Kako napisati pesem - Raziskovalna naloga - Celje, Mestna občina Celje Komisija Mladi za Celje KAKO NAPISATI PESEM RAZISKOVALNA NALOGA

Transkripcija

1 Mestna občina Celje Komisija Mladi za Celje KAKO NAPISATI PESEM RAZISKOVALNA NALOGA Avtorice: Neža Kovač, 6.a Živa Potočnik, 6.a Larisa Vodišek, 6.a Mentorica: Patricija Jakop, dipl. gl. pedagog Celje, april

2 Celje, marec 2021 OSNOVNA ŠOLA HUDINJA KAKO NAPISATI PESEM RAZISKOVALNA NALOGA AVTORICE: Neža Kovač, 6.a Živa Potočnik, 6.a Larisa Vodišek, 6.a. MENTORICA: Patricija Jakop, dipl. gl. ped. Mestna občina Celje, Mladi za Celje Celje, marec

3 KAZALO POVZETEK UVOD NAMEN CILJI HIPOTEZE METODE DELA TEORETIČNI DEL ČLOVEK IN GLASBA OHRANJANJE MLADOSTNIH MOŽGANOV S POMOČJO GLASBE GLASBENA TERAPIJA ORFFOVA GLASBILA OSNOVE GLASBENE TEORIJE Notne vrednosti, pavze in trajanje Taktovski način Glasbena lestvica PRAKTIČNI DEL BESEDILO PESMI RITEM GLAVNE MELODIJE RITEM SPREMLJEVALNEGA GLASBILA KSILOFON RITEM SPREMLJEVALNEGA GLASBILA METALOFON MELODIJA PESMI IN SPREMLJEVALNIH GLASBIL DISKUSIJA ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI PRILOGE

4 KAZALO SLIK Slika 1: MRI posnetek reakcije možganov na glasbo... 9 Slika 2: Alt ksilofon Slika 3: Alt meatlofon Slika 4: Poimenovanje notnih vrednosti in njihovo trajanje Slika 5: Osnovni taktovski načini Slika 6: Glasbena lestvica Slika 7: Akordi na treh stopnjah v C-duru Slika 8: Ritem celotnega besedila pesmi Slika 9: Ritem prvega spremljevalnega glasbila - ksilofon Slika 10: Ritem drugega spremljevalnega glasbila - metalofon Slika 11: Celotna pesem končni izdelek

5 POVZETEK Z raziskovalno nalogo smo želele ugotoviti, kako nastane pesem in se preizkusiti v iskanju idej za besedilo, v določanju pravega ritma in kasneje še v iskanju prave melodije za glavni glas in spremljevalna glasbila. Ideja se nam je zdela zanimiva, zato smo jo realizirale. Ugotovile smo, da napisati v celoti svojo pesem ni tako enostavno. V uvodu raziskovalne naloge smo najprej povzele teoretično plat raziskovalne naloge, kjer smo na kratko opisale osnove glasbene teorije in vpliv glasbe na človeka. Nato pa smo predstavile potek nastanka naše pesmi. 5

