Naravoslovje. Zvezek za aktivno učenje 1. del. Rešitve. Iztok Devetak, Doroteja Fon, Lovro Rozman, Maja Sopotnik in Katarina Susman
|
|
- Jelena petek
- pred 3 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Naravoslovje 7 Iztok Devetak, Doroteja Fon, Lovro Rozman, Maja Sopotnik in Katarina Susman Zvezek za aktivno učenje 1. del Rešitve
2 1 Raznolikost narave 1.1 Raznolikost na modrem planetu Raznolikost dejavnikov okolja in organizmov 2 svetloba je valovanje zaznavamo jo z očmi omogoča proces fotosinteze (rast rastlin, hrana za ostale organizme) organizmom omogoča orientacijo v prostoru vir svetlobe je Sonce (del energije Sonca bela svetloba) 3 Padavine v obliki dežja ali snega padajo na površje. Tam se zbirajo v površinske tekoče ali stoječe vode. Tekoče vode se izlijejo v morje, prav tako se v morje izliva tudi del podzemnih voda. Zaradi temperaturnih razlik voda izhlapeva, prehaja v plinsko stanje v atmosferi in se dviguje. Vodni hlapi se kondenzirajo in zaradi premikov, vetrov in sprememb temperature spet nastopijo padavine. 1.2 Dejavniki okolja Vsepovsod je valovanje 1 Valovanje morja, radijski valovi, oglašanje ptic, delovanje naprav z daljinskimi upravljalniki, valovanje strun na kitari 5 Odboj: Ko val naleti na oviro, se od nje odbije, motnja pa potuje v obratni smeri nazaj. Valovanje pred oviro imenujemo vpadno valovanje, valovanje, ki se od ovire odbije, pa je odbito valovanje. Lom: Ko se valovanje na oviri spremeni, pravimo, da se lomi. Valovanje se nadaljuje, vendar spremenjeno (spremeni se lahko hitrost, smer ali valovna dolžina valovanja). Raznolikost narave 2
3 6 valovanje: mikrovalovi uporaba: merjenje hitrosti vožnje valovanje: vidna svetloba valovanje: IR-valovanje uporaba: zaznavanje okolice, orientacija uporaba: daljinsko upravljanje naprav valovanje: UV-sevanje valovanje: rentgensko sevanje uporaba: pred sevanjem potrebna začita uporaba: posnetki kosti, odkrivanje zlomov 8 Vidna ali bela sestavljena iz svetlob tri svetloba je le del spektra valovanj. Bela svetloba je mavričnih barv. Za vtis bele svetlobe zadostujejo že barve, rdeča, modra in zelena. Naštej barve, ki sestavljajo mavrico in jih pobarvaj v spodnji shemi. UV-sevanje rdeča, oranžna, rumena, zelema, modra, vijolična Raznolikost narave 3
4 Svetloba ima energijo 9 Kateri vpliv svetlobe je predstavljen na fotografiji? Zakaj se to zgodi? fotosinteza Svetloba omogoča potek procesa fotosinteze, v katerem si rastline izdelujejo hrano. energija svetlobe Ob daljši izpostavljenosti svetlobi barve in papir obledijo, snovi se spremenijo. Snov, ki je izpostavljena svetlobi, se lahko zaradi vpliva svetlobe spremeni. svetlobna energija Svetloba pada na kolektorje, ti jo»vpijajo«in energijo svetlobe pretvorijo v električno energijo. sončno sevanje Ledene kocke se na temni podlagi stalijo prej kot na svetlejši podlagi. Temna barva namreč absorbira več svetlobe, ob čemer se podlaga segreje. 11 UV svetloba prodre v tkivo kože, poškoduje kožne celice, mi pa to občutimo kot opekline (pekoč, srbeč in boleč občutek). Za zaščito pred UV žarki uporabljamo vlažilne kreme za sončenje z zaščitnim faktorjem, prav tako se soncu ne izpostavljamo sredi dneva, saj je sevanje v tem delu dneva najmočnejše. Raznolikost narave 4
5 12 Zakaj lahko vidimo žival takšne barve? Tkivo in pigmenti v tkivu kože žabe absorbirajo ves spekter vidne svetlobe razen zelene svetlobe, ki jo vidimo kot zeleno barvo. Na določenih mestih so območja, ki absorbirajo ves spekter vidne svetlobe temne pege. Na trebušni strani žabe se ves vidni spekter odbije, kar zaznamo kot belo barvo. Tkivo in pigmenti v skeletu morskega ježka absorbirajo ves spekter vidne svetlobe, kar zaznamo kot črno barvo. Tkivo in pigmenti v dlaki kunca odbijajo ves spekter vidne svetlobe, kar zaznamo kot belo barvo. Tkivo in pigmenti v tkivu perja papige are deloma absorbirajo in deloma odbijajo svetlobo različnih valovnih dolžin, ki sestavljajo vidno svetlobo. To zaznamo kot različne pisane barve. 14 Svetloba se od Sonca, kadar ni ovir, širi v vesolje naravnost v vse smeri. Če v temi stojimo v bližini ulične svetilke, smo osvetljeni. Snovi so lahko za svetlobo prepustne ali pa jo odbijajo. Ker se svetloba od nas odbija, za nami nastane senca. Senca je temnejši prostor, ki nastane za neprosojnim telesom, ker telo svetlobo zastira. 15 Sence, ki nastanejo za telesi, ki jih osvetljuje Sonce, se razlikujejo od senc / so enake kot sence, ki jih mečejo telesa pod svetilkami. Smer sence pod svetilko je odvisna od jakosti svetilke / položaja telesa pod svetilko. Vse sence teles, ki so na sončni svetlobi, so usmerjene v isto smer / vsaka v svojo smer. Vidimo, da so sence med seboj vzporedne. Raznolikost narave 5
6 16 A B C steklo steklo voda les Č D E 19 skica leče vrsta leče opis shema loma žarkov skozi lečo zbiralna leča leča, ki svetlobo zbere razprilna leča leča, ki svetlobo razpri 20 Goriščna razdalja 21 očala z dioptrijo fotoaparat mikroskop povečevalna stekla lupa grafoskop kamere, kamera v telefonu Raznolikost narave 6
7 22 Na shemi je predstavljena pot dražljaja svetlobe, ki potuje od mesta vzdraženja v očesu (na mrežnici) po živcih do centra v možganih, kjer možgani informacije o vzdraženju obdelajo. Tako se zavemo, da vidimo svetlobo, ki jo oddaja žarnica. Parni organ za vid sta pri človeku uhlja. drži ne drži Parni organ za vid so pri človeku oči. V očesu imamo različne čutilne celice ali čutnice, ki se vzdražijo ob drži ne drži različnih valovnih dolžinah svetlobe. Ob dražljaju toplote ali mraza se čutnice za svetlobo v očesu vzdražijo. drži ne drži Ob svetlobnem dražljaju se čutnice za svetlobo v očesu vzdražijo. 23 Zvok nastane zaradi tresenja zvočila. Tresljaj se nato prenese na zrak ali kako drugo snov, ki zaniha, in zvok se razširi po snovi. 24 zvočila Oddajniki zvoka so:. Oddajniki zvoka se razlikujejo. Poznamo: ton zven um pok 25 Zvok je vzdolžno valovanje, ki se širi po snovi. Običajno zaznavamo zvok, ki se širi po zraku, lahko pa se širi tudi po kapljevinah in trdnih snoveh. Zvok opišemo s frekvenco in/ali z valovno dolžino. 26 Oddajniki zvoka oddajajo zvok tako, da se zatresejo. S pomočjo zvoka se sporazumevajo tudi živali, na primer volkovi, ptice in kiti. Številu nihajev v sekundi pravimo frekvenca. Zvok se v okolico iz zvočila širi v vse smeri. Raznolikost narave 7
