ANALIZA UPORABNOSTI PISARNIŠKIH ORODIJ NA PAMETNIH MOBILNIH NAPRAVAH

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Žan Zdovc ANALIZA UPORABNOSTI PISARNIŠKIH ORODIJ NA PAMETNIH MOBILNIH NAPRAVAH Magistrsko delo Maribor, maj 2017

2 ANALIZA UPORABNOSTI PISARNIŠKIH ORODIJ NA PAMETNIH MOBILNIH NAPRAVAH Magistrsko delo Študent(ka): Študijski program: Mentor(ica): Lektor(ica): Žan Zdovc Informatika in tehnologije komuniciranja doc. dr. Boštjan Šumak, univ. dipl. inž. rač. in inf. Edita Mlakar, prof.

3 ANALIZA UPORABNOSTI PISARNIŠKIH ORODIJ NA PAMETNIH MOBILNIH NAPRAVAH Ključne besede: uporabnost, pametne mobilne naprave, pisarniška orodja UDK: : (043.2) Povzetek V magistrski nalogi smo analizirali uporabnost pisarniških orodij na pametnih mobilnih napravah. V analizi uporabnosti smo opredelili faktorje, ki vplivajo na uporabnost, primerjali in vrednotili uporabnost različnih pametnih mobilnih naprav ter ponudnikov pisarniških orodij. S sistematičnim pregledom literature smo raziskali in ovrednotili faktorje, ki vplivajo na uporabnost. Pridobljene faktorje; enostavnost, število napak, itd. smo predstavili kot metrike uporabnosti in jih vključili v konceptualni model. S pomočjo pregleda literature in konceptualnega modela smo zasnovali eksperiment v katerem smo analizirali in primerjali uporabnost pisarniških orodij med različnimi napravami. Prav tako smo primerjali uporabnost pisarniških orodij med različnimi ponudniki. Podatke eksperimenta smo zajemali s snemanjem zaslona pametne naprave in snemanjem uporabnikov ter z njimi vrednotili metrike uporabnosti. Metrike uporabnosti, kot sta na primer uporabniška izkušnja in zadovoljstvo uporabnika, ki jih ni mogoče neposredno izmeriti smo ovrednotili z anketnim vprašalnikom, ki je služil za dopolnitev rezultatov eksperimenta. Za analizo rezultatov smo uporabili enostavne in deskriptivne statistične metode in ugotovili, da uporaba pisarniških orodij na mobilnih napravah prinaša prednosti končnim uporabnikom, kjer kot glavno prednost izpostavimo prenosljivost naprave. V uporabi pisarniških orodij ne obstaja signifikantna razlika v faktorjih uporabnosti, ne glede na to, katero napravo uporabljamo. I

4 OFFICE TOOLS USABILITY ANALZSIS FOR SMART MOBILE DEVICES Key words: usability, smart mobile devices, office tools UDK: : (043.2) Abstract In master thesis, we analyzed usability of office tools for smart mobile devices. In analysis we defined factors which have influence on usability, compared and evaluated usability on mobile devices and usability between different office tools providers. Additionally, we compared and analyzed the usability between different office tools providers. With SLR we defined and evaluated factors which have influence on usability and used them as a usability metrics in conceptual model. With SLR and conceptual model we designed an usability experiment, where we were analyzing usability of office tools in different smart devices. Furthermore, we analyzed difference in usability between office tools providers. In experiment we were capturing data from the screen and front camera of smart device. Captured data were converted to the usability metrics which we analyzed. Usability metrics, e.g. user experience, user satisfaction, etc. which cannot be measured directly were evaluated with survey. For data analysis we were using inferential and descriptive statistics and found out that usage of office tools in smart devices is beneficial for the end users. The biggest advantage usage office tools in smart devices is their portability. Analysis has shown that there is no significant difference in usability of office tools no matter which device we are using. II

5 KAZALO 1 UVOD Cilji in namen magistrske naloge Raziskovalne hipoteze Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskovanja PISARNIŠKA ORODJA Pomen pisarniških orodij Pisarniška orodja na mobilnih napravah UPORABNOST MOBILNIH APLIKACIJ Splošna definicija uporabnosti Uporabnost mobilnih aplikacij PREGLED OBSTOJEČEGA DELA OPIS TEORETIČNEGA MODELA Izkušnje Operacijski sistem Fizične lastnosti Zmogljivost naprave Vrsta aplikacije Uporabniška izkušnja III

6 5.7 Uporabnost ANALIZA UPORABNOSTI PISARNIŠKIH ORODIJ Opis eksperimenta Vzorec sodelujočih Omejitve Izvedba eksperimenta ANALIZA REZULTATOV Predstavitev rezultatov Zanesljivost in veljavnost rezultatov UGOTOVITVE IN ZAKLJUČKI Odgovori na raziskovalna vprašanja Preverjanje hipotez Omejitve in možnosti nadaljnjega dela SKLEP IV

7 KAZALO SLIK SLIKA 2.1: ŠTEVILO PRODANIH APLIKACIJ PO SVETU [17]... 7 SLIKA 2.2: ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV S PISARNIŠKIMI ORODJI [18]... 8 SLIKA 2.3: MNENJE UPORABNIKOV GLEDE ZAMENJAVE NAMIZNIH PISARNIŠKIH ORODIJ S SPLETNIMI [18]... 9 SLIKA 2.4: RAST VREDNOSTI PISARNIŠKIH ORODIJ IN ORODIJ ZA PODPORO POSLOVANJU [16] SLIKA 5.1: KONCEPTUALNI MODEL SLIKA 7.1: UPORABA PAMETNIH NAPRAV PRI SODELUJOČIH V EKSPERIMENTU SLIKA 7.2: OCENJEN NIVO ZNANJA O OPERACIJSKEM SISTEMU ANDROID SLIKA 7.3: SEŠTEVEK NAMEŠČENOSTI PISARNIŠKIH ORODIJ SLIKA 7.4: REZULTATI ANKETE - UPORABA DOKUMENTOV JE ENOSTAVNA SLIKA 7.5: REZULTATI ANKETE - UPORABA PREGLEDNIC JE ENOSTAVNA SLIKA 7.6: REZULTATI ANKETE - UPORABA DOKUMENTOV JE JASNA IN RAZUMLJIVA SLIKA 7.7: REZULTATI ANKETE - UPORABA PREGLEDNIC JE JASNA IN RAZUMLJIVA SLIKA 7.8: REZULTATI ANKETE - MED UPORABO DOKUMENTOV SEM STORIL VEČ NAPAK SLIKA 7.9: REZULTATI ANKETE - MED UPORABO PREGLEDNIC SEM STORIL VEČ NAPAK SLIKA 7.10: REZULTATI ANKETE - UPORABA DOKUMENTOV JE POZITIVNO VPLIVALA NA MOJE POČUTJE SLIKA 7.11: REZULTATI ANKETE - UPORABA PREGLEDNIC JE POZITIVNO VPLIVALA NA MOJE POČUTJE SLIKA 7.12: REZULTATI ANKETE - DOKUMENTE BI NA PAMETNI NAPRAVI UPORABLJAL ZA OSEBNE POTREBE SLIKA 7.13: REZULTATI ANKETE - UPORABO DOKUMENTOV NA PAMETNI NAPRAVI BI PRIPOROČIL PRIJATELJEM/ZNANCEM SLIKA 7.14: REZULTATI ANKETE - UPORABO DOKUMENTOV NA PAMETNI NAPRAVI BI PRIPOROČIL PRIJATELJEM/ZNANCEM SLIKA 7.15: REZULTATI ANKETE - UPORABO PREGLEDNIC NA PAMETNI NAPRAVI BI PRIPOROČIL PRIJATELJEM/ZNANCEM SLIKA 7.16: RAZLOGI ZA IZBIRO BOLJ UPORABNE NAPRAVE ZA DELO Z DOKUMENTI SLIKA 7.17: RAZLOGI ZA IZBIRO BOLJ UPORABNE NAPRAVE ZA DELO S PREGLEDNICAMI V

