Skupaj DO 30 DNI 4,08% 1,46% 2,46% 2,36% 2,25% 3,10% NAD 30 DNI 3,95% 1,38% 1,87% 2.10% 2,24% 2,81% SKUPAJ 8,03% 2,84% 4,33% 2,36% 4,49% 5,91% Z ukrepi izobraževanja, usposabljanja in tudi nadzora ter boljše organiziranosti na delovnem mestu smo v letu 2006 zmanjšali število bolovanja zaradi nesre pri delu za 43% in sicer smo v letu 2005 imeli izgubljenih ur iz naslova nesre pri delu v letu 2006 pa 6172 izgubljenih ur.v letu 2006 smo tudi izdelali vlogo za ustanovitev invalidskega podjetja, ki je bil v mesecu februarju obravnavan na ministrstvu za finance. V prvi polovici leta priakujemo pozitivno odlobo. Izobraževanje: Da bi bili zaposleni konkurenni tako na internem kot tudi na zunanjem trgu delovne sile, organiziramo razlina izobraževanja tako v okviru podjetja kot tudi v zunaj podjetja. Funkcionalna usposabljanja in izobraževanja, ko delavec pridobi splošna in specifina znanja, ki jih lahko takoj in neposredno uporabi pri svojem delu, predstavljajo najveji delež vseh izobraževanj. Perspektivnim kadrom omogoa podjetje šolanje ob delu, za novo zaposlene pa se trudimo omogoiti kakovostno uvajanje v delovno okolje pod vodstvom neposrednih vodij in sodelavcev. Podroje uvajanja na delovno mesto bo v letu 2007 prioriteta, saj ugotavljamo, da je na nekaterih pomembnih podrojih (prodaja, zahtevno posluževanje strojev), usposabljanje ni dovolj kvalitetno. Vsako leto oblikujemo seznam usposabljanj, na podlagi katerega skupaj z vodji in sodelavci nartujemo usposabljanja iz naslednjih podroij: zakonsko obvezna usposabljanja, vodenje, finance, kakovost, trženje, jezikovna usposabljanja, raunalništvo V letu 2006 smo za izobraževanje zaposlenih porabili tiso SIT. 15

19 Štipendiranje: V šolskem letu 2006/2007 imamo 18 štipendistov, od tega 4 mizarje, 9 lesarskih tehnikov in 5 študentov lesarske usmeritve (2 univerzitetna smer, 3 visoka strokovna smer) ter 3 vajence. Zanimanje za poklic mizar je vedno manjše, pa še ti se odloajo za nadaljevanje šolanja. Zato je nujna organizacija izobraževanj zaposlenih v podjetju. V ta namen v šolskem letu 2006/2007 poteka v sodelovanju s Srednjo lesarsko šolo, šolanje za poklic mizar, ki ga obiskuje 12 zaposlenih. V letu 2006 smo za štipendije namenili tiso SIT. S sistemom sugestij smo dosegli, da zaposleni razmišljajo o svojem delovnem okolju in ga poskušajo izboljšati. S tem smo v podjetju dosegli vejo delovno storilnost, boljšo kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljšo izkorišenost strojev in naprav ter boljši nadzor proizvodnje in s tem vejo varnost pri delu. Že v maju 2002 smo uvedli prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Iz tega naslova je podjetje v letu 2006 za zaposlene, ki so vkljueni v drugi pokojninski steber, plaalo premije v skupni višini 27,9 mio SIT. Mesena premija v obdobju januar december je znašala 4.799,99 SIT. V sistem je bilo v decembru vkljuenih 467 zaposlenih. Povpreno število zaposlenih v letu 2006 je za 15 zaposlenih manjše kot v letu Povpreno število zaposlenih po profitnih centrih: /2005 PC Opažne ploše ,2 PC Masivno pohištvo ,0 PC Notranja vrata ,5 PC Maloprodaja&Inženiring ,6 Direkcija ,0 Skupaj ,8 Povpreno število zaposlenih po strukturi izobrazbe: I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. Skupaj Delež - % 19,0 21,4-26,6 25,5 2,6 4,9 0,2 100, Delež - % 15,1 25,8-29,1 22, ,1 100,0 Dejansko število zaposlenih na dan je 656 in je za 12 zaposlenih manjše kot Povprena bruto mesena plaa na zaposlenega in stopnja rasti: Povprena Nominalna rast Realna rast bruto plaa 2006/ /2005 LIP Bled, d.d ,6% 6,0% Obdelava in predelava lesa *** ,1% 4,5% Proizvodnja pohištva *** ,9% 2,3% Republika SLO *** ,8% 2,2% *** Vir : SKEP GZS, Konjunkturna gibanja, februar