8 28 Obkroženi z rdečo barvo (zvočno vzdolžno): sirena, ptičje petje, svetloba luči na kolesu, brnenje motorja, glasba na koncertu, zvok trobente Obkroženi z modro barvo (svetlobno prečno): gorenje svečk na torti, blisk bliskavice na fotoaparatu, svetenje svetilnika 1.3 Različnost snovi v okolju Življenje zahteva dostopnost snovi 1 Organizmi potrebujejo plin kisik za dihanje, potrebujejo tudi mineralne snovi in vitamine, prav tako sladkorje, beljakovine in maščobe, ki so vir energije in gradniki celic telesa. 2 a) dušika b) kisika c) 20,943 % č) Tiskarski škrat! Vrednost ogljikovega dioksida narašča, sedaj ga je približno 0,04 %. d) neon, helij, vodik, metan e) dušikovi oksidi, saje, prašni delci, žveplovi oksidi 3 duik kisik ogljikov dioksid neon ohlajevanje, gaenje dihanje, gorenje, varjenje gaenje neonske svetilke Raznolikost narave 8
9 7 zmes mivke, fižola, soli in železovih ostružkov sejanje mivka, sol, ostružki ločena snov: fižol ločevanje z magnetom mivka, sol ločena snov: železovi ostružki raztapljanje zmes soli in mivke dodamo vodo filtriranje ločena snov: / raztopina soli in vode izhlapevanje ločena snov: mivka ločena snov: sol voda / 8 postopek opis primer destilacija z destilacijo iz zraka pridobimo čiste pline (duik, kisik, argon itd.) ločevanje zmesi plinov filtriranje ločevanje snovi, ki v topilu niso topne filtriranje blatne vode ločevanje z lijem ločnikom ločevanje kapljevin različnih gostot, ki se med seboj ne meajo ločevanje olja in vode dekantiranje ločevanje kapljevine od usedline (odlivanje) ločevanje vode in peska izhlapevanje ločevanje zmesi kapljevine in v njej topne snovi (topljenca) pri sobni temperaturi pridobivanje morske soli Raznolikost narave 9
10 Snovi so elementi in spojine 9 slovensko ime elementa vodik kisik ogljik dušik aluminij železo simbol elementa H O C N Al Fe stanje elementa pri sobni temperaturi plin plin trdna snov plin trdna snov trdna snov 10 b) čista snov zmes zmes 11 a) Katera shema prikazuje čisto snov spojino? C Katere sheme prikazujejo zmes enega elementa in ene spojine? V katerih shemah so molekule elementov in molekule spojin? A, Č B, Č Kaj prikazuje shema B? zmes dveh spojin in elementa (metana, amonijaka in vodika) b,c) tekoča voda shema molekul vode kalotni model molekule vode atom vodika atom vodika atom kisika č) rdeča barva kisik bela barva vodik d) dva; kisik in vodik Raznolikost narave 10
11 Stanja snovi 12 plinsko stanje kapljevinsko stanje kondenzacija izhlapevanje depozicija sublimacija trdno stanje taljenje zmrzovanje / kristalizacija 13 dviganje vodne pare iz lonca, v katerem vre morska voda manjšanje kocke ledu v kozarcu s sokom manjšanje kroglic naftalina, ki jih vstavimo v omare proti moljem strjevanje vode v posodici za ledene kocke po vretju morske vode na dnu ostanejo kristali soli, ki so se oblikovali, ko je izhlapela vsa voda taljenje sublimacija kristalizacija izhlapevanje zmrzovanje 14 meanje taljenje ribanje trenje prelivanje rezanje sublimacija stiskanje rezanje Raznolikost narave 11
12 1.4 Organizmi v okolju Raznolikost celic Bakterijska celica 1 citoplazma biček dedni material kapsula celična stena celična membrana 3 citoplazma jedro celična membrana mitohondrij Raznolikost narave 12
13 5 krčljiva vakuola veliko jedro citoplazma celična usteca malo jedro celična membrana migetalke a) ena celica b) z bakterijami skozi celična usteca c) s pomočjo migetalk Glivna celica 6 celična stena jedro celična membrana vakuola mitohondrij citoplazma Raznolikost narave 13
14 7 goba klobuk bet hife podgobje a) Prek hif iz rastlin, s katerimi so glive v sožitju. b) Vodo z mineralnimi snovmi gliva dobi prek hif iz okolja, podlage. c) Mikoriza je sožitje glive in višje rastline. Glive rastlinam dovajajo minerale in v sušnih razmerah vodo, od rastlin pa glive dobijo organske snovi (sladkorje), ki si jih rastline izdelajo v procesu fotosinteze. Primer mikorize: bor in borov goban Rastlinska celica 9 jedro mitohondrij celična membrana celična stena citoplazma vakuola kloroplast Raznolikost narave 14
15 10 celična membrana: meja celice, zaščita pred vstopom vseh snovi iz okolja, mehanska zaščita jedro: v njem je zbran dedni material, upravlja delovanje celotne celice mitohondrij: celični organel, v katerem poteka celično dihanje celična stena: kompaktna celulozna stena, ki daje celici mehansko oporo, jo ščiti vakuola: vsebuje vodo in v njej raztopljene snovi, zapolnjuje notranjost celice, ji daje kompaktnost 11 a) vrsta celice/ deli celice membrana jedro celična stena citoplazma mitohondriji kloroplasti vakuola b) Fotosinteza poteka le v celicah rastlin. c) Celično dihanje poteka v celicah, ki imajo mitohondrije (živalska, rastlinska, glivna celica). Raznolikost narave 15
16 POVZEMI Z MISELNIM VZORCEM K vsebinam v oblačkih dopii glavne pojme, ki so navedeni na naslednji strani. Pravilnost uvrstitve pojmov preveri v vsebini miselnega vzorca v interaktivnem učbeniku (povzetek in ponovitev prvega poglavja), pomaga pa si lahko tudi s povzetkom na naslednji strani. - klobuk - bet - goba - podgobje glive ločevanje snovi - kromatografija - sejanje - dekantiranje - filtriranje - sublimacija Raznolikost narave dejavniki okolja - svetloba - letni časi - toplota - infrardeča in UV svetloba valovanje - lom in odboj svetlobe - valovna dolžina - povsod v naravi zvok - čutilo - uho - vzdolžno valovanje - pok, um, ton, zven bakterijska celica - celična stena - kapsula - prosta DNA vrste celic - evkariontske - prokariontske - bakterijske, živalske, rastlinske, glivne svetloba - čutilo - oko - vidna svetloba - prečno valovanje - infrardeča in UV svetloba živalska celica rastlinska celica glivna celica - celično jedro - mitohondriji - celično jedro - celična stena - kloroplasti - vakuola - mitohondriji - celično jedro - celična stena - vakuola - mitohondriji