8 KAZALO TABEL TABELA 1.1: ŠTEVILO NAPRAV NA TRGU (V MILIJONIH) [1]... 1 TABELA 1.2: ŠTEVILO PRENOSOV PISARNIŠKIH APLIKACIJ NA ANDROID OS [6]... 2 TABELA 1.3: METRIKE KONCEPTUALNEGA MODELA... 4 TABELA 2.1: MICROSOFT OFFICE ZA FIZIČNE UPORABNIKE [22] TABELA 2.2: GOOGLE APLIKACIJE ZA FIZIČNE UPORABNIKE [24] TABELA 2.3: ŠTEVILO PRENOSOV PISARNIŠKIH ORODIJ NA ANDROID OS [6] TABELA 3.1: PRIMERJAVA DEFINICIJ UPORABNOSTI [27] TABELA 3.2: METRIKE KRITERIJEV UPORABNOSTI PO STANDARDU ISO [31] TABELA 3.3: OBSTOJEČE RAZISKAVE NA PODROČJU UPORABNOSTI MOBILNI APLIKACIJ [7] TABELA 4.1: KLJUČNE BESEDE IN SESTAVLJENI POIZVEDOVALNI NIZI TABELA 4.2: SESTAVLJENI POIZVEDOVALNI NIZI UPORABLJENI V PREGLEDU LITERATURE TABELA 4.3: REZULTATI POIZVEDOVALNIH NIZOV TABELA 4.4: FAKTORJI VPLIVA NA UPORABNOST TABELA 5.1: METRIKE IN ENOTE KONCEPTUALNEGA MODELA TER NAČINI MERJENJA TABELA 6.1: METRIKE, KATERIH PODATKE SMO PRIDOBILI S VPRAŠANJI O POZNAVANJU ANDROID OS TABELA 6.2: NALOGE SODELUJOČIH V EKSPERIMENTU TABELA 6.3: METRIKE NEODVISNIH SPREMENLJIVK PRIDOBLJENE Z OPRAVLJENIMI NALOGAMI EKSPERIMENTA TABELA 6.4: METRIKE NEODVISNIH SPREMENLJIVK PRIDOBLJENE Z ANKETO TABELA 6.5: TEHNIČNE SPECIFIKACIJE PAMETNEGA MOBILNEGA TELEFONA [85] TABELA 6.6: TEHNIČNE SPECIFIKACIJE TABLIČNEGA RAČUNALNIKA [86] TABELA 6.7: TEŽAVNOST BESEDIL TABELA 7.1: OPRAVILA, KATERIM SMO MERILI ČAS S PREGLEDOM POSNETKOV TABELA 7.2: PRIMERJAVA SPOLA GLEDE NA STAROST SODELUJOČIH V EKSPERIMENTU TABELA 7.3: PRIMERJAVA OCENJENEGA NIVOJA ZNANJA GLEDE NA UPORABNIKOVE NAPRAVE TABELA 7.4: VPLIV STATUSA SODELUJOČEGA NA IZBIRO PRIMERNEJŠE NAPRAVE ZA DNEVNO UPORABO TABELA 7.5: STATISTIKA ODGOVOROV ZA DOKUMENTE TABELA 7.6: STATISTIKA ODGOVOROV ZA PREGLEDNICE TABELA 7.7: TABELA VELIKOSTI UČINKA TABELA 7.8: MANN-WHITNEY U TEST VSOTA RANGOV - MICROSOFT WORD TABELA 7.9: IZRAČUN SIGNIFIKANTNE RAZLIKE ZA POSAMEZNO TRDITEV - MICROSOFT WORD TABELA 7.10: MANN-WHITNEY U TEST VSOTA RANGOV - MICROSOFT EXCEL TABELA 7.11: IZRAČUN SIGNIFIKANTNE RAZLIKE ZA POSAMEZNO TRDITEV MICROSOFT EXCEL TABELA 7.12: MANN-WHITNEY U TEST VSOTA RANGOV - GOOGLE DOKUMENTI TABELA 7.13: IZRAČUN SIGNIFIKANTNE RAZLIKE ZA POSAMEZNO TRDITEV GOOGLE DOKUMENTI VI

9 TABELA 7.14: MANN-WHITNEY U TEST VSOTA RANGOV - GOOGLE PREGLEDNICE TABELA 7.15: IZRAČUN SIGNIFIKANTNE RAZLIKE ZA POSAMEZNO TRDITEV GOOGLE PREGLEDNICE TABELA 7.16: MANN-WHITNEY U TEST VSOTA RANGOV PRIMERJAVA NAPRAV TABELA 7.17: IZRAČUN SIGNIFIKANTNE RAZLIKE ZA POSAMEZNO TRDITEV - PRIMERJAVA NAPRAV TABELA 7.18: REZULTATI NALOG OPRAVLJENIH V BESEDILNIH DOKUMENTIH TABELA 7.19: OSTALE METRIKE, PRIDOBLJENE S PREGLEDOM POSNETKOV IN USTVARJENIH BESEDIL TABELA 7.20: REZULTATI NALOG OPRAVLJENIH V PREGLEDNICAH TABELA 7.21: MANN-WHITNEY U TEST VSOTA RANGOV - DOKUMENTI TABELA 7.22: IZRAČUN SIGNIFIKANTNE RAZLIKE NAD METRIKAMI EKSPERIMENTA - DOKUMENTI TABELA 7.23: MANN-WHITNEY U TEST VSOTA RANGOV - PREGLEDNICE TABELA 7.24: ISKANJE SIGNIFIKANTNE RAZLIKE NAD METRIKAMI EKSPERIMENTA - PREGLEDNICE TABELA 7.25: OSTALE METRIKE, PRIDOBLJENE S PREGLEDOM POSNETKOV IN PREGLEDNIC TABELA 7.26: IZRAČUN SIGNIFIKANTNE RAZLIKE ZA POSAMEZNO TRDITEV - MICROSOFT OFFICE TABELA 7.27: IZRAČUN SIGNIFIKANTNE RAZLIKE ZA POSAMEZNO TRDITEV - GOOGLE APLIKACIJE TABELA 7.28: IZRAČUN SIGNIFIKANTNE RAZLIKE ZA POSAMEZNO TRDITEV PRIMERJAVA PONUDNIKOV TABELA 8.1: FAKTORJI, KI VPLIVAJO NA UPORABNOST VII

10 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC BYOD prinesi svojo napravo (ang. bring your own device) DPI število točk na inch (ang. dots per inch) GUI grafični uporabniški vmesnik (ang. graphical user interface) HCI interakcija človek-računalnik (ang. human-computer interaction) IS informacijski sistem (ang. information system) ISO International Standards Organization KB ključna beseda mim Mobile Instant Messaging OS operacijski sistem (ang. operating system) PSSUQ Post-Study System Usability Questionnaire QUIS Questionnaire for User Interaction Satisfaction SLR sistematični pregled literature (ang. systematic literature review) SUMI Software Usability Measurement Inventory TAM technology acceptance model UI uporabniški vmesnik (ang. user interface) UX uporabniška izkušnja (ang. user experience) VIII