6 1 UVOD Razmišljanje o glasbi nas je pripeljalo do spoznanja, da si življenja brez glasbe sploh ne znamo predstavljati. Glasba oziroma skupek zvokov, ki tvorijo glasbo, nas spremljajo na vsakem koraku doma, v šoli, v trgovini, v piceriji od rojstva pa vse do smrti, neprestano. Okoli nas ni nikoli popolna tišina, vedno je prisoten določen zvok. Na vse, kar se dogaja okoli nas, se odzivamo s čustvi, glasba pa lahko le-te še podkrepi. Seveda pa je pomembno, da glasbo razumemo, da jo znamo poslušati in v njej prepoznati sporočilo. Ob nastajanju raziskovalne naloge smo vse bolj dojemale dejstvo, da ima glasba ogromen vpliv na čustvovanje človeka. Ob veselih dogodkih glasba le-te še bolj povzdigne, ob žalostnih dogodkih lahko bolečino ali žalost čutimo še močneje. Frank Ocean je dejal:»ko si srečen, uživaš v glasbi, ko si žalosten, pa razumeš besedilo.«nasprotje glasbe oziroma katerega koli zvoka je tišina. Že nekajkrat smo slišale, da na svetu obstajajo najtišje sobe na svetu, kjer si zares sam s seboj v odsotnosti vseh zvokov. Po opisu tistih, ki so v takšni sobi že bili, lahko predvidevamo, da je ta izkušnja zelo nevsakdanja in na vsakega deluje drugače. Vsekakor bi bilo zanimivo biti v takšni sobi vendar le za kratek čas. 1.1 NAMEN Namen raziskovane naloge je bil ugotoviti, kako nastane pesem, vse od besedila do končne podobe. V sklopu nastajanja raziskovalne naloge smo se morale podučiti o osnovah glasbene teorije, kar je bil temelj za ustvarjanje melodije za spremljevalna glasbila. 1.2 CILJI Pri nastajanju raziskovalne naloge smo si zastavile naslednje cilje: - ustvariti v celoti lastno pesem, - se podučiti o osnovah glasbene teorije, - ustvariti spremljavo za Orffova glasbila, - predstaviti končni izdelek (petje in igranje na Orffova glasbila). 6

7 1.3 HIPOTEZE Pred začetkom raziskovalnega dela smo si postavile naslednje hipoteze: - napisati besedilo pesmi ni težko, - ustvarjanje spremljave za glasbila je zahtevno delo, - izvedba pesmi zahteva veliko vaje in koncentracije. 1.4 METODE DELA Za izdelavo raziskovalne naloge smo izbrale naslednje metode dela: - iskanje literature o vplivu glasbe na človeka, - metodo možganske nevihte za ustvarjanje besedila, - izbiranje glasbene zvrsti pesmi, - določanje ustreznega ritma glede na besedilo pesmi, - eksperimentiranje z melodijami za glavno melodijo in spremljevalna glasbila, - izvedba lastne pesmi v celoti. 7

8 2 TEORETIČNI DEL 2.1 ČLOVEK IN GLASBA Glasba ima na človeka velik vpliv, ne glede na to, ali je péta ali igrana. Je urejeno in oblikovano zaporedje različnih zvokov, kot so ton, zven in šum. Že v prazgodovini so ugotovili, da votel predmet oddaja zvok. Tako je nastala paleolitska piščal, ki je pomembna najdba na našem ozemlju. Tudi kasneje, v antični Grčiji, je znan matematik Pitagora preučeval razmerje med višino tona in velikostjo inštrumenta ali dolžino žice. Vokalni glasbi se je nato pridružila še inštrumentalna, ki jo je lepo dopolnjevala. S pomočjo glasbe smo lahko še bolj veseli ali žalostni, lahko nas spravi v smeh ali jok. Ob njej lahko zaplešemo in občutke izrazimo z gibanjem. Glasba je vsestransko»zdravilo«, saj z njeno pomočjo tudi zdravijo. Trgovci recimo glasbo izkoriščajo za večjo prodajo v trgovinah. Melodije s počasnim tempom bi naj obiskovalce umirile, ob tem pa bi naj obiskovalci prej opazili artikle, ki jih drugače ne bi, če bi hiteli. Če povzamemo, glasba ima na nas precejšen vpliv, saj lahko uravnava količino dopamina (znanega tudi kot hormon sreče), ki spodbuja živahnost in dobro voljo, domišljijo in misli. Lahko je torej sredstvo, s katerim se spremeni človekovo razpoloženje in se izrazijo čustva, ki jih drugače z besedami ne bi mogli izraziti. 8