17 Preveri svoje znanje 1. A 2. C 3. A 4. A 5. B 6. a, c, č 7. Č 8. b Raznolikost narave 17
18 2 Organizmi so povezani z okoljem 2.1 Vloga organizmov v okolju Ekosistem je povezana celota 2 načini prehranjevanja organizmi jedo: sadje, zelenjavo - rastline in njihove plodove (hrana je rastlinskega izvora) organizmi jedo: meso (hrana je živalskega izvora) organizmi jedo: sadje, zelenjavo - rastline in njihove plodove; ribe, meso in jajca (hrana je rastlinskega in živalskega izvora) rastlinojedci mesojedci vsejedci 3 Mrhovinarji so organizmi, ki se prehranjujejo z razpadlimi, trohnečimi ostanki poginulih živali (nekatere velike zveri, npr. medved, in ptice ujede, npr. jastreb). Prehranjevalne verige in spleti 5 polž žaba jež sova trava kobilica podgana lisica alge rakec riba morski pes Organizmi so povezani z okoljem 18
19 6 a) Prehranjevalne verige so povezave med organizmi, ki so soodvisni in drug drugemu pomenijo vir energije za preživetje. b) Na začetku prehranjevalne verige so rastline, saj so proizvajalci. Rastline so vir energije za rastlinojede živali. c) Rastlinojedci so nižje v verigah, tik nad rastlinami, s katerimi se prehranjujejo. č) Takšni organizmi nimajo plenilcev, ki bi jih neposredno ogrožali in jih plenili za hrano. Ti organizmi ne končajo kot plen, ampak poginejo zaradi starosti ali bolezni. d) V prehranjevalne splete. 2.2 Organizmi vplivajo drug na drugega Tekmovanje 1 Proizvajalci: rastline (tudi bakterije) Primer organizma: jablana, regrat, smreka, kaktus Potrošniki: živali Primer organizma: štorklja, panda, krt, nosorog, miš, jelen, volk 2 tekmovanje ali kompeticija tekmovanje med rastlinami iste vrste tekmovanje med živalmi iste vrste Organizmi tekmujejo za: prostor za rast, vodo in mineralne snovi, svetlobo Organizmi tekmujejo za: samico, življenjski prostor, hrano Sodelovanje 3 Mikoriza je sožitje glive in višje rastline. a) Glive rastlinam dovajajo minerale in v sušnih razmerah vodo, od rastlin pa glive dobijo organske snovi (sladkorje), ki si jih rastline izdelajo v procesu fotosinteze. b) Ker brezov goban za rast potrebuje brezo. Organizmi so povezani z okoljem 19
20 4 Na sliki so čebele. Žuželke, ki živijo v skupini, skupaj skrbijo za zalogo hrane, skupaj postavljajo, vzdržujejo in popravljajo panj (domovanje). Imajo razdeljeno delo, vendar skupina deluje kot celota, tako da vse poskrbijo za preživetje skupine (roja). Plenilstvo 5 plenilcem plenom Plenilstvo je odnos med in. Plen korist in plenilec vplivata drug na drugega. Plenilec ima, plen pa kodo. poveča Če je plena (hrane) veliko, se število plenilcev, saj preživi več mladičev. Več plenilcev ujame več zmanja. plena in količina plena se postopoma spet Na črte zapiši, kateri organizem je plen in kateri plenilec. plenilec plen 6 a) zajec plen lisica plenilec b) Če se število zajcev poveča, se poveča tudi število lisic, saj je zanje več hrane. c) Če je lisic več, potrebujejo hrano. Tako več lisic polovi več zajcev, njihovo število pa se zaradi tega zmanjša. č) Število zajcev in število lisic je soodvisno, organizmi vplivajo drug na drugega. 7 Načini obrambe: (vse razen mehka dlaka in dolga življenjska doba) strupene snovi smrdljivi izločki bodice izostreni čuti trni veliki zobje veliko število mladičev svarilna barva varovalna barva oponašanje strupenih organizmov Organizmi so povezani z okoljem 20
21 Zajedavstvo 8 Zajedavec ima v odnosu neposredno korist, gostitelj pa škodo. Od plenilstva se razlikuje v tem, da zajedavec svojega gostitelja praviloma ne pokonča, saj bi s tem škodoval tudi sebi. Poiskati bi moral novega gostitelja, to pa lahko terja veliko energije. Izjema so bolni in stari gostitelji, za katere so zajedavci lahko usodni. 9 Zajedavec: Gostitelj: zajedavske ui človek Zajedavec: Gostitelj: klop pes Zajedavec: komar Zajedavec: kukavica Gostitelj: človek Gostitelj: manji ptiči 10 a) Vmesni gostitelj v razvoju gliste je lahko tudi človek. b) Poleg ljudi še podgane in prašiči. c) Glista se prehranjuje s hrano, ki jo gostitelj poje. Organizmi so povezani z okoljem 21
22 Sožitje in priskledništvo 11 Fotografija prikazuje listne uši in mravlje, ki zanje skrbijo. Listne uši namreč izločajo kapljice s sladkorji, ki jih mravlje poberejo, saj so zanje vir hrane. Organizmi (mravlje in uši) so v sožitju, saj imajo drug od drugega korist. 12 Med organizmi različnih vrst se vzpostavijo tudi drugačni odnosi. Sožitje ali sodeloza / simbioza / sobivanje je odnos, v katerem imata srečo / korist / smolo / potomce obe vrsti. Priskledništvo je odnos, v katerem ima ena vrsta potomce / smolo / srečo / korist, druga pa nima ne koristi ne potomcev / okolja / škode / sovražnikov. Določen organizem drugega na primer le izkoristi kot»prevozno sredstvo« Za organizme so pomembne snovi in energija Snovi in energija PROIZVAJALCI rastlinje, bakterije toplota PRIMARNI PORABNIKI bakterije, glive, rastlinojedi in mesojedi SEKUNDARNI PORABNIKI bakterije, glive, rastlinojedi in mesojedi razkrojevalci prehranjevalne ravni TERCIARNI PORABNIKI bakterije, glive, rastlinojedi in mesojedi 2 Opisano je pretvarjanje energije, ki se spet»vrne«do proizvajalcev, ki so hrana ostalim. Energija ves čas kroži. Organizmi so povezani z okoljem 22
23 3 Poišči prilogo Nalepke organizmov 1. in 2. pola (nalepke na zeleni podlagi) in izpolni nalogo. Na poli so sličice organizmov, ki živijo v predstavljenem okolju. Dopolni shemo naloge, po navodilih prilepi sličice organizmov in odgovori na vprašanja. a) Prilepi sličice proizvajalcev. (jagodnjak, smreka, bukev, praprot) b) Prilepi slike organizmov, ki živijo v gozdnih tleh in listnem opadu. Lahko si pomagaš s slikovnim ključem Spoznaj živali v gozdnih tleh. (krastača, krt, klop, deževnik, mravlja, hroč) c) Prilepi preostale organizme, ki so pritrjen. (gobe, liaj) č) Prilepi rastlinojedce. (zajec, jelen, srna) medved d) Prilepi in zapiši mrhovinarja in plenilca. e) Prilepi ostale plenilce rastlinojedcev. (lisica, ris, sova) liaj (alga in gliva) f) Z rdečo barvo obkroži in zapiši dva organizma, ki sta v simbiozi. g) Z modro obkroži dva organizma različnih vrst, ki tekmujeta za hrano. (lisica in sova) h) Z rjavo obkroži zajedavca in organizem, ki ga zajeda. Zajedavec je klop ris in srna (žival z dlako) in gostitelj. i) Z vijolično barvo obkroži vsejedca. (medved) Organizmi so povezani z okoljem 23