11 1 UVOD Število pametnih mobilnih naprav je že preseglo število računalnikov. Glede na trende in napovedi [1] se bo njihovo število v prihodnjih letih še povečalo. Zaradi števila mobilnih naprav, prikazanih v Tabela 1.1, in njihove zmogljivosti, ki je skoraj enaka računalnikom, lahko začnemo resno razmišljati o uporabo raznih aplikacij na mobilnih napravah. Glavna prednost mobilnih naprav je njihova prenosljivost, saj jih lahko pospravimo v vsak žep oziroma v vsako torbo. Zaradi števila vseh mobilni naprav in njihove prenosljivosti lahko trdimo, da ima skoraj vsak posameznik mobilno napravo 24 ur na dan in 7 dni na teden na dosegu roke. Tabela 1.1: Število naprav na trgu (v milijonih) [1] Tip naprave Računalniki (PC in Notebook) Tablični računalniki Mobilni telefoni Zaradi napredka tehnologije ima že skoraj vsako gospodinjstvo v Evropi vsaj en računalnik in več kot 70% gospodinjstev dostop do interneta, trendi pa kažejo, da te številke naraščajo [2]. Prav tako je v podjetjih, kjer je potrebno, na podlagi podatkov Digital Single Market [3], na 90% vseh delovnih mest imeti izkušnje z uporabo tehnologije in orodij oziroma zagotavljati visok nivo računalniške pismenosti. K računalniški pismenosti močno pripomorejo izobraževalne ustanove, katere težijo k spoznavanju tehnologije in uporabo lete. Zaradi izobraževanja in spremljanja trendov je računalniška pismenost višja pri mlajših osebah, vendar se raven znanja, zaradi poslovnih kot tudi osebnih potreb, zvišuje tudi pri starejših osebah. V magistrski nalogi se bomo osredotočili predvsem na pisarniška orodja, za katera lahko glede na več kot 1,2 bilijona MS Office uporabnikov [4] in več kot 5 milijonov poslovnih uporabnikov ter več kot 40 milijonov uporabnikov izobraževalnih ustanov uporablja Google pisarniška orodja [5], trdimo, da so zelo popularna in uporabna tako pri poslovnih uporabnikih kot za uporabo v osebne namene. Zaradi mobilnosti in zmogljivosti mobilnih naprav so postala pisarniška orodja na mobilnih napravah zelo priljubljena. Uporabniki uporabljajo svoje mobilne naprave na poti za pregled podatkov, urejanje raznih dokumentov ali ustvarjanje novih, saj aplikacije za mobilne naprave po svojih funkcionalnostih ne zaostajajo prav veliko za tistimi, ki so namenjene računalnikom. V Tabela 1.2 so prikazani prenosi pisarniških orodij različnih ponudnikov za 1

12 platformo Android, žal pa nimamo podatka, koliko izmed teh prenesenih aplikacij se dejansko uporablja oziroma je še nameščenih na mobilnih napravah. Tabela 1.2: Število prenosov pisarniških aplikacij na Android OS [6] Aplikacija Število prenosov (milijonov) MS Word MS Excel Google docs Google sheets Docs To Go Free Office Suite Polaris Office Uporabnost mobilnih aplikacij je po standardu ISO definirana za aplikacijo, katero v specifičnem kontekstu, učinkovito (ang. effectiveness) in z zadovoljstvom (ang. satisfaction) uporablja specifičen uporabnik za izvajanje specifičnih nalog [7]. Teorija uporabnosti mobilnih aplikacij se je razvila predvsem iz interakcije človek-računalnik (HCI). Aplikacije se na mobilnih napravah razlikujejo od aplikacij na računalnikih, saj so prilagojene manjšemu zaslonu naprave. Velikost in razmerje zaslona sta, glede na [8], pomembnejša faktorja, ki vplivata na uporabnost naprav. Samo uporabniško izkušnjo je zaradi njene dinamičnosti in spreminjanja skozi čas zelo težko vrednotiti, saj se lahko rezultati zelo spreminjajo glede na starost, spol, kulturo, ipd. uporabnikov, ki testirajo naprave oziroma aplikacije. Marketinške kampanje in vpliv vrstnikov direktno na uporabniško izkušnjo nima vpliva, lahko pa zelo vplivajo na uporabnika naprave ter s tem nad njegovimi pričakovanji pri uporabi naprave oziroma aplikacije [7], [9]. Avtorji [10] želijo vpliv zunanjih faktorjev izničili z dolgotrajnim eksperimentov, le-ta pa zahteva veliko časa in vložka, zato se ga raziskovalci ne poslužujejo pogosto. Za vrednotenje uporabnosti so raziskovalci izdelali razne modele, ki uporabnost ovrednotijo v kvantitativni indeks, ki pa po besedah avtorjev [10], v nekaterih primerih ni najbolj primeren za odločanje, zagotavlja pa dovolj dobro izhodišče za nadaljnje delo. Zaradi različnih faktorjev vpliva so raziskovalci [11] izpostavili devet atributov, ki bi se naj uporabljali za merjenje uporabniške izkušnje; learnability, efficiency, memorability, errors, user satisfaction, effectiveness, simplicity, comprehensibility, learning performance. Omenjene atribute oziroma razne variacije le-teh se s pomočjo raziskovalnih metod pretvori v kvantitativne vrednosti, ki nam z raznimi statističnimi metodami ovrednotijo uporabniško izkušnjo, iz katere lahko postavljamo zaključke o uporabnosti oziroma neuporabnosti posamezne naprave ali aplikacije. 2

13 1.1 Cilji in namen magistrske naloge S pregledom obstoječe literature želimo ugotoviti, kaj so raziskovalci pred nami že ugotovili, na kak način so prišli do teh ugotovitev in njihove ugotovitve strniti v celoto. Iz podobnih raziskav želimo pridobiti postopke vrednotenja uporabnosti, katere bomo uporabili v eksperimentu. Prav tako nas zanimajo faktorji, ki vplivajo na uporabnost mobilnih rešitev, da jih lahko pri eksperimentu omejimo oziroma po možnosti izključimo. S pomočjo eksperimenta želimo pridobiti podatke o uporabnosti pisarniških orodij na mobilnih napravah. Osredotočili se bomo samo na tablične računalnike in pametne telefone. Sodelujoči v eksperimentu bodo izvajali naloge v pisarniških orodjih ponudnika Microsoft in Google. Zanimali nas bodo naslednji parametri: potreben čas za posamezno opravilo, število napak oziroma popravkov ter pravilno dostavljeni dokumenti. S pomočjo ankete bomo pridobili mnenje sodelujočih o uporabnosti posameznih aplikacij na pametnem telefonu in tabličnem računalniku. S pomočjo zbranih podatkov bomo pridobili uporabniško izkušnjo sodelujočih na pametnem telefonu in tabličnem računalniku. Na podlagi analize podatkov želimo podati odgovor, katera naprava je bolj primerna za uporabo posameznega orodja oziroma za uporabo pisarniških orodij nasploh. V okviru magistrske naloge želimo odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: RV1: Kateri faktorji vplivajo na uporabnost (pisarniški) mobilnih aplikacij? RV2: Ali je stopnja uporabnosti pisarniških orodij na pametnem telefonu enaka kot na tabličnem računalniku? RV3: Ali je stopnja uporabnosti pisarniških orodij ponudnika Microsoft enaka kot ponudnika Google? RV4: Kakšne prednosti prinaša uporaba pisarniških orodij na mobilnih napravah v primerjavi z računalnikom? 1.2 Raziskovalne hipoteze V magistrski nalogi se bomo osredotočili na uporabnost pisarniških orodij na pametnih mobilnih napravah (tablice, telefoni). Zaradi možnosti vpliva na končne rezultate bomo eksperiment izvajali na podobnih napravah; posledično se metrike neodvisnih spremenljivk, razen predhodnih izkušenj z uporabo, ne bodo spreminjale. Kvalitativne metrike v konceptualnem modelu bomo skušali ovrednotiti s pomočjo anketnega vprašalnika. Metrike, s katerimi bomo vrednotili uporabnost pametnih naprav, so predstavljene v Tabela