20 $ %& % Poslovanje v letu 2006 lipbled je v letu 2006 dosegel isti dobiek iz poslovanja v višini tiso SIT. Doseženi rezultat je zaradi odline prodaje za 159 mio SIT boljši kot v letu 2005, pozitivno pa je tudi dejstvo, da je presegel gospodarski nart za 34 mio SIT oz. 43%. Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da je letošnji poslovni rezultat dosežen ob težki tržni situaciji (bistveno višjih nabavnih cenah in le manjšem zvišanju prodajnih cen zaradi nizko cenovne vzhodne konkurence). Zaradi premostitve izpada naroil najpomembnejšega serijskega kupca MB smo morali bistveno ve vložiti v razvoj prodajnih poti (pridobivanje novih kupcev), pri emer so posledino porasli predvsem odvisni prodajni stroški, na drugi strani pa smo se preko celega leta sooali s pritiskom na podražitve izdelavnih surovin s strani kljunih dobaviteljev (hlodovina, lamele, obloge, laki ), kar je pomembno vplivalo na dvig direktnih izdelavnih stroškov. V primerjavi z letom 2005 moramo upoštevati tudi dejstvo, da v letu 2006 na poslovnem delu nismo beležili pomembnih prevrednotovalnih poslovnih prihodkov iz naslova odprodaje osnovnih sredstev in nepreminin, zato je doseženi poslovni rezultat ob predpostavki, da iz predhodnega leta izloimo tovrstne dobike, boljši kar za 320 mio SIT. V letu 2006 smo oblikovali prevrednotovalne odhodke zaradi popravkov vrednosti terjatev do kupcev v višini 20 mio SIT in razvrednotenja zalog v višini 71 mio SIT. Prodajna vrednost izdelkov, materiala, storitev in trgovskega blaga je leta 2006 dosežena v višini mio SIT in s tem za 11% oz. preko 917 mio SIT presega prodajno vrednost leta Pozitivno je dejstvo, da je bila tudi nartovana prodajna vrednost presežena, in sicer za 6%. Najvišjo prodajno vrednost v letu 2006 v višini mio SIT je dosegel PC Notranja vrata, pri emer je presegel prodajno vrednost leta 2005 preko 630 mio SIT, kar predstavlja 17-odstotno rast, hkrati pa je presegel tudi nartovano prodajo za 8%. Veliko je bilo narejenega pri pridobivanju novih kupcev, pri emer je posebej pomembno, da se je mono izboljšal delež prodaje na domaem trgu, ki v letu 2006 predstavlja 34% delež celotne prodajne realizacije in se je v primerjavi s predhodnim letom izboljšal za dobrih šest odstotnih tok. Porasla je tudi prodaja v sosednji Avstriji, Bolgariji, eški in tudi v Švici. Zaradi slabše tržne situacije pa je še vedno v upadu prodaja na nemški trg, kjer je bila v primerjavi z letom 2005, dosežena preko 330 mio SIT nižja realizacija, tako da pri tem Nemija predstavlja le še 18-odsotni tržni delež celotne prodaje notranjih vrat. Pomembno je dejstvo, da je PC Notranja vrata po daljšem asu ponovno zabeležil pozitivni rezultat v višini 20 mio SIT, medtem ko je še v letu 2005 iz poslovnega dela beležil kar 163 mio SIT izgube in je bila tudi v gospodarskem nartu planirana izguba iz poslovanja v višini 68 mio SIT. Kljunega pomena je, da je bil pozitiven rezultat dosežen ob nizkoserijski proizvodnji, novih repromaterialih, bistveno višjih nabavnih cenah in le manjšem zvišanju prodajnih cen (tudi zaradi nizko cenovne vzhodne konkurence). Pri obvladovanju posamine proizvodnje bo tudi v bodoe odloilnega pomena sodelovanje s kljunimi dobavitelji, pri emer bo velik poudarek namenjen predvsem konkurennosti, nabavnim cenam, dobavni pripravljenosti in kvaliteti, saj bo le-to lahko zagotovilo pravoasno odzivnost, dobavne roke in fleksibilnost. Drugi profitni center glede na doseženo realizacijo je PC Opažne ploše, ki je prav tako dosegel rekordno prodajno vrednost v zadnjih letih v višini mio SIT ter s tem presegel prodajno vrednost leta 2005 za 11% in tudi gospodarski nart za 13%. PC Opažne ploše je naš najbolj donosen program, ki v letu 2006 dosega dale najboljši rezultat na poslovnem delu v višini 193 mio SIT, ki je 64% oz. preko 75 mio SIT višji kot v letu 2005, ter zaradi odline prodaje 60 mio SIT presega tudi nartovanega. Še naprej se izboljšuje tržna struktura, kar zagotavlja vejo stabilnost poslovanja tudi v zimskih mesecih, njihove zaloge so minimalne, saj je vseskozi na trgu prisoten primanjkljaj hlodovine, zaradi esar so bili preko celega leta prisiljeni kupovati tudi dražje repromateriale (lamele). 17

21 Skromno prodajno vrednost v višini 709 mio SIT je dosegel PC Masivno pohištvo, ki je zaostal za predhodnim letom za 28% in za nartom 19%. Na slabši poslovni rezultat od nartovanega v letu 2006 je mono vplivalo prestrukturiranje celotnih poslovnih procesov, zato boljše rezultate priakujemo v naslednjem letu, ko bo izboljšano poslovanje na vseh nivojih (optimalno število zaposlenih, zoženje prodajnega programa glede na donosnost, racionalizacija lokacije ipd.). Na poslovnem delu tako v letu 2006 beleži izgubo v višini 124 mio SIT, ki je sicer 55 mio SIT nižja kot v predhodnem letu, vendar pa še vedno previsoka glede na planirano vrednost po gospodarskem nartu. Prodaja v PC Maloprodaja in inženiring se je v primerjavi z letom 2005 poveala za 40% in hkrati za ve kot 20 mio SIT presegla nartovano. Pomembno se je poveala vrednost prodaje lastnih izdelkov, ki je preko 350 mio SIT oz. 37% presegla lansko ter hkrati tudi 7% presegla nartovano. Poveal se je predvsem obseg prodaje pri objektnih inženiring poslih, med maloprodajnimi poslovalnicami je bila najuspešnejša Poslovalnica na Rudniku v Ljubljani, precej slabša pa je bila prodaja na Bledu, zato je bil nov industrijsko prodajni center ob tovarni na Reici z novim prodajnim konceptom nujen. Tudi franšizne poslovalnice so poslovale solidno. Klub temu da se prodajna vrednost PC Maloprodaja in inženiring hitro poveuje, pa zaradi nizko dosežene razlike v ceni (prodajne marže) in visokih stroškov poslovanja, ne dosega nartovanega poslovnega rezultata. Poslovni prihodki skupaj znašajo mio SIT in vkljuujejo poleg istih prihodkov od prodaje v višini mio SIT še druge poslovne prihodke v višini 63 mio SIT, prejete subvencije v višini 12 mio SIT, zmanjšani pa so za spremembe vrednosti zalog proizvodov in nedokonane proizvodnje v višini 22 mio SIT. Glede na leto 2005 so višji za 871 mio SIT. Poslovni odhodki skupaj znašajo mio SIT in so za 712 mio SIT oziroma 8% višji od poslovnih odhodkov leta Povišali so se predvsem stroški porabljenega materiala in energije ter stroški dela. Nekoliko so se povišali tudi stroški amortizacije in prevrednotovalni poslovni odhodki, od tega so višji odhodki iz naslova razvrednotenja nekurantnih zalog za 32 mio SIT, medtem ko so oblikovani popravki terjatev do kupcev glede na predhodno leto nižji za dobrih 28 mio SIT. Finanni del je pozitiven v višini 70 mio SIT in izhaja predvsem iz naslova prejetih dividend Gorenjske banke v višini 91,7 mio SIT. isti dobiek iz rednega delovanja znaša tiso SIT, slabša ga negativen izid zunaj rednega delovanja v višini tiso SIT, izboljšujejo pa terjatve iz naslova odloženih davkov v višini tiso SIT, tako da skupni isti dobiek poslovnega leta znaša tiso SIT. Iz navpine analize izkaza poslovnega izida za leto 2006 je razvidno, da se je v primerjavi s predhodnim letom izboljšal kosmati poslovni izid od prodaje, glede na iste prihodke od prodaje, iz 13 na 16 odstotnih tok, ker se je delež proizvajalnih stroškov prodanih proizvodov znižal iz 87% na 84%. Delež stroškov splošnih dejavnosti znaša 5% in je glede na leto 2005 nižji za en odstotek, medtem ko delež stroškov prodajanja predstavlja 10 odstotkov prodajne vrednosti in je glede na leto 2005 nespremenjen. Za pet odstotkov se je zmanjšal delež prodaje na tuje trge, ki v letu 2006 predstavlja 71% istih prihodkov od prodaje, delež prodaje na domai trg pa znaša 29%. Delež drugih poslovnih prihodkov se je znižal iz 3% na 1% prodaje, predvsem zaradi nižjih prihodkov iz naslova odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja vejih vrednosti. Delež finannih prihodkov v prodaji v višini 1% je enak kot v letu 2005, nizek je delež finannih odhodkov, ki ne predstavlja niti odstotka istih prihodkov od prodaje. Delež istega dobika zadnjega poslovnega leta v istih prihodkih od prodaje znaša 4%, od tega 2 odstotka izhajata iz naslova odloženih terjatev za davke. 18