24 4 Oglej si nalepljene organizme. a) Sestavi tri prehranjevalne verige: mravlje krastača sova listje srna ris listje zajec lisica b) S črno barvo na spodnjo shemo zariši črte med izbranimi organizmi. Sedaj nariši še puščice, ki organizme znotraj prehranjevalnih verig povežejo v prehranjevalni splet. c) Razmisli: kateri organizem je na vrhu prehranjevalnega spleta? ris, lisica, medved Organizmi so povezani z okoljem 24
25 Pri kemični reakciji se snovi spremenijo. 5 nastanek nove snovi gorenje rjavenje 6 slike modelov molekul zapis kemične reakcije: voda kisik + vodik 8 Spajanje ali elementov sinteza je kemična reakcija, pri kateri iz vsaj dveh nova oziroma spojin nastane vsaj ena spojina. Razkroj ali analiza je nasprotje spajanja. To je kemična reakcija, pri kateri iz zahtevneje nastanejo preprosteje spojine ali elementi. Elementa s kemično reakcijo ne moremo razkrojiti na še enostavnejše snovi. Organizmi so povezani z okoljem 25
26 1 2.4 Vpliv neživih dejavnikov na organizme Neživi dejavniki in prilagoditve organizmov na okolje dan noč Organizmi so neživim dejavnikom okolja prilagojeni z zgradbo telesa, delovanjem in z vedenjem. sušno vlažno prilagoditev: izboljan vid za gledanje v temi, letalno perje prilagoditev: suno: začita pred izgubo vode, skladičenje rezervne energije; vlažno: strupi za ohranjanje zdrave kože visoko nizko letni časi prilagoditev: prilagoditev na vije (nižje) lege, nižje (vije) temperature, skromneje življenjske razmere v vijih legah Neživi dejavniki okolja in prilagoditve organizmov na okolje prilagoditev: prilagoditev perja, dlake glede na temperature, ritma organizma glede na letni čas morje kopno svetlo temno prilagoditev: prilagoditev na vodno okolje, na slano okolje, na pomanjkanje vode na kopnem, preprečevanje izsuevanja (na kopnem in v slanem okolju) prilagoditev: način za izkoristek kar največ svetlobe, skrivanje pred svetlobo (temno), zakrnitev določenih organov Organizmi so povezani z okoljem 26
27 2 pomanjkanje hrane nizke temperature okolje brez svetlobe vodno okolje pomanjkanje vode v okolju plavalna kožica rezervna maščoba gosta dlaka odsotnost pigmenta roževinaste luske 3 prilagoditev krila plavuti organizmi komar, hroč, metulj delfin, morski pes, želva V katero skupino organizmov spadajo? žuželke sesalci, ribe, plazilci So vsi organizmi sorodni? DA NE DA NE Zakaj so razvili te prilagoditve? zaradi premikanja v okolju, iskanja hrane, bivaliča zaradi premikanja v okolju (vodi), iskanja hrane, bivaliča Stabilna in spremenljiva okolja 4 Organizem: človeka ribica Prilagoditev: izguba pigmenta, zakrnele oči, prilagoditev na okolje s skromnim virom hrane Organizem: latvica Prilagoditev: tesna pritrjenost na podlago, prilagoditev na poviano slanost Organizmi so povezani z okoljem 27
28 1 2.5 Morje je največji življenjski prostor Poišči prilogo Nalepke organizmov 2. pola (nalepke na modri podlagi) in izpolni nalogo. Na poli so sličice organizmov, ki živijo v predstavljenem okolju. Dopolni oblačke, po navodilih prilepi sličice organizmov in odgovori na vprašanja. a) Prilepi sličice proizvajalcev. (alge, morska trava, morska solata) b) Prilepi slike organizmov, ki živijo v bibavičnem pasu. (koljke, alge) c) Prilepi slike organizmov, ki živijo v pršnem pasu in na tleh obalnega pasu. (latvica, morski konjiček, morska zvezda, morski ježek) č) Prilepi slike prebivalcev morja (meduza, morski pes, skat, orka, rakovice, ribe, želva, korale, morska vetrnica). Pas bibavice Kateri organizmi tu živijo? alge, latvice, rakovice, polži prilagoditve: spremljanje nivoja vode, premikanje s plimo Pršni pas Kateri organizmi tu živijo? rakovice Obalni pas Kateri organizmi tu živijo? koljke, morski ježki, vetrnice, alge, korale prilagoditve: prenaanje povečane količine soli v okolju prilagoditve: pritrjenost (zaradi valovanja) Organizmi so povezani z okoljem 28
29 4 Oglej si nalepljene organizme. a) Sestavi tri prehranjevalne verige morskih organizmov: alge riba delfin plankton meduza želva polži hobotnica morski pes b) S črno barvo na spodnjo shemo zariši črte med izbranimi organizmi. Sedaj poskusi zarisati še puščice, ki organizme znotraj verig povežejo v prehranjevalni splet. c) Razmisli: kateri organizem je na vrhu prehranjevalnega spleta? morski pes, orka, delfin Odprto morje Kateri organizmi tu živijo? večje ribe, kiti, delfini, meduze, hobotnice prilagoditve: plavanje, potovanje z morskimi tokovi Globokomorske ravnice Kateri organizmi tu živijo? koljke, morske trave, ribe, raki prilagoditve: na pomanjkanje svetlobe, manj kisika v vodi Organizmi so povezani z okoljem 29
30 Voda je topilo 2.6 Raznovrstne celinske vode Celinske vode 1 Mrtvica je mrtvi rokav reke, ki se z reko poveže le ob narasli vodi. Življenje v mrtvici je podobno življenju v mlaki. Mrtvica nastane, ko reka v svojem toku skrajša dolžino rečne struge in si tako naredi krajšo pot. 2 Presihajoče jezero je jezero, ki se čez pokrajino razliva le v določenem delu leta. V času, ko je jezero napolnjeno, je v njem življenje (vodne živali). Na delih, kjer je voda prisotna večji del leta, najdemo vodne rastline, na območjih, ki so občasno poplavljena, pa najdemo močvirske rastline, ki se prilagodijo glede na prisotnost ali odsotnost vode. V Sloveniji je presihajoče Cerkniško jezero. 3 ime vodnega telesa opis značilnosti jezero Večja količina stoječe vode, brez pretoka. V jezero se lahko stekajo potoki. V njem živijo različni organizmi. potok Manja, hitro tekoča voda, ki je bogata s kisikom. V potokih živijo organizmi, ki so prilagojeni močnejemu toku in pretočni vodi. mlaka Manje zamočvirjeno okolje, ki je lahko naravno ali umetno. 4 Postrvi, potočni rak, ličinke mladoletnic, ličinke vrbnic Organizmi se v toku obdržijo tako, da se skrivajo za kamenjem in pod njim. Nekateri organizmi so prilagojeni s telesno obliko, so bolj ploščati, da jih tok ne odnese. Ličinke mladoletnic si zgradijo cevke iz kamenčkov, tako da so težje in jih tok ne odnese. Organizmi so povezani z okoljem 30