14 Tabela 1.3: Metrike konceptualnega modela Metrika Enota Način merjenja Čas uporabe leta Anketa Znanje {začetno, osnovno, napredno} Anketa Metrike fizičnih lastnosti Gram, inch Pregled specifikacij naprave Metrike zmogljivost Vrsta procesorja, GB, inch Pregled specifikacij naprave Sposobnost učenja Čas, indeks Anketa Zadovoljstvo ob uporabi Indeks zadovoljstva Anketa Število popravkov Število Štetje popravkov Učinkovitost uporabe Indeks učinkovitosti Štetje napak, štetje opravil izračun števila napak glede na število opravil (št. napak / št. opravil) Število napak Število Štetje napak Hitrost izvedbe opravil Čas Čas potreben za izvedbo opravila H1: Faktorji, ki vplivajo na uporabnost (pisarniških) mobilnih aplikacij, se ne razlikujejo glede na tip naprave (pametni telefon, tablični računalnik). H2: Stopnja uporabnosti pisarniških orodij na pametnem telefonu je enaka stopnji uporabnosti na tabličnem računalniku. H3: Uporabnost pisarniških orodij se ne razlikuje glede na ponudnika. H4: Uporaba pisarniških orodij na mobilnih napravah ne prinaša nobenih prednosti za končnega uporabnika. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo, da bodo pisarniška orodja bolj primerna za uporabo na tabličnih računalnikih zaradi velikosti zaslona, ne smemo pa zanemariti prenosljivosti naprave, kar je velika prednost pametnih telefonov. Zaradi velikosti ponudbe pametnih telefonov in tabličnih računalnikih se lahko zgodi, da ima vsak posameznik, ki bo sodeloval v eksperimentu, napravo z drugačnimi specifikacijami. Različnost naprav bomo poskušali omejiti oziroma zagotoviti, da bodo vsi sodelujoči opravljali eksperiment na napravah z enakimi ali vsaj podobnimi specifikacijami. Prav tako se bomo omejili pri naboru pisarniških orodij. Uporabljali bomo domorodne (ang. native) mobilne aplikacije ponudnikov Microsoft (MS Word in MS Excel) in Google (Google dokumenti in Google preglednice). 4

15 Zaradi omejitve časa eksperimenta pri posameznem uporabniku ne bomo testirali vseh funkcionalnosti, ki jih omogočajo omenjene aplikacije, ampak se bomo osredotočili na funkcionalnosti, ki jih večina uporabnikov pozna in redno uporablja; vnos podatkov in oblikovanje besedila, oblikovanje seznamov, izbira različnih slogov, ipd. V eksperimentu bodo sodelovali študentje Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Maribor. Zaradi povečanja zunanje veljavnosti bomo v eksperiment vključili osebe, ki niso iz smeri računalništva. V eksperimentu bo sodelovalo 27 oseb. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V okviru magistrske naloge bomo opravili sistematični pregled literature (SLR), s katerim si želimo pripraviti teoretično osnovo za eksperiment, ki bo glavna raziskovalna metoda magistrske naloge. Sodelujoči v eksperimentu bodo pridobili izkušnjo z uporabnostjo pisarniških orodij na mobilnih napravah. Vsem sodelujočim bomo poskušali zagotoviti uporabo enakih oziroma, v smislu specifikacij, podobnih naprav. Za vrednotenje spremenljivk uporabniške izkušnje bomo izvedli anketo, na katero bodo sodelujoči odgovarjali po opravljenem eksperimentu in podali subjektivno mnenje glede indikatorjev za merjenje uporabnosti. Z izvedbo ankete bomo pridobili kvantitativne podatke, katere bomo analizirali skupaj s pridobljenimi podatki iz eksperimenta. 5

16 2 PISARNIŠKA ORODJA Programska oprema, ki nam lajša vsakodnevna opravila na računalnikih, pametnih napravah, ipd., je v zadnjih letih postala stalnica skoraj pri vseh uporabnikih le-te. Predvidoma mora omogočati delo z datotekami kot so dokumenti, predstavitve, preglednice, podatkovne baze, tabele, diagrame, ipd. Ponudniki pisarniških orodij ponujajo pisarniška orodja v kompletu, ki bi naj vseboval [12] [15]: program za obdelavo besedila, preglednico, program za predstavitve, lahko pa vsebuje tudi druge komponente, program za obdelavo podatkovnih baz, program za urejanje grafike (pregled slik, urejanje vektorske in rastrske grafike) (ang. graphics suite), program za urejanje postavitev strani (ang. desktop publishing software), urejevalnik formul, program za diagrame, odjemalec elektronske pošte, program za komunikacijo, program, ki služi za urejanje osebnih podatkov (ang. personal information manager), program za beleženje opomb, program za upravljanje nalog v skupini (ang. groupware), program za vodenje projektov, program za analizo spletnih dnevnikov. Namen pisarniških orodij je povečati učinkovitost uporabnikov s poenostavitvijo njihovih nalog. Z aplikacijo za obdelavo dokumentov, kot je na primer Microsoft Word, ki obdeluje digitalne datoteke, je ustvarjanje, urejanje, shranjevanje in izmenjava dokumentov veliko bolj učinkovito. [15]. 2.1 Pomen pisarniških orodij Današnje aplikacije so se razvile do te mere, da oblikujejo naš življenjski slog, saj omogočajo komunikacijo, zabavo, skrbijo za naše zdravje in nadzirajo transakcije. Pri iskanju aplikacij za katerokoli potrebo bomo naleteli na veliko število aplikacij s funkcionalnostmi, ki rešujejo naš problem. Industrija aplikacij je bila leta 2013 ocenjena na več kot 70 bilijonov dolarjev (približno 63 bilijonov evrov) in pričuje, da bo do konca leta 2016 svojo vrednost podvojila. Prodaja aplikacij za leto 2013 je prikazana na Slika 2.1. Prav 6

17 tako se, zaradi vlaganja v razvoj in posledično s povečanjem števila uporabnikov, veča vrednost pisarniških orodij in orodij za podporo poslovanju, za katera pričakujejo, da bodo do konca leta 2016 dosegla vrednost približno 58 bilijonov dolarjev (približno 52 bilijonov evrov), kar predstavlja več kot 75% vrednosti vseh orodij. [16], [17] Slika 2.1: Število prodanih aplikacij po svetu [17] Razvoj oblačnih storitev je zelo vplival na razvoj pisarniških storitev v oblaku. Oblačne storitve so danes že skoraj popolnoma zanesljive, vendar veliko število podjetij oziroma organizacij ne zaupa tehnologiji. Podjetja so zelo skeptična glede uporabe oblačnih storitev, čeprav storitve v oblaku prinašajo veliko prednosti; na primer enostavno deljenje datotek, dostop kjerkoli in kadarkoli, zgodovina dostopa, itd. Orodja, ki so v večini pisarniških paketih, urejevalnik datotek, preglednice, predstavitve, koledar in odjemalci elektronske pošte, so prisotna v skoraj vseh organizacijah kot tudi gospodinjstvih in se dnevno uporabljajo za rutinska opravila. V mnogih pogledih osnovne funkcionalnosti teh orodij povezujejo in dopolnjujejo poslovne procese. V raziskavi [18] so opravili anketo uporabnosti pisarniških orodij in ugotovili, da funkcionalnosti namiznih pisarniških orodij v skoraj 75% v popolnosti zadovoljijo potrebe uporabnikov, v 23% se morajo uporabniki potruditi za doseganje ciljev, le v 4% pa orodja ne zadovoljijo uporabnikovih potreb. Povzetek rezultatov raziskave, zadovoljstvo uporabnikov s pisarniškimi orodji, je prikazan na Slika