9 2.2 OHRANJANJE MLADOSTNIH MOŽGANOV S POMOČJO GLASBE Znanstveniki so mnenja, da poslušanje glasbe ali igranje inštrumenta pozitivno deluje na naše možgane in nasploh na počutje. Ker igranje inštrumenta zahteva sočasno delovanje obeh možganskih polovic, s tem krepimo delovanje možganov ter lahko tako zmanjšamo stres, pritisk, bolečino, pa tudi izboljšamo vzorce spanja, razpoloženja in pomnjenja. Z drugimi besedami možgane ohranjamo mlade in v formi. Znanstveniki se trudijo razumeti, kako lahko naši možgani»slišijo«glasbo ter jo»igrajo«. V ta namen so raziskovalci iz inštituta John Hopkins povabili k sodelovanju jazz in rap glasbenike. Oboji so ležali v MRI napravi, ki s pomočjo magnetnih in radio valov beleži, kaj se dogaja z možgani. Med ležanjem v MRI napravi so v mislih improvizirali glasbo, raziskovalci pa so spremljali, katera področja možganov so takrat aktivna. Slika 1: MRI posnetek reakcije možganov na glasbo Vir: Iz slike 1 je razvidno, da je MRI posnetek možganov v mirovanju (levi del slike) drugačen od tistega, ki prikazuje aktivacijo možganov med poslušanjem glasbe (desni del slike). 2.3 GLASBENA TERAPIJA Glasbena terapija se je izkazala za zelo pozitivno in predvsem drugačno obliko zdravljenja. Seveda bi lahko rekli, da je vsaka glasba posebna terapija za posameznika, vendar pa je prava glasbena terapija vodena s pomočjo glasbenega terapevta. Z njo se lahko zdravijo stiske in travme, kot posebno učinkovita pa se je izkazala pri avtistih. Avtisti so osebe, ki težko navezujejo stike in postanejo nemirni, če se okolje okoli njih ali potek dogodkov spremeni. S pomočjo glasbe oziroma glasbene terapije ostanejo mirnejši in tako tudi lažje navežejo socialni stik. Prav tako so bile izvedene raziskave, s katerimi so ugotovili vpliv Mozartove glasbe (predvajali so Mozartovo Sonato za dva klavirja, K. 448) na delovanje možganov in boljše sposobnosti za učenje. 9

10 2.4 ORFFOVA GLASBILA Orffova glasbila je zasnoval Carl Orff z namenom, da bi lahko nanje igrali tudi otroci. Delimo jih na ritmična in melodična glasbila. Našteli bomo nekaj primerov ritmičnih glasbil: - lesene palčke, - triangel, - boben, - strgalo, - činele, - ropotulje, - kastanjete. In še nekaj primerov melodičnih glasbil: - ksilofon (poznamo sopranske, altovske, tenorske in basovske), - metalofon (poznamo sopranske, altovske, tenorske in basovske), - zvončki. Slika 2: Alt ksilofon Slika 3: Alt meatlofon 10

11 2.5 OSNOVE GLASBENE TEORIJE Notne vrednosti, pavze in trajanje Osnove glasbene teorije se začnemo učiti v osnovni šoli. Kogar veseli igranje inštrumenta, se vpiše v glasbeno šolo, kjer obiskuje tudi ure o glasbeni teoriji. Inštrumenta namreč ne moremo igrati, če ne poznamo vsaj nekaj osnovnih pravil v glasbi. Pomembno je, da poznamo notne vrednosti, njihovo trajanje in pripadajoče pavze, kar je prikazano na sliki 4. Slika 4: Poimenovanje notnih vrednosti in njihovo trajanje Vir: Taktovski način Pri ustvarjanju pesmi je pomemben taktovski način. Taktovski način se izbere glede na poudarke v besedah. Paziti moramo, da npr. besedo ljubézen, naglasimo na pravem samoglasniku, v tem primeru na prvem e. Osnovni taktovski načini, ki jih spoznavamo tudi v osnovni šoli pri pouku glasbene umetnosti, so: dvočetrtinski, tričetrtinski in štiričetrtinski taktovski način. Taktovski načini so prikazani na sliki 5. Slika 5: Osnovni taktovski načini 11

12 2.5.3 Glasbena lestvica Glasbena lestvica je urejen niz tonov, ki si sledijo od najnižjega do najvišjega in obratno. Tone v lestvici lahko poimenujemo s solmizacijskimi zlogi (DO, RE, MI, FA, SO, LA, TI) ali z notno abecedo (c, d, e, f, g, a, h). Slika 6 prikazuje poimenovanje tonov C-dur lestvice s solmizacijo in z notno abecedo. Slika 6: Glasbena lestvica Akordi Akord je sočasno zvenenje treh ali več tonov. V posamezni lestvici imamo sedem stopenj, na katerih se gradijo akordi. Glavne tri stopnje so: tonika prvi ton v lestvici, subdominanta četrti lestvični ton in dominanta peti lestvični ton. Prav na teh treh stopnjah (1, 4, 5) zgradimo osnovne tri akorde, ki jih potrebujemo za spremljavo preproste otroške pesmice. Tri akorde prikazuje slika 7. tonika subdominanta dominanta Slika 7: Akordi na treh stopnjah v C-duru Akorde za spremljevalna glasbila določamo glede na ton, ki se pojavi v glavni melodiji. Če imamo v melodiji na prvi dobi ton g, bomo izbirali med akordi, ki prav tako vsebujejo ton g. Ker se ton g pojavi v več akordih, je zelo pomembno, da imamo dobro razvit melodični posluh, saj se bomo na podlagi lepšega zvenenja odločili za točno določen akord. 12

13 3 PRAKTIČNI DEL V nadaljevanju raziskovalne naloge bomo predstavile potek nastajanja pesmi od začetka do končnega izdelka. Za ustvarjanje notnega zapisa smo uporabile program Sibelius, pri katerem nam je veliko pomagala mentorica. Glavna melodija je izvedena vokalno, za spremljavo pa smo izbrale dve glasbili, ki sta ksilofon in metalofon. Obe glasbili sta predstavljeni na sliki 2 in 3. Končna verzija pesmi je dodana tudi na koncu raziskovalne naloge kot priloga ter v originalni velikosti. 3.1 BESEDILO PESMI Pri razmišljanju o vsebini pesmi smo se odločile za veselo temo, saj smo tudi me nasmejane in pozitivne osebe. Največji izziv nam je bil, kako začeti. Z mentorico smo se posvetovale o poteku nastanka pesmi. Skupaj smo napisale besedilo pesmi in določile število kitic. Odločile smo se za refren, s katerim se pesem začne in konča ter za eno kitico, ki je med refrenoma. LJUBEZENSKI VLAK Ljubezen je v zraku, na ljubezenskem smo vlaku, srce nam bije tako močno, da od veselja razneslo nas bo! Si žalosten, potrt? Nima veze, žalost je brez veze. Preženi jo, pridi na vlak, dobro voljo lahk' širi vsak. Ljubezen je v zraku, na ljubezenskem smo vlaku, srce nam bije tako močno, da od veselja razneslo nas bo! 13

14 3.2 RITEM GLAVNE MELODIJE Že pri oblikovanju besedila smo bile pozorne na izbiro pravilnega taktovskega načina, ki se izbira glede na poudarke v besedah. Odločile smo se za štiričetrtinski taktovski način, saj je glede na besedilo najbolj ustrezal. Nato smo besedilo še dodatno uskladile s taktovskim načinom. Pri končnem izdelku nam je veliko pomagala mentorica, saj nobena od nas nima glasbene izobrazbe. Ritem glavne melodije oziroma celotnega besedila pesmi je prikazan na sliki 8. Slika 8: Ritem celotnega besedila pesmi 14

15 3.3 RITEM SPREMLJEVALNEGA GLASBILA KSILOFON Za ustvarjanjem ritma celotne pesmi smo se lotile ustvarjanja ritma za spremljevalno glasbilo. Najprej smo izbrale ksilofon. Ker ima ksilofon lesene ploščice, ton zazveni samo takrat, ko po njih udarimo z udarjalko in je tako primeren spremljevalni inštrument za krajše notne vrednosti. Končni izdelek je viden na sliki 9. Slika 9: Ritem prvega spremljevalnega glasbila - ksilofon 3.4 RITEM SPREMLJEVALNEGA GLASBILA METALOFON Metalofon se od ksilofona razlikuje po ploščicah. Le-te so metalne oziroma kovinske in dolgo zvenijo, zato je metalofon primeren za daljše notne vrednosti. Pri metalofonu smo izbrale drugačen ritem kot pri ksilofonu, prav zaradi daljšega zvena ploščic. Ritem metalofona je razviden na sliki 10. Slika 10: Ritem drugega spremljevalnega glasbila - metalofon 15

16 3.5 MELODIJA PESMI IN SPREMLJEVALNIH GLASBIL Po dokončanem določanju ritma za glas in obe spremljevalni glasbili smo začele ustvarjati melodijo za vse komponente. Pri melodiji za glas nismo imele problemov, saj smo si jo kar hitro izmislile. Pri določanju melodije za spremljevalni glasbili pa nam je veliko pomagala učiteljica, ki nam je poleg osnove glasbene teorije razložila, kako določamo tonske višine spremljevalnih glasbil glede na melodijo glavnega glasu. Končni izdelek je viden na sliki 11. Slika 11: Celotna pesem končni izdelek 16

17 4 DISKUSIJA S pomočjo hipotez smo prišle do naslednjih ugotovitev: Predvidevale smo, da ni težko napisati besedila pesmi. Hipotezo lahko potrdimo, saj pri ustvarjanju besedila nismo imele velikih težav. Pazile smo, da se vrstice rimajo in da se lahko besede ritmično lepo izgovarjajo. Predvidevale smo, da je ustvariti spremljavo zahtevno delo. Tudi to tezo lahko potrdimo, saj smo pri ustvarjanju ugotovile, da brez znanja o glasbeni teoriji ne bo mogoče ustvariti ničesar. Torej smo najprej pridobile in poiskale osnovne podatke o teoriji glasbe, pri čemer nam je bila v veliko pomoč naša mentorica. Nato smo začele s pisanjem melodije. Pri tem delu smo porabile največ časa, saj je pri pisanju potrebno misliti na veliko stvari. Predvidevale smo, da izvedba pesmi zahteva veliko vaje in koncentracije. Tudi to tezo smo potrdile. Ker v šoli nismo imele možnosti za vajo z inštrumenti, smo le-te odnesle domov in se tako pripravile na predstavitev pesmi. Ko se je vsaka od nas naučila svoj del pesmi, smo se dogovorile, da pesem tudi posnamemo. Čeprav je bilo prisotne veliko treme pri nastopu, smo v njem vseeno uživale. Vsekakor je bilo potrebne veliko koncentracije, da nam je uspelo posneti pesem v celoti in brez napak. 17

18 5 ZAKLJUČEK Ugotovile smo, da je ideja o ustvarjanju in predstavitvi lastne pesmi realna in izvedljiva. Vsekakor pa moramo ob tem poznati osnovne zakonitosti glasbene teorije, ki pa jih ni malo. Ker smo se imele možnost same preizkusiti v ustvarjanju lastne pesmi, bomo sedaj še toliko bolj cenile in spoštovale tiste, ki se s tem ukvarjajo redno. Veliko dela je vloženega v pesem, preden je le-ta dokončno narejena tako, da se lahko predstavi občinstvu. 18

19 6 LITERATURA IN VIRI Vpliv glasbe na človeka. Najtišja soba na svetu. Vpliv glasbe na možgane. Vpliv Mozartove glasbe na proces učenja. Pesek, Albinca: Glasba danes in nekoč 6, učbenik za glasbeno umetnost v 6. razredu osnovne šole. Ljubljana. Rokus Klett, Pesek, Albinca: Glasba danes in nekoč 7, učbenik za glasbeno vzgojo v 7. razredu osnovne šole. Ljubljana. Rokus Klett, Slika 1: MRI posnetek možganske reakcije na glasbo. Slika 4: Osnove glasbene teorije. %20NOTE%2C%20SREDA.pdf Slike, pri katerih ni naveden vir, so last raziskovalcev in mentorja. 19

20 7 PRILOGE 20

21 21