31 5 V zgornjem toku je reka ožja, bolj deroča, s hitrejšim tokom in posledično večjim pretokom. S sabo odnaša več materiala, ki se odlaga v spodnjem toku reke, ko se tok umiri, upočasni. V spodnjem toku se reka razširi, postane manj deroča. Tok reke upočasnijo tudi zavoji struge. Navadno se reke izlijejo v večje vodno telo (jezero, morje). 6 Mokrišča so pomembno okolje za življenje številnih organizmov, pomembna so tudi pri zadrževanju vode pri poplavah, vzdrževanju podtalnice, naravnem prečiščevanju voda, pa tudi kot zaloga hrane, energije in surovin. 7 Za barja so značilne barjanske rastline, kot so šaši in mahovi. Ko rastline odmirajo, se zelo počasi razkrajajo, zato se začnejo kopičiti. visokogorsko barje plast ote 8 Za celinske vode večinoma rečemo, da so slane. drži ne drži Za celinske vode večinoma rečemo, da so sladke. Voda v potoku ne teče povsod enako hitro. Običajno se vzdolž drži ne drži potoka izmenjujejo hitro tekoče brzice in tolmuni. Ko se tok reke razširi in postane močnejši, se prodniki posedejo drži ne drži in nastane prodišče. Ko se tok reke raziri in postane ibkeji, se prodniki posedejo in nastane prodiče. Usedline v stoječih vodah vsebujejo organske ostanke, ki so drži ne drži hrana za organizme. Z zajezitvijo reko spremenimo v morje. drži ne drži Z zajezitvijo reko spremenimo v jezero. Med podzemne vode spada voda, do katere dnevna svetloba ne pride. drži ne drži Barja nastanejo na sušnih območjih. drži ne drži Barja nastanejo na vlažnih območjih. Organizmi so povezani z okoljem 31
32 POVZEMI Z MISELNIM VZORCEM K vsebinam v oblačkih dopii glavne pojme, ki so navedeni na naslednji strani. Pravilnost uvrstitve pojmov preveri v vsebini miselnega vzorca v interaktivnem učbeniku (povzetek in ponovitev prvega poglavja), pomaga pa si lahko tudi s povzetkom na naslednji strani. sladke vode - tekoče celinske vode - hitro tekoča voda (veliko kisika) - reke, ribniki, potoki, jezera - stoječe celinske vode kemična reakcija - reaktanti in produkti - besedilni ali simbolni zapis - snovna sprememba sožitje morja - 71 % povrja Zemlje - različni življenjski pasovi - odprto morje, obalni pas, prni pas, pas bibavice, globokomorske ravnine prehranjevalne verige - povezanost različnih organizmov - v prehranjevalne splete voda življenjski prostor Organizmi so povezani z okoljem odnosi med organizmi - neposredna korist drug od drugega - mravlje in listne ui tekmovanje - tekmovanje za spolnega partnerja - tekmovanje za hrano, skrivaliča plenilstvo - plenilec ujame plen (hrana) skrajna okolja zajedavstvo jame - stalna temperatura (8-10 C) - tema bibavični pas - spreminjanje ravni morske gladine - kodovanje gostitelju - zajedavec (klop)
33 Preveri svoje znanje 1. A 2. b, č 3. Č 4. C 5. B 6. a, č, d 7. A Organizmi so povezani z okoljem 33
Kakovost vode KAJ POMENI KAKOVOSTNA PITNA VODA? SO TO MORDA SAMO NJEN VONJ, BARVA IN OKUS? VONJ V resnici gre za njene biološke, fizikalne in kemične
Kakovost vode KAJ POMENI KAKOVOSTNA PITNA VODA? SO TO MORDA SAMO NJEN VONJ, BARVA IN OKUS? VONJ V resnici gre za njene biološke, fizikalne in kemične značilnosti. Pomembno je, da voda, ki jo pijemo iz
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večmarec, 2010
Kosti Luske, ploščate, brez sklenine Škrge so prekrite s škržnim poklopcem Plavalni mehur Organi: zadnjična odprtina, sečni mehur, škržni lok, srce, jetra, pilorični žepki, črevesje, vranica, jajčnik ali
Prikaži večAMIN I
AMI I Kaj so Amini Amini so zelo razširjene spojine v naravnih ali umetnih organskih snoveh.kemijsko so vezani v barvilih, zdravilih,alkaloidih in polimerih.prosti amini se redko pojavljajo v naravi, nastanejo
Prikaži več7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj
Prikaži več7
7.LABORATORIJSKA VAJA PRI BIOLOGIJI Kolonije bakterij POROČILO Januar 2006 Cilj eksperimenta Cilj je bil, da spoznamo v kakšnih pogojih se najbolje razmnožujejo bakterije in kje se sploh nahajajo. Spoznali
Prikaži večlenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina
lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina Pred začetkom uporabe kontaktnih leč Sentina vam svetujemo, da si preberete naslednja navodila. Četudi kontaktne leče uporabljate že dlje časa, je dobro
Prikaži večPAJKOVCI
PAJKOVCI BIOLOGIJA 8 Vrste: ščipalec baldahinar navadna matija vodna pršica PREDSTAVITEV PAJKOV Pajki veljajo za ene najstarejših, a tudi najmanj razumljivih živali. Ti dlakavi lovci so znani po tem, da
Prikaži večHalogenske žarnice (Seminarska) Predmet: Inštalacije HALOGENSKA ŽARNICA
Halogenske žarnice (Seminarska) Predmet: Inštalacije HALOGENSKA ŽARNICA Je žarnica z nitko iz volframa, okoli katere je atmosfera - prostor, ki vsebuje poleg argona in kriptona doloceno razmerje halogena
Prikaži večNAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV
Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard Naravoslovje Opisi dosežkov učencev 9. razreda pri NPZ-ju Slika: Porazdelitev točk pri naravoslovju (NIS), 9. razred 1 ZELENO OBMOČJE V zeleno območje spadajo
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12142112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Petek, 15. junij 2012 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večIdentification Label TRENDS IN INTERNATIONAL MATHEMATICS AND SCIENCE STUDY Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja Vprašalnik z
Identification Label TRENDS IN INTERNTIONL MTHEMTICS ND SCIENCE STUDY Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja Vprašalnik za učiteljice in učitelje naravoslovnih predmetov 8. razred