18 16% 4% Ne zadovolji potreb, ne podpira poslovnih procesov dovolj 23% Delno zadovolji potrebe, s težavo na nekaterih ključnih področjih Zadovolji potrebe, ponuje več funkcionalnosti kot jih uporabniki potrebujejo 57% Zagotavlja zelo učinkovito in uspešno delo Slika 2.2: Zadovoljstvo uporabnikov s pisarniškimi orodji [18] Glede na to, da namizna pisarniška orodja zagotavljajo večino funkcionalnosti, ki jih potrebuje večina uporabnikov, je vredno razmisliti, zakaj sploh migrirati v oblak. S tem vprašanjem se srečujejo podjetja oziroma organizacije. Oblačne storitve omogočajo varčevanje z viri, vsebujejo dodatne funkcionalnosti, poenostavljajo storitve, zagotavljajo fleksibilnost in so tudi v koraku z razvojem, vendar verjetno nikoli ne bodo v popolnosti zamenjale namiznih orodij. Večina podjetji oziroma organizacij vzpostavi hibridni sistem namiznih aplikacij, ki se povezujejo na zunanje vire oziroma koristijo oblačne storitve. V raziskavi [18] so ugotavljali uporabnost spletnih pisarniških orodij kot nadomestilo namiznim pisarniškim orodjem ter ugotovili, da malo število podjetij oziroma organizacij verjame v popolno zamenjavo namiznih aplikacij s spletnimi. Povzetek rezultatov raziskave, zamenjava namiznih orodij s spletnimi, je prikazan na Slika

19 Negotov 6% 5% 21% Ne vidimo vloge v uporabi spletnih aplikacij 28% Spletne aplikacije imajo svoje mesto glede na potrebe uporabnikov 40% Spletne aplikacije so generalno najboljše, kot dopolnilo namiznim pisarniškim orodjem Spletne aplikacije so generalno najboljše, kot nadomestilo namiznim pisarniškim orodjem Slika 2.3: Mnenje uporabnikov glede zamenjave namiznih pisarniških orodij s spletnimi [18] Trenutno največja ponudnika pisarniških orodij in oblačnih storitev za le-te sta Microsoft s svojim paketom Office, in Google s paketom aplikacij imenovanih kar aplikacije (ang. Apps). Skupaj zavzemata več kot 50% tržnega deleža pisarniških orodij. V letu 2014 je imel Google s 16,3% tržnega deleža več kot dvakratnik deleža Microsoftovih uporabnikov, njegov delež pa se je še povečal na skoraj 23% tržnega deleža. Je pa Microsoft v letu 2015 svoj delež povečal iz 7,7% na več kot 25% tržnega deleža in postavil Google v podrejeni položaj. Microsoft je še povečal svojo veljavo, saj so v zadnjem četrtletju leta 2015 štiri od petih Fortune 500 podjetij uporabljala Office 365. Na Office 365 je naročenih 15 milijonov naročnikov, katerim se vsak mesec pridruži milijon novih. Google sicer ima nekaj prednosti pri malih podjetjih - slabih 23%, medtem ko ima Microsoft dobrih 21%, vendar pri velikih podjetjih znatno zaostaja za Microsoftom, kjer je njegov 30% delež skoraj dvakratnik Googlovega. [19], [20] Pisarniška orodja so si nasploh zelo podobna med sabo, zato je uporabniški vmesnik zelo pomemben pri odločitvi, katera orodja bo podjetje uporabljalo. Večina ljudi je navajenih uporabljati Microsoftova pisarniška orodja, saj so bili navajeni na namizni paket Office, zato se je nekomu, ki že celo življenje uporablja MS Outlook, težko navaditi na Gmail. Še posebej to velja za starejše uporabnike, ki imajo znatno več izkušenj z MS Office programskim paketom. [20] Google zagotavlja 85 90% funkcionalnosti programskega paketa Microsoft Office, saj so mnenja, da ostalih 10 15% ni pomembnih, ker večina uporabnikov niti ne ve, da obstajajo več kot le osnovne funkcionalnosti programov MS Word in MS Excel, pomanjkanje 9

20 funkcionalnosti pa bi opazila zelo mala skupina specifičnih uporabnikov. Njihov namen je zagotoviti produkte, ki bodo popolnoma kompatibilni s programskim paketom Office zaradi enostavnega in učinkovitega združevanja obeh programskih paketov. Za vzpostavitev kompatibilnosti obeh paketov se trudijo predvsem zaradi izkušenj večine uporabnikov s paketom MS Office. [21] Primerjava pisarniških orodij Microsoft Office - Tabela 2.1 in Google aplikacij - Tabela 2.2 za domačo rabo: Tabela 2.1: Microsoft Office za fizične uporabnike [22] Cena Office 365 Home 99 / leto ali 10 / mesec Office 365 Personal 69 / leto ali 7 / mesec Office Home & Student 2016 enkratni nakup 149 Programi: Word Excel PowerPoint OneNote Našteti programi, dodatno vključuje: Outlook (Windows in Mac), Publisher in Access (Windows) Našteti programi, dodatno vključuje: Outlook (Windows in Mac), Publisher in Access (Windows) Našteti programi Število namestitev 5 osebnih računalnikov (Windows in Mac) 1 osebni računalnik (Windows in Mac) 1 osebni računalnik (Windows) Tablični računalniki in telefoni 5 tablic 5 telefonov 1 tablica 1 telefon Shranjevanje v oblaku OneDrive 1TB za vsakega od največ 5 uporabnikov 1 TB za 1 uporabnika Skype 60 min / mesec za vsakega od največ 5 uporabnik 60 min / mesec za 1 uporabnika Google ponuja pisarniška orodja brezplačno za fizične uporabnike. Število aplikacij, ki jih ponuja je enako kot pri Microsoftu, razlika je le v MS OneNote in Google obrazcih, kjer je OneNote je namenjen ustvarjanju opomb, Google obrazci pa so namenjeni ustvarjanju in analiziranju anketnih vprašalnikov. Aplikacije ponudnika Google so brezplačne, imajo pa določene omejitve pri deljenju med večjim številom uporabnikov. Posamezno aplikacijo lahko hkrati ureja največ 20 ljudi, delimo pa jo lahko z največ 200 ljudmi. [23] 10

21 Tabela 2.2: Google aplikacije za fizične uporabnike [24] Google aplikacije za fizične uporabnike Cena Programi: Dokumenti Preglednice Predstavitve Obrazci Število namestitev Tablični računalniki in telefoni Shranjevanje v oblaku Google Drive brezplačno Brezplačna uporaba Google mail, kompatibilnost z MS Office Dostopno preko Google računa na napravah z dostopom do interneta Neomejeno 15 Gb Google pogovori brezplačno Oba ponudnika imata tudi pakete za podjetja. Microsoft ima na voljo pakete za mala podjetja in večje organizacije, kjer se cene gibljejo med 4,2 in 34,4 na uporabnika mesečno. V paketih si velja pogledati, katera pisarniška orodja zajemajo posamezni paketi ali pa si prilagoditi paket potrebam podjetja [25]. Če primerjamo ceno, je Google veliko cenejši od Microsofta, saj ponuja dva paketa s cenama 4 in 8 na uporabnika mesečno. [26] 2.2 Pisarniška orodja na mobilnih napravah Z rastjo trga pametnih mobilnih naprav se povečuje trg mobilnih aplikacij. Trenutno najhitreje rastoče aplikacije so namenjene končnim uporabnikom, prav tako pa raste trg pisarniških orodij in aplikacij za podporo poslovanju; Slika