Prikaži večENOTA 1 Izvor hrane Klasifikacija in funkcija hrane Kako se bomo učili? Page Izvor hrane. 2 Skupine hrane... 5 Funkcija hrane 7 KAJ SE BOMO NAUČILI? -
ENOTA 1 Izvor hrane Klasifikacija in funkcija hrane Kako se bomo učili? Page Izvor hrane. 2 Skupine hrane... 5 Funkcija hrane 7 KAJ SE BOMO NAUČILI? - Kakšnega izvora je hrana ki jo jemo: živalskega, rastlinskega
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večTLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km Nariši skico z
TLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km 2. 3. Nariši skico za kvadrat in zapiši, kako bi izračunal ploščino kvadrata.
Prikaži večReško jezero pri Kočevski Reki
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 105 Ime lokacije Reško jezero pri Kočevski Reki Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica JEZERO P1 opomba: umetno jezero na ponikalnici Reka (Reškem potoku).
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in priimek: D. V. Skupina: 5 / D Maribor, 7. 5. 2012
Prikaži večFizikalne osnove svetlobe
Fizikalne osnove svetlobe Svetloba Svetloba - skrivnostna in fascinantna spremljevalka človekove zgodovine Kako deluje vid? Svetloba in vid Dva pojma, ki sta danes neločljivo povezana. Vendar ni bilo vedno
Prikaži večDELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov
DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večPowerPointova predstavitev
MOŽNOSTI ZDRAVLJEN DIETA PRI LEDVIČNI BOLEZNI Razumeti ledvično bolezen, njen potek in vedeti za možnosti zdravljenja KAJ DELAJO LEDVICE čistijo kri in odstranjujejo odvečno vodo iz telesa odstranjujejo
Prikaži večMATEMATIKA – IZPITNA POLA 1 – OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN
Državni izpitni center *M18242123* JESENSKI IZPITNI ROK BIOLOGIJA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 30. avgust 2018 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. M182-421-2-3 2 Naloga Odgovor
Prikaži večENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži večKdo lahko prelomi špaget na dva dela
ZNANOST IN TEHNIKA POMAGATA MEDICINI Polžev vsadek, ki nam lahko povrne sluh Jerneja Vrhovec Si predstavljate, da bi se nekega jutra zbudili brez nadležnega zvoka budilke? To verjetno sploh ne bi bilo
Prikaži večSlide 1
Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!
Prikaži večPOROČILO O VAJI: IZDIHAVANJE CO2 PRI ČLOVEKU
POROČILO O VAJI: FOTOSINTETSKA BARVILA V LISTIH RASTLIN Jan Vogler, 4.h, GIMB 1 UVOD Pri pouku biologije smo delali vajo z naslovom fotosintetska barvila v listih rastlin. Cilji vaje: dokazati da so v
Prikaži večTELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njih
TELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njihovega otroštva z otroštvom v sedanjem času. Vsi ugotavljamo,
Prikaži večBOLEZNI KOSTI
BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:
Prikaži več1. Prehajanje snovi skozi celično membrano biološke membrane so izbirno prepustne (uravnavajo svojo kemijsko sestavo) membrana je o meja med celico oz
1. Prehajanje snovi skozi celično membrano biološke membrane so izbirno prepustne (uravnavajo svojo kemijsko sestavo) membrana je o meja med celico oz. organeli in okoljem o regulator vstopa in izstopa
Prikaži večNAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite
NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih
Prikaži večPriloga 3 Uradni list Republike Slovenije Št. 5 / / Stran 749 Poročilo o ocenjeni uspešnosti dela osebe pod mentorskim nadzorom Priloga 3 I
Priloga 3 Uradni list Republike Slovenije Št. 5 / 3. 2. 2017 / Stran 749 Poročilo o ocenjeni uspešnosti dela osebe pod mentorskim nadzorom Priloga 3 Ime in priimek kandidata: Datum rojstva kandidata: Vrsta
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večOpisi območij rezultatov NPZ
Predmetna komisija za fiziko Opisi dosežkov učencev 9. razreda na nacionalnem preverjanju znanja Slika: Porazdelitev točk pri fiziki, 9. razred Uvodni komentar Pri sestavljanju nalog je PK za fiziko upoštevala,
Prikaži več1
1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do
Prikaži večJez male hidroelektrarne Klonte na reki Bači
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 67 Ime lokacije Jez male hidroelektrarne Klonte na reki Bači Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica REKA P1 opomba: nezahteven, a zanimiv potop v zajezitvi
Prikaži večN
Državni izpitni center *N19141132* 9. razred FIZIKA Ponedeljek, 13. maj 2019 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N191-411-3-2
Prikaži večPowerPoint Presentation
Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta
Prikaži večALKOHOLI
ALKOHOLI Kaj je alkohol? Alkohol je bistvena učinkovina v alkoholnih pijačah, ter alkoholi so pomembna skupina organskih spojin. V kemiji je alkohol splošen pojem, ki ga uporabljamo za vsako organsko spojino,
Prikaži večMERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE
MERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE 1. UVOD: V tej vaji je bilo potrebno narediti pet nalog, povezanih z lečami. 2. NALOGA: -Na priloženih listih POTREBŠČINE: -Na priloženih listih A. Enačba zbiralne leče
Prikaži večVHF1-VHF2
VHF BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET VHF1: 1 CHANNEL VHF2: 2 CHANNELS NAVODILA ZA UPORABO SLO Hvala, ker ste izbrali naš BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET IBIZA SOUND. Za vašo lastno varnost, preberite ta navodila
Prikaži večGorivna celica
Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna
Prikaži večAtomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg
Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Mg e 1s 2s2p 3d 4s 3p 3s e Po dogovoru ima osnovno elektronsko stanje energijo
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ERIKA LEKAN RAZUMEVANJE FOTOSINTEZE MED ŠTUDENTI BIOLOŠKIH IN NEBIOLOŠKIH PROGRAMOV ŠTUDIJA DIPLOMSKO DELO LJ
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ERIKA LEKAN RAZUMEVANJE FOTOSINTEZE MED ŠTUDENTI BIOLOŠKIH IN NEBIOLOŠKIH PROGRAMOV ŠTUDIJA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Prikaži večd.d.
VARNOSTNI LIST JUBOCID Stran 1/6 Datum izdaje 10. 02.2009 Verzija 07 1. IDENTIFIKACIJA PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU Trgovsko ime pripravka: Tehnično ime, uporaba: Proizvajalec/dobavitelj: Nujni primeri
Prikaži več15. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, 30.jan - 1.feb 2008 Osnovne omejitve svetlobn
15. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, 30.jan - 1.feb 2008 Osnovne omejitve svetlobnega vlakna Matjaž Vidmar Seznam prosojnic: Slika 1
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večAQUAoil LOVILCI OLJ IN MAŠČOB SI
OVICI OJ IN MAŠČOB SI Zaščitimo podtalnico ulovimo onesnaževalce ovilce olj uporabljamo pri ločevanju padavinskih voda od lahkih tekočin v obliki goriv in olj (< od 0,95 kg/l), ki predstavljajo nevarnost
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večZdrav način življenja
o o o o Zdrav način življenja vodi k boljšemu počutju in ohranjanju dobrega zdravja, Biti zdrav ni le naša pravica, temveč tudi dolžnost, Človeški organizem za nemoteno delovanje potrebuje ravnovesje,
Prikaži večMicrosoft Word doc
[ifra kandidata: Dr `av ni iz pitni center *M* PREDPREZKUS KEMJA zpitna pola Marec / minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~ki: kandidat prinese s seboj nalivno pero ali kemi~ni svin~nik svin~nik B
Prikaži večFIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Gle
FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Glede na obliko in način urejanja polimernih verig v trdnem
Prikaži večOsnove gastronomije PREBAVA MAKROHRANIL IN Vpliv senzoričnih lastnosti na prebavo Barbara HERLAH, univ. dipl. inž. živ. teh.
Osnove gastronomije PREBAVA MAKROHRANIL IN Vpliv senzoričnih lastnosti na prebavo Barbara HERLAH, univ. dipl. inž. živ. teh. PREBAVA (DIGESTIJA) IN VSRKAVANJE (ABSORPCIJA) V PREBAVILIH OH, B in M so uporabni
Prikaži več5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE
5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE UVOD Celica, kateri smo se posvetili pri laboratorijskem delu, je osnovna gradbena enota vsakega živega bitja ali pa že ena sama predstavlja
Prikaži večHALOGENI ELEMENTI
HALOGENI ELEMENTI Halogeni elementi so elementi 7. skupine periodnega sistema elementov (ali VII. skupine). To so fluor, klor, brom in jod. Halogeni spadajo med nekovine. V elementarnem stanju obstajajo
Prikaži večSLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Akumulatorski ročni LED reflektor IVT PL 838 4x1WB Kataloška š
SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 86 83 42 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Akumulatorski ročni LED reflektor IVT PL 838 4x1WB Kataloška št.: 86 83 42 KAZALO 1. UVOD...3 2. OPOZORILO! POMEMBNI
Prikaži večDinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T
Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti
Prikaži večRAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE in VELIKOSTJO CELICE
RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE in VELIKOSTJO CELICE UVOD Celica, kateri smo se posvetili pri laboratorijskem delu, je osnovna gradbena enota vsakega živega bitja ali pa že ena sama predstavlja organizem
Prikaži večJupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević
Jupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević www.cd-copy.tk Jupiter je peti planet od Sonca in daleč največji. Jupitrova masa je več
Prikaži večPROGRAM ZDRAVJE V VRTCU
Primer dobre prakse: Izvajanje programa VARNO S SONCEM v vrtcu Apače ČAS IZVEDENE DEJAVNOSTI UDELEŽENCI UPORABLJENO GRADIVO IN DIDAKTIČNI MATERIAL MAJ 28.5. JUNIJ DAN SONCA: Ob plakatu so se otroci seznanili
Prikaži večSLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Refraktorski teleskop in mikroskop v kompletu Tasco Kataloška
SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 49 17 42 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Refraktorski teleskop in mikroskop v kompletu Tasco Kataloška št.: 49 17 42 KAZALO REFRAKTORSKI TELESKOP...3 SESTAVNI
Prikaži večTekmovanje iz naravoslovja Državno tekmovanje 25. januar 2014 Čas reševanja: 120 minut. Dovoljeni pripomočki: računalo, ravnilo, kotomer, šestilo, kem
Tekmovanje iz naravoslovja Državno tekmovanje. januar 0 Čas reševanja: 0 minut. Dovoljeni pripomočki: računalo, ravnilo, kotomer, šestilo, kemični svinčnik, svinčnik, radirka. Periodni sistem je na zadnji
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo
Prikaži večBYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig
BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar
Prikaži večPROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do
PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King
Prikaži večSEZNAM UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV ZA 1
SEZNAM UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV ZA 6. RAZRED M. Žveglič et al.: NOVI SVET IZ BESED 6, berilo za 6. razred osnovne šole, ROKUS T. Končar,J. Draksler, M. Robič: SKRIVNOSTI ŠTEVIL IN OBLIK 6, učbenik
Prikaži večPowerPoint Presentation
Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in
Prikaži večPERIODNI SISTEM 1. skupina
PERIODNI SISTEM 1. skupina OSNOVNA DEJSTVA & POJMI Vsi elementi so zelo reaktivni, zato jih hranimo pod pertolejem in vsi so mehke, srebrno bele kovine Vse spojine so ionske in topne Vsi elementi, oz.