22 Poslovanje in produktivnost Potrošnja Slika 2.4: Rast vrednosti pisarniških orodij in orodij za podporo poslovanju [16] Prestavitev pisarniških orodij v oblak oziroma povezovanje namiznih rešitev z oblačnimi storitvami je še dodatno pripomogla k razvoju pisarniških orodij za mobilne naprave. Datotekam, ki so shranjene v oblaku, je omogočen dostop z vseh možnih naprav, ki podpirajo določen format datoteke. Ponudnikom pisarniških orodij je razvoj pisarniških orodij za pametne mobilne nsaprave zanimiv, saj so pametne naprave vedno na dosegu roke. Različni ponudniki so razvili kar nekaj pisarniških rešitev, prikazanih v Tabela 2.3, ki nam lajšajo vsakdanja opravila. Tabela 2.3: Število prenosov pisarniških orodij na Android OS [6] Aplikacija Število prenosov (milijonov) MS Word MS Excel Google docs Google sheets Docs To Go Free Office Suite Polaris Office Zaradi velikega vlaganja v poslovne aplikacije in pisarniška orodja, leta 2013 se je vložilo v le-te približno 28 bilijonov dolarjev (približno 25 bilijonov evrov), je večina podjetij začela dovoljevati uporabo mobilnih naprav za pomoč pri vsakodnevnih opravilih. K rasti pisarniških orodij in orodij za podporo poslovanju na mobilnih napravah pripomorejo tudi trendi razvoja informacijskih tehnologij: prilagajanje informacijske tehnologije uporabnikom (ang. consumerization of IT) odločitev sprejeta med uporabniki. Uporaba koncepta prinesi svojo napravo (BYOD) 12

23 v ekipah in oddelkih spodbuja uporabo specifičnih mobilnih aplikacij za potrebe posameznikov; diverzifikacija IT (ang. diversification of IT) uporaba pametnih mobilnih naprav v službene namene, kot je odjemalec za elektronsko pošto, doživlja porast med poslovnimi aplikacijami in pisarniškimi orodji; BYOD čeprav koncept BYOD povzroča nemalo skrbi glede varnosti v podjetju oziroma organizaciji, postaja stalnica z vidika uporabnika. Uporaba lastne naprave pripomore k fleksibilnosti dela, saj je možen dostop do podatkov kjerkoli in kadarkoli. [16] 13

24 3 UPORABNOST MOBILNIH APLIKACIJ 3.1 Splošna definicija uporabnosti Uporabnost različni raziskovalci definirajo na različne načine. Ena izmed prvih definicij uporabnosti po [27] je bila: Kakovost interakcije, ki poteka. ang. The quality of interaction which takes place. Shackel je v [28] predlagal pristop k definiranju uporabnosti s spremljanjem sprejetosti produkta kot primarni atribut merjenja uporabnosti. Glede na njegov pristop je razvil definicijo uporabnosti: Uporabnost sistema oziroma opreme je zmožnost specifične skupine uporabnikov, ki so specifično usposobljeni oziroma imajo na voljo podporo, da enostavno in učinkovito izvajajo specifične naloge. ang. Usability of a system or equipment is the capability in human functional terms to be used easily and effectively by the specified range of users, given specified training and user support, to fulfill the specified range of tasks, within the specified range of environmental scenarios. Zaradi nejasnosti definicije je Shackel opredelil kriterije merjenja uporabnosti [28]: uspešnost (ang. effectiveness) stopnja povezanosti v smislu hitrosti in napak, sposobnost učenja (ang. learnability) potrebno znanje za dokončanje opravila, prilagodljivost (ang. flexibility) prilagajanje različnih opravil, odnos (ang. attitude) zadovoljstvo uporabnikov. Drugo dobro sprejeto definicijo uporabnosti je razvil Nielsen, kateri je upošteval faktorje, ki so vplivali na sprejetost produkta. Nielsen svoje definicije uporabnosti ni zapisal dobesedno, je pa zagotovil kriterije, ki vplivajo na koncept uporabnosti [29]: sposobnost učenja (ang. learnability) zmožnost doseganja primerne ravni zmogljivosti, zmožnost pomnjenja (ang. memorability) sposobnost zapomniti si, kako uporabljati produkt, učinkovitost (ang. efficiency) stopnja usposobljenosti uporabnikov za izvedbo opravil, 14

25 zadovoljstvo uporabnika (ang. satisfaction) subjektivna ocena zadovoljstva pri uporabi produkta napake (ang. errors) število napak, sposobnost vzpostavitve sistema po napaki, obstoj resnih napak. Ti kriteriji so zelo podobni tistim, ki jih je razvil Shneiderman [30], vendar je Nielsen izdelal celovite merilne lestvice [27]. Za vzpostavitev enotnega standarda uporabnosti je poskrbela organizacija za standarde ISO, katera je izdala standard ISO , ki velja kot mednarodni standard za ergonomske zahteve za pisarniško delo z vizualno predstavitvijo podatkov preko terminalov. Definicija standarda [31]: Programska oprema je uporabna, ko omogoča uporabnikom izvajanje opravil uspešno, učinkovito in z zadovoljstvom v določenem kontekstu. ang. The extent to which a product can be used by specified users to achieve specified goals with effectiveness, efficiency, and satisfaction in a specified context of use. Kriteriji merjenja uporabnosti po standardu ISO [31]: uspešnost (ang. effectiveness) natančnost in popolnost, s katero uporabniki dosegajo cilje, učinkovitost (ang. efficiency) porabljeni viri za doseganje natančnosti in popolnosti, zadovoljstvo uporabnika (ang. satisfaction) udobje in sprejemljivost uporabe. Standard ISO/IEC 9126 opredeljuje tri različne načine ocenjevanja uporabnosti: 1. način (standard ISO/IEC [32]) zagotavlja definicijo uporabnosti, katera jasno loči uporabniški vmesnik ter zmogljivosti in definira uporabnost kot: zmožnost programske opreme biti razumljena, naučena, uporabljena in priljubljena med uporabo pod specifičnimi pogoji. Definicija standarda ISO/IEC predstavlja uporabnosti kot kakovost med uporabo (ang. quality-in-use). V standardu, kjer je uporabnost predstavljena kot kvaliteta produkta, so definirali atribute: razumljivost (ang. understandability), zmožnost učenja (ang. learnability), delovanje (ang. operability), atraktivnost (ang. attractiveness). 15

26 2. način (standard ISO/IEC [33]) vključuje metrike zunanjih empiričnih raziskav. 3. način (standard ISO/IEC [34]) opisuje, kako meriti atribute, ki se nanašajo na uporabniški vmesnik. V organizaciji za standarde ISO so razvili dva različna standarda uporabnosti in ju uvrstili v dve različni kategoriji: uporabnost produktov (ISO 9126 in ISO 14598), uporabnost procesov (ISO 9241 in ISO 13407). Čeprav sta razviti dve ločeni kategoriji, je potrebna previdnost pri uporabnosti programske opreme, saj se lahko razlikuje glede na končno populacijo in sistem programske opreme. Pogled z različnih perspektiv [35], [36]: Za končne uporabnike je uporabnost programske opreme ključna, saj gre za dejavnik uspešnosti; bolj uporabne aplikacije omogočajo uporabnikom izvajanje nalog hitreje in učinkoviteje. Za vodje je uporabnost glavna točka odločanja, saj bo njihova odločitev imela neposreden vpliv na sposobnost učenja izbranega sistema in s tem na produktivnost končnih uporabnikov. Za razvijalce programske opreme uporabnost opisuje notranje atribute sistema vključujoč vprašanja o kakovosti oblikovanja, dokumentacije in vzdrževanja. Pri definiranju uporabnosti je pomembno slediti trem aspektom uporabnosti vseh vrst programske opreme [35], [36]: povečanje učinkovitosti uporabe potrebno je manj časa za dokončanje določene naloge, lažje učenje učenje operacij z opazovanjem objektov, povečanje zadovoljstva uporabe uporabniška izkušnja. Primerjava definicij uporabnosti oziroma metrik uporabnosti je predstavljena v Tabela

27 Tabela 3.1: Primerjava definicij uporabnosti [27] Atributi uporabnosti Shackel [28] Nielsen [29] ISO 9241 [31] in ISO 9126 [32] Uspešnost Sposobnost učenja Prilagodljivost Odnos Zmožnost pomnjenja Učinkovitost Zadovoljstvo uporabnika Napake Razumljivost Delovanje Atraktivnost Raziskovalci so ugotovili, da so nekatere identične metrike, ki jih postavimo za pridobivanje kvantitativnih podatkov, različno poimenovane, saj imajo različni avtorji različne poglede na uporabnost omenjenih atributov. Posledično za pridobivanje podatkov o uporabnosti programske opreme atribute različno kombinirajo. So pa vsi raziskovalci enotnega mnenja, da je pomembno nastaviti atribute, kateri so merljivi [37]. Raziskovalci so s pomočjo standardov ISO 9241, ISO 9126, ISO sestavili enoten model, ki so ga poimenovali Consolidated Usability Model, ki je sestavljen kot kombinacija uspešnosti, učinkovitosti, zadovoljstva uporabnikov, možnosti učenja in varnosti skupaj s priporočili medsebojno usklajenih ukrepov [35] Metrike uporabnosti Keinonen [38] je kategoriziral različne pristope definicij uporabnosti, vključujoč uporabnost kot proces razvoja in uporabnost kot atribut produkta, ki prispevajo k izdelavi smernic razvoja. S perspektive procesa razvoja se je uporabnost produkta merila samo s kvantitativnimi metrikami. Pristop uporabnosti kot eden izmet atributov produkta je, s pomočjo računalniških podjetij, organizacij za standarde in znanimi raziskovalci, razvila skupnost HCI. Nekatere dobro znane principe in smernice so prevzeli po: osem zlatih pravil razvoja [30], sedem principov sestavljanja enostavnih nalog [39], smernice za uporabniški vmesnik [40], hevristike uporabnosti [29], principe dialogov [41] in 17

28 kontrolni seznam za vrednotenje [42]. Z omenjenimi referencami so pokrili večino glavnih dimenzij uporabnosti [27]. Mnoga raziskovalna orodja so bila predstavljena kot metrika uporabnosti, vendar je bila večina poskusov sestaviti enoten model vrednotenja uporabnosti omejena le na interakcijo med uporabnikom in produktom. Obstajajo tri različne kategorije metod za pridobitev metrik uporabnosti poznane kot: inšpekcijska metoda uporabnosti (ang. the usability inspection method), testna metoda (ang. the testing method) in metoda povpraševanja (ang. the inquiry method). Inšpekcijska metoda uporabnosti vključuje strokovnjake na področju uporabnosti, ki preučujejo uporabniške vmesnike produkta. Glavne metode so hevristična evalvacija (ang. heuristic evaluation), hevristična ocena (ang. heuristic estimation), kognitivni sprehod (ang. cognitive walkthrough), pluralistični sprehod (ang. pluralistic walkthrough), pregled funkcij (ang. pluralistic inspection) in smernice za kontrolni seznam (ang. guidelines checklist). Glavna prednost te metode je njena uporabnost v začetnih fazah razvoja produkta, ker temelji na pregledu specifikacij uporabnosti, ki še niso bile implementirane v začetnih fazah. Testna metoda uporabnosti meri zmogljivosti sistema, ki temeljijo na dobro definiranih kriterijih uporabnosti. Ti kriteriji se lahko opredelijo v skladu z opredelitvami uporabnosti, atributi uporabnosti, ki temeljijo na standardih, in empiričnimi metrikami. Tipično se meritve zmogljivosti opravljajo z opazovanjem posameznih nalog uporabnika produkta (npr. čas in število napak). Najbolj široko sprejete metode so razmišljanje na glas (ang. thinking-aloud protocol), konstruktivna interakcija (ang. co-discovery), merjenje zmogljivosti in študija na terenu (ang. field study). Za zagotavljanje veljavnosti omenjenih tipov evalvacij je potrebna pravilna zasnova nalog in priprava testnega okolja. Čeprav so metrike zastavljene tako, da pridobimo objektivne rezultate, so v standardu ISO pripravili primer metrik za tri različne kriterije uporabnosti, prikazanih v Tabela

29 Tabela 3.2: Metrike kriterijev uporabnosti po standardu ISO [31] Uspešnost Učinkovitost Uporabnikovo zadovoljstvo Procent doseženih ciljev Čas za zaključek naloge Indeks zadovoljstva Procent zaključenih nalog Natančnost zaključenih nalog Stroški za opravljanje naloge Pogostost diskrecijske uporabe Pogostost pritožb Metoda povpraševanja vključuje komunikacijo med uporabniki in ocenjevalci, največkrat s pomočjo anket in intervjujev. Ocenjevalci pridobivajo mnenje uporabnikov o uporabniškem vmesniku ali prototipu produkta. Najpogosteje uporabljene tehnike so fokusne skupine, intervjuji, opazovanje na terenu in anketni vprašalniki. Metoda povpraševanja se lahko uporablja za merjenje različnih dimenzij in atributov, vendar se najpogosteje uporablja za merjenje uporabnikovega zadovoljstva pri uporabi produkta [27] Subjektivne metrike uporabnosti Občutki ob uporabi produkta oziroma sistema se razlikujejo od posameznika do posameznika, zato bodo tudi subjektivne ocene posameznikov različne. Kot smo že omenili, lahko pridobimo subjektivne ocene uporabnikov skozi tri tipe metod merjenja uporabnosti; inšpekcijska in testna metoda uporabnosti ter metoda povpraševanja. Najprimernejša izmed naštetih metod je nedvomno metoda povpraševanja, saj temelji na anketnih vprašalnikih in intervjujih, s katerimi najlažje ocenimo subjektivno mnenje posameznikov. Največ vprašalnikov uporabnosti je bilo razvitih v skupnosti HCI [27]: Software Usability Measurement Inventory (SUMI) [43], Questionnaire for User Interaction Satisfaction (QUIS) [44] in Post-Study System Usability Questionnaire (PSSUQ) [45]. SUMI - najbolj znan vprašalnik uporabnosti za merjenje uporabnikovega zadovoljstva in ocenjevanje uporabnikovega zaznavanja kvalitete sistema oziroma produkta. Sestavljen je iz petdesetih (50) vprašanj, na katera se odgovarja s se strinjam (ang. agree), sem neodločen (ang. undecided) ali se ne strinjam (ang. disagree). Za reševanje vprašalnika je potrebnih približno deset (10) minut. Za vrednotenje uporabnosti se potrebuje malo število 19

30 subjektov, vendar se jih priporoča vsaj deset (10) za pridobitev učinkovitih rezultatov. Na podlagi pridobljenih odgovorov se rezultat izračuna in analizira v pet podlestvic: vpliv (ang. affect) vpliv produkta na uporabnikove čustvene odzive, nadzor (ang. control) stopnja nadzora tempa uporabnika, učinkovitost (ang. efficiency) zmožnost doseganja ciljev pri interakciji s produktom oziroma sistemom, možnost učenja (ang. learnability) zmožnost uporabnika, da enostavno uporablja produkt oziroma sistem in se uči novih funkcionalnosti, ustrežljivost (ang. helpfulness) pomoč produkta oziroma sistema. Podlestvice vprašalnika SUMI so navedene v standardih uporabnosti ISO in v kvaliteti programske opreme, standard ISO/IEC Glavna prednost SUMI vprašalnika pred ostalimi metodami evalvacije uporabnosti je njena enostavnost in relativno nizki stroški tako za ocenjevalce kot udeležence. Kot slabost SUMI vprašalnika lahko izpostavimo njegovo uporabnost le v poznih fazah procesa razvoja, kajti za izvedbo vprašalnika potrebujemo delujočo verzijo produkta. QUIS razvit s strani Human Computer Interaction Laboratory na University of Maryland, College Park in temelji na lestvici za uporabnikovo evalvacijo interakcije z računalniškimi sistemi (ang. User evaluation of interactive computer systems), ki jo je predstavil Shneiderman [30]. QUIS je bil posodobljen v več verzij, kjer so se spreminjali izrazi na lestvicah, fokusni predmeti in raven zanesljivost. Trenutno je izdana sedma verzija, ki vključuje deset različnih dimenzij uporabnosti: reakcija uporabnika (ang. overall user reactions), zaslon (ang. screen factors), terminologija in informacije sistema (ang. terminology and system information), faktorji učenja (ang. learning factors), zmogljivosti sistema (ang. system capabilities), spletni vodiči/navodila (ang. online tutorials), multimedija (ang. multimedia), telekonference (ang. teleconferencing), namestitev programske opreme (ang. software installation). Za razliko od drugih vprašalnikov uporabnosti je QUIS bolj podoben kontrolnemu seznamu, ki ga izvaja ekspert, čeprav nekatera vprašanja merijo zadovoljstvo uporabnikov. Zaradi zgradbe vprašalnika so kritiki ocenili, da vprašalnika ni mogoče učinkovite rešiti, če udeleženec nima znanja eksperta [27]. 20

31 3.2 Uporabnost mobilnih aplikacij Na uporabnost mobilnih aplikacij se nanaša več študij, katere so vse enotnega mnenja, da pride do problemov zaradi fizičnih omejitev mobilnih naprav. Pri delu z mobilno napravo je prisoten velik vpliv zunanjih faktorjev, ki morajo biti podrobno pregledani in izločeni, če želimo ovrednotiti uporabnosti mobilnih aplikacij [35]. Glede na ugotovitve [11] na uporabnost vplivajo novi izzivi, kot so: kontekst uporabe mobilne aplikacije, povezovanje, velikost zaslona, resolucija zaslona, omejena procesorska zmogljivost in metode vnosa podatkov. Na področju izobraževanja se mobilne naprave uporabljajo predvsem za interaktivno učenje in pridobivanje informacij. Na področju zabave se uporabniki zabavajo predvsem s predvajanjem različnih medijev (npr. videoposnetkov, slik, ipd.), igranjem iger in brskanjem po spletu. Te napredne funkcionalnosti omogočajo uporabnikom upravljanje raznih aktivnosti preko mobilnih naprav. Zaradi velikega števila funkcionalnosti, ki jih mobilne naprave omogočajo, je za doseganje uporabnosti aplikacij potrebno testirati njihovo praktičnost, učinkovitost, enostavnost za uporabo, še posebej s perspektive končnega uporabnika. [11] Prav tako pa proizvajalci mobilnih naprav razvijajo svoje omejitve uporabnosti. Trenutno največja proizvajalca mobilni naprav [46] Apple in Google sta razvila vsak svoja navodila oziroma smernice za povečanje uporabnosti, ios Human Interface Guidelines in Android user interface guidelines, ki temeljijo na karakteristikah operacijskih sistemov, ki jih uporabljajo. [35] Uporabnost je ena izmed pomembnejših karakteristik pri razvoju informacijskih sistemov za širšo populacijo, saj mora zagotavljati intuitivno uporabo brez predhodnega izobraževanja in podpore. Končni uporabniki mobilnih aplikacij se ne obremenjujejo z uporabnostjo sistema, zato morajo biti aplikacije enostavne za uporabo z enostavnim vnosom podatkov in intuitivno postavitvijo funkcij. Nekateri raziskovalci so uporabnost razširili tudi v ekstremne situacije, kot je uporaba mobilnih naprav med vožnjo ali hojo, kjer morajo aplikacije ponujati funkcionalnosti, ki ne zahtevajo uporabnikove pozornosti, njihova uporaba pa mora biti enostavna, intuitivna in varna. V nasprotnem primeru je lahko uporaba aplikacij moteča za uporabnika, s čemer lahko zmanjša natančnost in hitrost ali pa povzroči napako. Na upravljanje z mobilno napravo vplivajo predvsem lastnosti naprave, kot so 21

32 velikost zaslona, tipkovnica oziroma številčnica, itd., ki omejujejo vhodno-izhodne interakcije. [37] Raziskovalci so prišli do ugotovitev, da je velikost in postavitev gumbov na mobilnih napravah zelo pomemba, saj vsa interakcija poteka s pomočjo prstov. Ugotovili so, da bi morali biti gumbi večji, saj je v nekaterih primerih, brez dodatnih akcij (npr. povečava), zelo težko klikniti na gumb. [7] Večina študij, več kot 70%, najdenih v revijah HCI so nadzorovani eksperimenti v laboratorijskem okolju. V teh študijah se eksperimenti izvajajo nad prototipi mobilnih aplikacij, na katerih se izključi večina zunanjih vplivov, kar pa ne prinaša popolnoma realnih rezultatov. [7] Merjenje uporabnosti na mobilnih napravah Merjenje uporabnosti mobilnih naprav je predlagana s strani več raziskovalcev. Ketola in Roykkee [47] sta predlagala razvijalčev pogled na mobilno napravo kot na interaktivni sistem. Standard ISO [48] definira interaktivni sistem kot kombinacijo strojne in programske opreme, ki prejme vhodne podatke in zagotavlja izhodne podatke uporabnikom v skladu z njihovimi zahtevami. Ketola [49] navaja dva glavna trenda razvoja mobilnih naprav; različnost produktov in uporabniških skupin. Zaradi povečevanja tehnične kompleksnosti in števila funkcionalnosti novih naprav, ki pridejo na trg, se povečuje različnost produktov. Različnost uporabniških skupin prinaša vedno večja dostopnost mobilnih naprav v različnih kulturah in starostnih skupinah. Čeprav se število funkcionalnosti in število uporabniških skupin povečuje, ostajajo omejitve zaradi velikosti zaslona in tipkovnice kot glavne metode vnosa podatkov. Weiss (2002) je izpostavil, da sta velikost zaslona in metoda vnosa podatkov največji omejitvi uporabnosti mobilnih naprav v smislu funkcionalnosti in zmogljivosti. [27], [49] Zaradi manjše velikosti zaslonov na mobilnih napravah so se prve študije uporabnosti omejile na osnovne funkcionalnosti; klicanje, sprejemanje klicev, preusmeritve klicev, nastavljanje poštnih nabiralnikov in spreminjanje melodije zvenenja. Pri primerjanju velikosti zaslona naprave so ugotovili, da je le polovica uporabnikov naprav z manjšim zaslonom uspešno izvedla želena opravila. Prav tako so uporabniki naprav z manjšim zaslonom storili veliko več napak pri brskanju po spletu. [27] Pri razlagi definicij uporabnosti je bila, v članku [7], podana tabela obstoječih raziskav na področju uporabnosti mobilnih aplikacij. V Tabela 3.3 so povzeti pristopi merjenja ter koncepti uporabnosti mobilnih aplikacij. V tabeli so naštete raziskovalne metode, koncepti uporabnosti ter metoda pridobivanja podatkov. 22