Prikaži večAZ_sredstva_katalog_140306
Sredstva za zaščito vseh vrst ogrevalnih Najboljša zmogljivost v ogrevalnih sistemih in zagotovitev popolne varnosti za uporabnika in okolje Praktični napotki za uporabo AZ sredstev Ogrevalni sistemi radiatorji
Prikaži večUporaba OVE v stavbah
Sončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Vrste SOS pasivni sistemi ; integrirani v stavbe aktivni sistemi ; ogrevalni
Prikaži več7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o
7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor ovrednoten z 2 točkama; če ni obkrožen noben odgovor
Prikaži večIZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A im
IZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: 8. 1. 2008 Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A ima maso 16,0 g; B ima maso 32,0 g; C vsebuje 2,00 mol
Prikaži večMicrosoft Word - Ozon_clanek_2012.doc
OZON NAŠ ZAŠČITNIK IN SOVRAŽNIK Kaj je ozon Ozon (O 3 ) je plin, katerega molekula je sestavljena iz treh atomov kisika. Pri standardnih pogojih (temperatura 0 C, tlak 1013 hpa) je bledo modre barve. Ozon
Prikaži večNavodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o.
Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09
Prikaži večMicrosoft Word - VL_SpotOnDogs-dopolnjena verzija 2.docx
VARNOSTNI LIST 1. IDENTIFIKACIJA SNOVI/PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU 1.1 Identifikator izdelka: Ime izdelka: 1.2 Pomembne identificirane uporabe snovi ali zmesi in odsvetovane uporabe: Repelent v
Prikaži večIzvir Krupe
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 73 Ime lokacije Izvir Krupe Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica Zemljepisna lega REKA P1 opomba: naravni spomenik zahteva primerno obnašanje vseh obiskovalcev,
Prikaži večTehnična dokumentacija
PROSIGMA PLUS d.o.o. Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večToplotne črpalke
VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z
Prikaži večVETRNO KOLO
VETRNO KOLO KAZALO: Zgodovina Razvoj vetrnic Vrste vetrnic Značilnosti Uporaba Sestavni deli Delovanje Animacije Prednosti in slabosti Viri in literatura ZGODOVINA: Ljudje izkoriščamo energijo vetra že
Prikaži večKovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju p
Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju ponese deroča voda, se lahko zaščitite, dokler se voda ne umiri. JUNIJ 2015
Prikaži večinnbox_f60_navodila.indd
Osnovna navodila Komunikacijski prehod Innbox F60 SFP AC Varnostna opozorila Pri uporabi opreme upoštevajte naslednja opozorila in varnostne ukrepe. Da bi v največji meri izkoristili najnovejšo tehnologijo
Prikaži večGospodarjenje z energijo
1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M10242111* JESENSKI IZPITNI ROK IOLOGIJ Izpitna pola 1 Sobota, 28. avgust 2010 / 90 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večPESMI O POMLADI * * * *»Kaj je pomlad?«se sprašujemo vsi. To so trije meseci topli in svetli. Marec, april, maj so ti najlepši, vsaj posebej je zapisa
PESMI O POMLADI»Kaj je pomlad?«se sprašujemo vsi. To so trije meseci topli in svetli. Marec, april, maj so ti najlepši, vsaj posebej je zapisan in v koledarju s posebno sličico narisan. Ko pomlad se prebudi,
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večEvidenca_prejetih_vlog
Evidenca prejetih vlog za projekte prijavljene na Javni poziv objavljen dne 12. 12. 2018 Agencija za energijo v skladu s prvim odstavkom 373. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15)
Prikaži večVARNOSNI LIST
Ime izdelka Belinka Interier Stran 1 od 5 1. IDENTIFIKACIJA ZMESI IN DRUŽBE/PODJETJA 1.1 Identifikator izdelka: Ime pripravka: BELINKA INTERIER 1.2 Pomembne identificirane uporabe zmesi in odsvetovane
Prikaži večN
Državni izpitni center *N15164132* 9. razred TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Ponedeljek, 11. maj 2015 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA 9. razred RIC 2015 2 N151-641-3-2 SPLOŠNA NAVODILA Prosimo,
Prikaži večMoj poskus formativnega spremljanja
Moj poskus formativnega spremljanja Nada Žonta Kropivšek, marec 2019 10 let OŠ Vič, 17 let Gimnazija Poljane, splošna gimnazija Okoli 10 let pripravljam za maturo iz fizike Od moje klasike do drugačnih
Prikaži večDiapozitiv 1
ZAHTEVE TENIŠKE IGRE V tej predstavitvi bomo... Analizirali teniško igro z vidika fizioloških procesov Predstavili energijske procese, ki potekajo pri športni aktivnosti Kako nam poznavanje energijskih
Prikaži večPROGRAM ZDRAVJE V VRTCU POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH ZA KREPITEV ZDRAVJA V ŠOLSKEM LETU Navodilo: Izpolni vsak tim izvajalk (vzgojitelji
PROGRAM ZDRAVJE V VRTCU POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH ZA KREPITEV ZDRAVJA V ŠOLSKEM LETU 2017-2018 Navodilo: Izpolni vsak tim izvajalk (vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice) - ter posreduje koordinatorici
Prikaži večOsnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Črešnjevec 47, 2310 Slovenska Bistrica Tel: (02) Fax: (02) w
Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Črešnjevec 47, 2310 Slovenska Bistrica Tel: (02) 8055150 Fax: (02) 8055158 o-cresnjevec.mb@guest.arnes.si www.cresnjevec.si projekt ZDRAVJE V VRTCU POROČILO O
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večUniverza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE 12. 11. 2014 Gravitacija - ohranitveni zakoni 1. Telo z maso M je sestavljeno iz dveh delov z masama
Prikaži večDELOVNI LIST ZA UČENCA
ZRCALA - UVOD 1. polprepustno zrcalo 2. ploščice različnih barv ( risalni žebljički), svinčnik 3. ravnilo Na bel papir postavi polprepustno zrcalo in označi njegovo lego. Pred zrcalo postavi risalni žebljiček.
Prikaži večKmetijska šola Grm Sevno Novo mesto PROIZVODNJA IN UPORABA ENCIMOV Marec, 2007
Kmetijska šola Grm Sevno 13 8000 Novo mesto PROIZVODNJA IN UPORABA ENCIMOV Marec, 2007 O ENCIMIH So najpomembnejša skupina beljakovin, so biokatalizatorji, znanih je okoli 3000, znižujejo aktivacijsko
Prikaži večMicrosoft Word - ge-v01-osnove
.. Hidroelektrarna Gladina akumulacijskega jezera hidroelektrarne je 4 m nad gladino umirjevalnega bazena za elektrarno. Skozi turbino teče 45 kg/s vode. Temperatura okolice in vode je 0 C, zračni tlak
Prikaži večOSNOVNA ŠOLA Dr. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ Merkur in Venera Seminarska naloga Predmet: Fizika Kazalo:
OSNOVNA ŠOLA Dr. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ Merkur in Venera Seminarska naloga Predmet: Fizika Kazalo: Uvod Stran: 3 Merkur Lastnosti 4 Stran: Površje Stran: 4 Notranja zgradba Stran: 5 Atmosfera 6 Stran: Krčenje
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži več