MISLI NOVE KNJIGE NA SLOVENSKEM TRGU KNJIGE DOBITE PRI MISLIH. M esečnik za versko in k u ltu rn o živ ljen je Slovencev v A v straliji

Transkripcija

1

2 MISLI (T h o u g h ta) M esečnik za versko in k u ltu rn o živ ljen je Slovencev v A v straliji U stanovljen le ta 1952 U re ju je in u p ra v lja P. B ern ard A m brožič O.F.M. 6 W en tw o rth St., P o in t P ip er, N.S.W., 2027 T el.: k N aro čn in a $3.00 letn o se p lačuje v n a p re j N aslov: M IS L I P.O. Box 136 D ouble B ay, N.S.W T isk: M intis P ty. L td., 417 B urw ood R d., B elm ore, N.S.W T el NOVE KNJIGE NA SLOVENSKEM TRGU S L O V E N IJA V Č E R A J, D A N E S IN JU T R I (D ru g a k n jig a ). P rv o k njigo pod tem naslovom sm o n azn an ili lansko leto. N api- sal jo je dr. Ciril Ž ebot, p ro fe so r v A m eriki. T isk ala M o h o rjev a v Celovcu. V Ju g o slav iji so jo prep o v ed ali u v ažati in b rati, k lju b tem u je šlo v S lovenijo okoli 2,000 izvodov in kroži tam iz rok v roke. D r. Ž eb o t je izdal sed aj d ru g o k n jig o pod en ak im naslovom, ki p a ni zgolj p o n atis prve. T a d ru g a k njigo p re se g a prvo po časovni ak tu aln o sti, zlasti p a po razsežn o sti v k lju čen e p ro b lem atik e. Z godovinski okvir velikih slovenskih obletnic, v k a te re m a v to r ra z p ra v lja o slovenski se d a n jo sti in p rihodnosti, d a je d ru g i k n jig i poseben z n a čaj živ ljen jsk e k o n k retn o sti. C e n a v A v straliji je $2. PO B A R A G O V I D E Ž E L I je naslov novi k njigi, ki jo j e napisal slovenski žu p n ik v T o ro n tu, C anada, T o n e Z rnec, lazarist. Založila j e k n jig o S lovenska šola p ra v tam. V p rv e m delu d a je k n jig a navodila za p o to v a n je po vseh k ra jih v A m eriki, k je r j e B a ra g a deloval kot m isijo n ar in k u ltu rn ik. T o re j je ta del k n jige V O D IČ po B a ra govi deželi. V d ru g e m d elu so članki o B a ra g u izpod p eres raznih z n an ih pozn av alcev B a ra g o v e g a ž iv ljen ja in dela. K njigo je bogato oprem il z risbam i k ip a r F ra n c e G orše. P E S M I j e naslov k n jig i s pesniško zbirko M ilene Šav" kalove iz C hicaga v ZD A. K n jig a je 68. izd an je S lovenske K u ltu rn e A kcije v A rg en tin i. KNJIGE DOBITE PRI MISLIH SH E P H E R D O F T H E W IL D E R N E S S an g leška k n jig a o B arag u $ 1. SR CE V S R E D IN I, spisal V inko B rum en. Življe n je in delo dr. J a n e z a E v a n g e lista K reka. V ezana $4, b ro šira n a $3. Č LOVEK V S T IS K I, spisal psiholog A n to n T rste n ja k $ 1. P R E K L E T A K R I povest, spisal K arl M ause r $ 1. MALO SV ETO PISM O vezano $ R O JSTV O, Ž E N IT E V IN SM RT L U D V IK A K A V ŠKA povest, spisal M arijan M aro lt $ 3. D E S E T I B RA T, povest, spisal Jo sip Ju rč ič $ 1. K R A L JIC A D V EH SV ETO V, p isal J. K okalj, m isijo n a r v A frik i $ 2. DOM AČI Z D R A V N IK (K n a jp ) $ 1.50.

3 LETO XVIII. S E P T E M B E R, 1969 ŠTEV 9 DOMA NAJ OTROCI GOVORIJO SLOVENSKO! ZD A J TO N I VEČ priporočilo le n e k a te rih p re n a p e tih slovenskih n aro d n jak o v v A v straliji m d ru g v izseljenstvu. M nogo se je o tem že g o - P riseljenci, ki dom a govore svoj ro d n i jezik, se nau čijo angleškega p rav tako h itro k o t oni, ki so izgubili stike z m aterin ščin o! v rilo in pisalo, m nogih slovenskih sta rše v ni Izjava p rih a ja iz d o g n a n ja p ro fe so rja z im e Prepričalo. Več posluha so im eli in g a še im ajo Za zahteve u ra d n ih lju d i v novi deželi, k je r so Se naselili. U čitelji, u čiteljice m arsik je pozivljejo sta rše : G ovorite tu d i dom a deželni je z ik v A v straliji seveda angleški vaši otroci bodo z a o sta jali v šoli, če jih dom a učite svoj jezik! In starši se u strašijo, m orda m ed n jim i slovenski še n a jp re j m aterin ščin a odm ira tu d i v n jih o v ih dom ovih. nom dr. M ichael C lyne, ki pouču je nem ščino n a u niverzi v M elbournu. Izjav i je dodan a p ro fe so r je v a slika. S pom očjo več sodelavcev je preiskoval to zadevo m ed nem škim i n aseljen ci širom po A v s tra liji in po resnem štu d iju p rišel do svojega zaključka. N em ci, ki sv o jeg a jezik a nočejo p o zabiti, se angleščini h itro priu čijo. K er je v obeh jezik ih p recej sorodnih besed, p a ra d i m ešajo oba jezik a V n aših v rsta h je bilo že tu d i dovolj dokazo- in sčasom n obenega ne govore p rav čisto. Vanja, da otroci, ki zn ajo tu d i slovensko in ra d i v tem jezik u govorilo, p rav enako ali še bolj n a p re dujejo v av stralsk i šoli k o t tisti, ki sam o an g leščino poznajo. P ri m nogih je vse dokazovanje zatllan, stra h im a velike oči in jih obvlada. N e, otr k n aj govori angleško, slovenščina k a j m u b pom agala! K ončno je dobro, da slovensko r a zum e, saj m u oče in m ati m orda še n e z n a ta d a ja ti ukazov po angleško o d g o v arja n a j p a tak o, t se v šoli uči! To je tu d i n ajb o lj v sk ladu z zahtevam i in p ričak o v an ji u ra d n e A v stralije... Ce je re s k d aj bilo tak o, danes n i več. M inistri, poslanci, u rad n ik i, tu d i m nogi u č ite lji in P rofesorji danes učijo drugače. K aj je bolj u ra d nega od stra n i A v stralije n a naslov novih n aseljencev, k o t m esečnik T H E GDOD N E IG H B O U R, 1 iz h a ja v C an b erri in g a iz d a ja m in istrstv o za im igracijo? P oglejm o, k aj piše v leto šn ji ju lijsk i številki! In to ta k o j n a p rv i stra n i: Misli, Septem ber, 1969 O Slovencih bi se v te j zvezi lahko dostavilo: m ed slovenski govor m ešajo veliko angleških b e sed, ne pa o bratno (če nam reč angleščino res z n ajo ). L ist T H E GOOD N E IG H B O U R zak lju ču je svoje poročilo z ugotovitvijo, ki ne v elja sam o za N em ce p rav enako za d ru g e n aro d n o sti, zak aj bi bili Slovenci izvzeti? T akole b erem o: M arsik je v A v stra liji lju d i ni lahko p rep ričati, da je dvojezičnost z a n je koristn a. T oda n ik ak o r ni slabo, če kdo z n a govoriti dva jezik a. T ako n a p rim e r lahko pom aga novim naseljencem, d a se h itre je u d o m ačijo. Seveda je to sam o en prim er. K dor se živo za v eda pom ena svoje n a ro d n o sti, bo n ašel še tisoč p rim ero v. N e, n ik akor ni naše p ren ap eto n a ro d n ja štv o, če spet in sp e t ponav ljam o : G ovorite dom a z otro k i slovensko in otroci n a j govorijo z vam i slo v en sk o! 267

4 NOVA TRSTENJAKOVA KNJIGA: HOJA ZA ČLOVEKOM" Jo ž e f G regorič, S lovenija Iz d a la jo je M o h o rjev a d ru ž b a v C elju m ed rednim i kn jig am i za leto D r. A n to n T rste n ja k, p ro fe s o r in zelo ra zg led an p siholog, n am je v A v straliji že nekoliko zn an po k n jigah: Č lovek v stiski, M ed ljudm i, Če bi še e n k ra t živel in dru g ih. T udi iz izčrpkov teh knjig, ki so jih p rin a ša le M IS L I. ;-j J ; t S e d a n ja, n a jn o v e jša, T rste n ja k o v a k n jig a je Za nas času p rim e rn a zato, k er z a d n je čase toliko slišimo in berem o o prazgo d o v in sk ih človeških sledovih p rav tu v A vstraliji. S eveda tu d i dru g o d po svetu. V zb u ja jo n am ra z n a v p ra ša n ja, ki jim ne vem o lah k eg a odgovora. P ra v s takim i v p ra ša n ji in odgovori se ba vi k n jig a H o ja za človekom. Ivnjige sam e sicer n i m am o v zalogi, to d a k ra tk o poročilo o n je j n aj bi p re b ra li p rav vsi bralci in bralke M IS L I. Š tevilke v o k lep ajih po m en ijo stran i v k njigi. U i\ K N JIG A J E PO A V T O R JE V I IZ JA V I poskus an tro p o d iceje, ki n aj bi b ila podlag a nove teodic e je (B ogoslovni v estn ik 1968, 90). P isa te lj sup o n ira evolucijo človeškega te le sa iz p ra p re d n ik a (128) in o b rav n av a razv o j človeka n e sam o po te lesu, am pak tu d i po duhu, saj je človek b itje iz telesa in duše. Človek je naloga sam sebi! Od p ra davnine, ko se je začel zav ed ati sam ega sebe, v svoji p ra n a ra v i, človek sam sebe poveličuje, svoj lastn i ja z id ealizira in g a dviga n ad vsak d an jo pop rečn o st (slike v ja m a h ) : to ni nič d ru g eg a k o t h o ja človeka za sam im seboj (82). T a p ra p o tre - ba, p ran em ir, se oglaša n ep ren eh o m a v človeku in je vzpodbuda njeg o v eg a n a p red k a, ra s t njegove duhovne m oči, s k atero se visoko dviga n ad ves živalski svet. V seeno je, kakšen je človek nekoč bil ali kakšn a je bila n jeg o v a p re te k lo st v d aljn ih z a č e t kih, ali se je razv il iz živalskih pred n ik o v in kako, eno je za n as odločilno: danes je n jeg o v razv o j n a ta k o visoki sto p n ji, d a je m ed n jim in živaljo že n ep rem o stljiv a ra z lik a (109). Z ato je v re s nici n erazu m ljiv a nedoslednost, ko d an ašn ji človek p o u d a rja svojo podobnost z živaljo, m edtem ko je d a n a šn ja civilizacija e n a sam a v eličastn a pesem človeškega d u h a in njeg o v e zm age n ad g m o to (104 do 105). člo v ek je tran scendenčno b itje, ki p resto p a ozke m eje vid n eg a sveta in se dviga v prihodnost. T rste n ja k lepo, logično opisuje postopni ra z voj človeka, ki se n a sto in sto načinov vedno razlo čn eje ja v lja pred nam i. Svojo obravnavo je strn il v tri poglav ja in v tr e h okvirnih podobah odkriva človekovo bistvo, razv o j človeštva k o t v rste in k o t posam eznika skozi živ ljen je. I. Č lovek kot um sko b itje v zavesti. O d k ritja iz n a js ta re jših zgodovinskih dob (do m ilijon le t p red nam i) p o trju je jo, da se je človek že v p ra davnini bistveno razlikoval od vsega živalskega sveta. Z apustil je zn am enja, ki dokazu jejo, d a ni sam o živel, am pak tu d i že m islil in d elal: u p o raba ognja, o ro d ja in o rožja, pa tu d i izdelava slik, g r a v u r in sk u lp tu r, pisave in drugih simbolov. V tem je človek edinstveno b itje n a zem lji, k e r ta k o j, ko se pojavi, razo d ev a duha, ra z u m in misli te r tak o p rek o rači, p resto p i (tra n sc e n d ira ) m eje gole tv a rn o sti in telesn o sti, m edtem ko n o bena žival ne p reseg a sam a sebe. P isatelj n a šte je in razčlen i dolgo v rsto dokazov, d a je človek b istv e no popolnejše b itje od živali in da je ta njeg o v a popolnost rav n o v duhovnem n ačin u sp oznavanja. V človeku to re j delu je dvoje počel: počelo telesnosti in počelo duhovnosti, ki pa sta bitno n a ra v n an i eno n a drugo. Človekov duh, ki vidi dlje k ak o r telesn e oči, se razo d ev a ob rab i ognja, ki se g a vse živali b o jijo, človek p a ga je p rite g n il v svojo službo k o t luč, toploto in en erg ijo (n astan ek in razvoj civilizacije, ki je živalstvo ne pozn a), člo v ek je m ogel s svojim i duhovnim i m očm i p rem ag o v ati narav o in o sv ajati sv et (v rh u n ec v te j sm eri je doslej atom ska e n e rg ija, telev izija, vesoljske ra k e te, k i b e rn e tik a ). Z in tu ic ijo (duhovnim zrenjem ) o d kriva človek stv ari, ki so očem nedostopne, in p rih a ja do sm islov, ki so n em aterialn i. Vse to dokazu je obču d o v an ja v redno in telig en co, pogum in u stv a rja ln o dom išljijo človeka, o d k ar se je pojavil v zgodovini. 258 Misli, Septem ber, 1969

5 člo v ek s svojim spoznavanjem p reseg a gole Še m anj p a je žival zm ožna češčen ja in te ž e n ja cutne pojav e in dojem a bistvo stv a ri, spočen ja po sreči. O dlična je razlag a, kako človek doživlja splošne pojm e, č esar n o b en a žival ne zm ore. V tem je nov p repad m ed živaljo in človekom, ki im a srečo in nesrečo (108), h rep en i po sreči, n e m in ljivi, večni sreči, po neu m rljiv o sti. Posebno um sko, od čutov neodvisno silo (52). č lo III. Č lovek kot n ra v n o b itje v vesti. Vse Živalske v rste p reseg a človek s svobodno voljo, po vek je edino b itje na svetu, ki spoznava resnico, a p rav tako edino, ki m ore dvom iti ali z a n ik a ti, k a te ri je obenem n rav n o b itje, ki je o dprto v zato se tu d i s tem dviga nad žival. P red v id ev an prihodnost. K o t svobodno b itje je človek odgovorno in vestno b itje. D ela, ki so v skladu z vestjo, je, rad ovednost, dolgočasje, napovedovanje so samo človeške la stn o sti in zm ožnosti. (A v to r je z n ravnim zakonom, in so v službi drugih, družbe, sam ta k napovedovalec, ko opiše, da bodo nasled- so zaslužna, d ru g a pa zadolžena. T akih d e ja n j je nja tiso č le tja človeštva živela že tu d i od konser- zm ožen sam o človek. T ako pridem o do n rav n eg a viran eg a ž iv lje n ja sam ega, ). P rih o d n o st re d a, v k a te re g a se vzpne edino človek z um no nora biti človekova z ad n ja razsežnost; tako kaže dušo. Žival pozna sam o en red, re d fizičn ih d ra Vse naše m išljen je in sk lep an je, želje in h re p e ž ljajev te r po n jih red p rije tn o sti in n e p rije tn o sti nenje. (129). II. Č lovek kot osebno b itje v sam ozavesti. A v N rav n a d e ja n ja so vedno k o ristn a bližnjem u, tor dokazuje, da im a človek poleg razu m a tu d i d ru žb i; človek k o t etičn a o seb n o st pospešuje n a Posebne v rste čustev, ki m u o d krivajo nove ra z s e p redovan je družbe! Sam o človek pa se m ore tu d i žnosti živ ljen ja, za k a te re je sleh ern a žival že n a o d tu jiti sam em u sebi (a lie n a c ija ), izn ev e riti se čelno g lu h a ; te razsežn o sti so živalim ned o sto p svojem u človeškem u d o sto jan stv u, b istvu to pa ne. E dino človek im a.sam ozavest, v k a te ri duh je isto k a r greh. G reh je m ogoče pop rav iti s k e saniosvešča sam ega sebe. N iti človeku n a jb o lj podobne opice nim ajo sam ozavesti, zato se v zrcalu sanjem, o b o jega p a je zm ožen le človek, ki je zato odrešen jsk o b itje, člo v ek se loči od živali, k e r je ne p repoznajo, celo bojijo se lastn e podobe! zm ožen odpuščati, si p ritrg a ti (ask eza), s tem pa D alje je človek izrazito dinam ično b itje, ki im a se n ravno d o polnjuje. tem elj v p reteklo sti, živi v sedan jo sti in u p a v Prihodnost. D uhovito p rav i G arau d y : člo v e k ni V zadnjem odstavku te g a p o glavja p isatelj po samo to, k a r je, tem več tu d i to, k a r še n i. T a ek- vzam e vsebino ra z p ra v lja n ja in sk len e: P o t u člov statičn o st, u p a n je s strah o m in tv eg an jem, zo p et ečenja (hom inizacije) je dolga in n ik a k o r ni či človek aod živalskega sveta. V era je n a p rem o črtn a. S vetovna zgodovina je te k za lastn o d aljn ja ločnica. Že pračlovek je p red sk o raj človekovo podobo in n jen o veličino... N ajv išji Jeti pokopaval svoje m rtv e z žrtv en im i darovi za vzpon v 'transcendenco je človeštvo doseglo v ti bogove i ns h ran o za živ ljen je po sm rti te r s tem lzrazil svojo vero v nadsvetovno b itje, svojo odstem, ki sam sebe (151). im en u je Sina človekovega Vlsnost od n je g a in vero v posm rtno življenje. To H o ja za človekom je že šesta k n jig a, ki jo so m etafizičn a d o živ etja, neskončen n ap red ek je od le ta 1954 prof. T rste n ja k n ap isal za DM ; Pred vsako živaljo. T rste n ja k poda eksistencialno Psihološko analizo v ere in z neizprosno doslednostjo je tudi n a jte ž ja, k a r p isatelj sam p rizn av a (str. 3). A v to r hoče skozi vso k n jig o o sta ti n a rav n i človeteoloških dokaže, da je v e ra v svojem spoznavnem je- koslovja (a n tro p o lo g ije ), zato ne dela <iru p ro g resiv n a ( ). S p o što v an je ali zaničevanje koga zm ore sam o človek žival ne. V A Ž N O O P O Z O R IL O K d o r še ni d ržav ljan, se m ora do k o n ca sepenibra p rija v iti m in istrstv u za im igracijo. To se P*avi, izpolniti m ora to zad evni fo rm u la r, ki g a lah- 0 dobi dom ala n a vseh p o štnih u ra d ih k jerk o li v vstraliji. T udi osebe, ki so m orda p rišle v Av- raijjcj sam o n a obisk, p a so tu že več ko leto ni> se m o rajo enako p rijav iti. Misli, Septem ber, 1969 sklepov; v e n d a r pa n as v e č k ra t do p ra g a teo lo g ije p rip e lje : str. 72, 94-99, 126, in zad n je stra n i III. poglavja. To je tu d i n a jb o ljši, n a jp ra - v ilnejši odgovor na v p ra šan je, k aj je človek, k je je ločnica m ed človekom in živaljo, k je je njegovo m esto v stv arstv u. D anes nam je ta k š n a k n jig a nadvse p o trebna, k e r ob silnem razv o ju teh n ik e in sp o zn av an ju svet a p re ti n ev arn o st, da človek pozabi n a se ; to pa bi bilo za n a d a ljn ji razv o j človeštva usodno. H o ja za človekom nas vodi k p rad avni m odrosti in n alo g i: spoznavaj sam sebe! P repričan sem, d a bo p o lju d n a T rsten jak o v a an tro p o lo g ija ro d ila več s a dov, k ak o r pa če bi n ap isal p ravo filozofsko a n t ropologijo. (NOVA P O T.) 259

6 OBLJUBLJENO MIRKU U red n ik PISANJE BRENČIČU T oda zakaj so o m en jen i pred p isi ta k o stro g i? V A V G U STO V I Š T E V IL K I SEM Z A PIS A L A, li bi ne m oglo cerkveno vodstvo nekoliko po p u da je ro ja k M irko sprožil zelo lepo m isel v zadevi s titi in n a p ra v iti lažje predpisei? D a, tu d i o tem sv etn ištv a in se s te m u v rstil m ed d ru g e ta k e m islece, ki so že p red n jim izražali podobne m isli. že ra z p ra v lja jo in m i smo n ekaj te g a povedali v ju n ijs k i številki M IS L I n a stra n i 187. (Š k ra t je P oglejm o, v kako im en itn i d ru ščin i se je znašel pa n ap rav il pom oto. N aslov m ora b iti: Slom šku IN n aš M irko! B arag u... ) V en d ar posebno veliko se p ri tem P ap ež P avel VI. je v nekem govoru, ko je n e koga razg lasil za blaženega, povedal to le m isel: Ob m odernem živ ljen jep isu svetnikov b i ra d i poznali v sv etn ik u predvsem njegovo človeško po dobo, bolj k ak o r p a m istično in ascetično. R adi odkrivam o v sv etn ik h vse, k a r jim je sk u p n eg a z nam i, bolj k o t to, k a r jih od n as razlik u je. Im eti si jih želim o n a n aši rav n i, n a ra v n i sv etn ih lju di, p o g rezn jenih v izk u šn je te g a sveta, k i niso vedno zgledne. R adi bi n ašli v sv etn ik ih b ra te in ses tre, deležne n ašeg a tru d a in m o rd a tu d i n aše miz erije. T ako bi se ču tili v zau p n i povezanosti z n jim i pod skupnim brem enom ene in iste človeške usode. A li ni to so k raj tak o, k o t je n ap isal M irko: Pojdim o po svetnike... v hleve slovenskih k m etij...? Š k o f I. E m an u el iz S p y era n a N em škem je m ed koncilom v R im u re k e l: L ju d je bi zelo pozdravili, če bi... n ad P etrovim p resto lo m (v R im u) bilo k d a j videti sv etn ik a v obleki sv etn eg a človeka. L ju d stv o božje si m ed sv etn ik i želi v id eti tu d i družinskega očeta, ki je v našem času sk rb el za svoje. L ju d stvo želi v id eti n a o lta r p o stav ljen o tu d i vrlo žen o d an ašn jeg a časa, m a te r v veselem k ro g u o t rok. K daj bomo končno v siju sv etn ištv a videli m oža n ašeg a časa v g ro b i delavski obleki? N ihče ne bo rek el, d a bi ne bilo v red n ih k an d id ato v za to čast. T ežav a je... A li ni tu d i to sk o raj tak o, k o t je zapisal M irk o: P ojdim o po svetnike... v hleve slovenskih k m etij...? Še n a d a ljn je podobne izjav e iz u s t cerkvenih odličnikov bi lahko navedli, p a n a j to zadostuje. E n papež, en škof, en slovenski M irko dovolj je! O brnim o p o zornost n a n ek aj d ru g eg a! B esede n em škega šk o fa sm o p re trg a li z n je g o vim zak lju čk o m : T ežava je... K aj je potem še re k e l? Povejm o m alo bolj po dom ače! T ežava je v tem, da so cei-kveni pred p isi p redpisi cerkvenega zakonika ali kan o n sk eg a p ra va za ra z g la ša n je svetnikov silno stro g i. Z a h te v ajo veliko dela s p reisk av an jem ž iv lje n ja sv etniškega k a n d id a ta in to ogrom no delo vzam e čas in m ora pač b iti plačano. K dor delavce n a ja m e, n a j jih tu d i plača! To je p rav ičn a zah te v a in v tem je ves razlog, zak aj v zvezi z zaželeno b e atifik a c ijo govorim o o stroških... ne m ore popustiti. R ecim o, da bi večino tistih predpisov k a r gladko črtali papež bi dobil od vseh s tra n i sv eta toliko pro šen j z a b eatifik a c ije, da bi m oral sk o raj ves svoj čas p o ra b iti za slo vesnosti ob novih in novih b eatifik acijah. Saj im a celo zdaj, ko so z a e n k ra t še vsi om enjeni p re d p i si v eljavi, okoli 1200 p ro šen j, ki čakajo na izpolnitev. K daj jim bo m ogoče ustreči,? P a je p ri stv a ri še nek aj m nogo v ečjega. Sam M irko je n a to opozoril v avgustovi številki M ISLI, ko je zapisal, d a sam o Bog ve, v koliko je bila pobožnost kakih svetniških kan d id ato v isk ren a. C erkveno vodstvo se te g a ja k o dobro zaveda. Z ato sicer zb ira vse m ogoče in fo rm acije o ž iv ljen ju sv etniških k an d id ato v, jih p reisk u je in p re v e rja, n a zad n je p o trd i in podpiše. A li je že čas za slovesno razglašenjei? š e vedno n e! K aj p a če p ri Bogu to človeško knjig o v o d stv o ne velja,? Z ato C erkev zah teva, d a B og izp riča p ra v iln o st preiskave s tem, da n a p rip ro šn jo sv etn išk eg a k a n d id a ta n ared i vsaj dva o č itn a čudeža... In z d a j? N e k a te ri lju d je bodo h itro videli čudež in g a p rizn ali, m orda vse p re h itro, drugi bodo previdni, počasni, m o rd a do konca neverni. S kom n aj zdaj papež poteg n e, ko sam p ra v g o tovo n im a časa, da bi osebno vse p re isk a l? Od n je g a p o stavljen a k om isija zdravnikov, duhovnikov in d ru g ih izvedencev n asto p i in novo delo se p rične. N ove preiskave, novo zav lačevanje novi stro šk i... N azadnje m orda doženejo resn ičn o st in p ristn o s t čudeža, m o rd a vse skupaj zavržejo in prosilce za b eatifik acijo po šljejo n a novo ča k a n je, n a nove m olitve za čudež kdo ve, za k a ko dolgo? N ihče nim a vpogleda v božje k n jig o vodstvo... Če vse to vem o, ali se bom o še čudili, k o t se je začudil M irko, ko je n ekje b ra l tiste besede: P O N U JA L I NAM SV E T N IK A N E BODO Misli, Septem ber, 1969

7 Zares ne! Sam i si g a m oram o izv o jev ati in si g& prib o riti in to p red C erkvijo in p red Bogom! V časih im ajo prosilci več sreče p re d C erkvijo, ki km alu vse preišče in p o trd i, potem čak a n a mig ljej od B oga n a čudež. V časih im ajo prosilci več sreče p red Bogom, k i p o trd i sv eto st k an d id ata s čudežem, p red en je C erkev s svojo preiskavo vse potreb n o dognala. Ko je pa B og spregovoril, C erkev ra d a pohiti km alu je k a n d id a t n a olta r ju. Na* Slom šek in naš B a rag a Če že m oram o im eti sv etn ik a... je zapisal Mirko. N ek aterim se zdi, da smo lahko b rez njeg a (nam reč slovenskega), d rugi si g a zelo želimo. P rav za prav po vsem, k a r vem o, b rez skrbi z a pišem o : v ečin a n a ro d a si ga želi. Im am o dva k an didata, že dolgo se v rše p rip rav e in preiskave. T u di zb iran je za stro šk e je v tek u. T oda zak aj ra v no dva šk o fa in ne... m oža v delavski obleki? R eicm o, d a bi bilo po M irkovo in bi šli sv etniškega k a n d id a ta isk a t v hleve slovenskih k m e tij. P rim ern ih k andid ato v je po M irkovi (in tu d i naši) trd itv i um rlo že m nogo obojeg a spola. A m pak za m nožico ta k ih svetniško u m rlih bi ne mogli po in fo rm a c ije k župniku, am pak bi se m orali oglasiti p ri m nogih župnikih. Ko je govor o hlevih širom po S loveniji, ne bi n ašli župnika (ali k o g ark o li), ki bi vedel za več k o t te g a ali onega iz bližine. R ecim o: P rid e poziv lju b lja n sk e g a n a d škofa (ali m ag ari M irka B ren čič a), n a j župniki Predložijo im ena svetniških k an d id ato v iz slovenskih hlevov. O glasilo bi se, recim o, sto župnikov 'n vsak bi dal vsaj eno im e, ra jš i p a tr i ali štiri saj bi vsak ra d svojo fa ro postavil n a sv etilnik, če že ne k ak eg a svojega fa r a n a n a o lta r. R A D BI B IL V E T E R. V ladim ir Kos, Jap o n sk a R ad bi bil v eter, k o t veter, kot v eter s K ago saka toge p rih ajajo č v srp an na hladnih krilih svobode. N ikdo ne reče m u: T u je c. Č ep rav se p ozna m u n a glasu ste p n a trd in a, zvok gora, in vez valovanja. R ad bi bil veter. Podoben N ev id n em u D uhu. N e ž e n, močan in večen z večnostjo ljube*nivih. M oja beseda o B ožjem V abilu bi p ad la v jesen srca, p ra v ko tra v e n a g n e jo se v sm e r h re p e n e n ja. S aj m e ra z u m e te? 1 V eter, le v eter s K ago-saka-toge prisluškujoč sandalom v klan cu m isijo n arja. K aj pa zd aj? Kdo bo končno izbiral, kdo bo Preiskoval, kdo bo z m nogim i drugim i tekm oval, se boril, tv eg al zam ero ali še k aj h u jšeg a z zupniki bi h itro potegnili fa ra n i ali p a jim n a sp ro tovali, pa im ate kolobocijo, da bi ne bila v čast ne Bogu ne svetniškim k an didatom, kvečjem u h. ču. T udi skodelic k av e bi zm anjkalo. Z ato bo že k a r pam etno in prav, da se zaen k ra t držim o teg a, k a r smo že pričeli in za k a r se Je odločil ves veren n aro d čep rav s ta b ila sa m o šk o fa: SLOM ŠKA IN BARAGA NA O LTA R! P R IP O M B A : P red začetkom te g a član k a sem Pozabil zapisati: K d o r bo to bral, n a j p o p re j (ali obenem ) b e re B ren čičev član ek v avgustovi številki M IS L I n a stra n i 249! U r. K D O J E V L A D IM IR K O S? Slovenski jezu itsk i duhovnik, m isijo n ar n a J a ponskem P. Kos. V T o kiju, glavnem m estu J a ponske, p oučuje n a u n iv erzi, ki ji p ravijo Sophia U niversity. P oleg te g a d elu je v p red m estjih m ed n ajb o lj ubogim i dom ačini in jim pom aga v duhovnih in telesnih potreb ah. J e edini n a š m isijo n ar v deželi v zh aja jo čeg a sonca. V rhu vsega je pesnik. P esn ik m oderne s tru je, prizn an in dobrodošel tu d i v lite ra rn ih rev ijah. V časih je m alo težko razu m ljiv. G o rn ja pesem je pa čudovito p rep ro sta, vsakem u lahko um ljiva. P e snik bi bil predvsem ra d uspešen m isijonar. Ko o tem razm išlja, m u v e te r z g o re p rin ese navdih za globoko pesem. H vala m u, da jo je poslal našem u lis tu! Misli, Septem ber,

8 P. Basil Tipka L BA RA G A H O U SE Tel A B eck ett St., K ew VIC Tel IZ Z A D N JIH M ISLI ST E Z V E D ELI, da smo končno le dobili novega slovenskega p a tra in to n a ra v n o st iz dom ovine. D om a je p red odhodom m ed nas zapel novo m ašo. N am se pa o b eta za tre tjo n ed eljo v se p te m b ru (21. sept.) lepa slo. vesnost p o novitve nove m aše Z VSO prazničn o stjo slovenskih novih m aš. P red deseto uro se bom o zb rali ob cerkvi in pozdravili novom ašnika pred okrašenim i v ra ti v B aragov dom. čim v e č ja bo sk u p in a n aro d n ih noš, tem lepše bo. P a te r bo tu slišal pozdrav in p re je l blagoslov duhovnih staršev, ki bodo nadom eščali sta rše v dom ovini. V cerkev bom o odšli v p ro cesiji m ed p etjem in zvonjenjem. P ri o lta rju bo novom ašnik n a jp re j zap el: P rid i, S tv arn ik S veti Duh, n ato bo m aša. Med njo bo im el govor p. V alerijan iz Sydneya. Vsi, ki boste prisostvovali, ste ste po božji službi v ab ljen i v dvorano n a zakusko. Tu se o b ra čam n a dobro voljo žena in m a te r, da bi nam p rip ravile peciva in d ru g ih prigrizkov. P ogovorite se m ed seboj in sto p ite v stik s s. E m o v B arag o vem dom u za vse p o treb n e p rip rav e. U pam, da bo vse lepo poteklo in nam bo čas h itro m inil v p rije tn e m v zd u šju in p rija te ljsk e m k ra m lja n ju. S aj p rav ta k ih prilo žn o sti nam m an jk a. V zvezi s prihodom noveg a p a tra je tu d i ponovitev ig re P ri belem k o n jičku in ob te j p rilo ž n o sti bom o m ogli u stre č i m nogim ro jak o m, ki sp ra šu je jo, k daj se bo ig ra ponovila. P O G L E JT E O GLAS! In k aj n aj rečem o te j ig ri, ki smo jo videli v p red stavi 9. av g u sta? N isem poklican k ritik in se ne spuščam v iz v a ja n je poedinih vlog. Iz p re p rič a n ja pa rečem, da je b ila ig ra dobra, če ne celo n a j b o ljša v naši skupnosti. P ra v gotovo zaslužijo ig ralci vsi brez izjem e vse naše 262 p rizn an je. N aj se re ž ise rju in vsem sodelujočim v svojem im enu in v im enu gledalcev iz srca z a hvalim. O prem a o d ra z ozadjem je bila re s dom ača. Z ahvala u m etn ik u F ra n c e tu B enku, ki je dal n a šem u odru čas in ta le n te, p a obljubil pom oč za um etniško oprem o o d ra tu d i v bodoče. T udi oder sam se je ob prvi tak i v ečji p rire d itv i pokazal zelo hvaležen in p ro sto ren. R es ni visok, a tu d i to im a za naše skrom ne razm ere svoje p rednosti. Opre m a in ra z sv e tlja v a sta m nogo lažje izvedljivi. * Z B elim k o njičkom so naši gostovali v G eelongu, za k a r je poskrbel odbor ta m k a jšn je g a d ru štv a. Z ahvala ro jak o m a P o k la rju in Isk ri za b rezplačen prevoz odrske oprem e tj a in n azaj. P rihod novega p a tra n am je prišel k a r p rav tudi zato, da se je ponovitev igre p ri n as zavlekla v septem ber. T ako bo m ed tem nem oteno p rišla na o der P in ž g a rje v a R azvalina ž iv ljen ja p ri SDM v VAYC dvorani. Boli me n ep o treb n o g ovoričenje o nekaki k o m peticiji in podobno. A li nism o vsi kot ena d ru žin a, ali n ista n a ša cerkev in dvorana vsem k o t n aš skupni dom? O sebno sem tu d i p re p ričan, da k u ltu rn ih p rire d ite v m ed nam i ni nikoli dovolj, kaj šele preveč! A kcija za cerkveni pod je do danes p rinesla $ D ohodek od ig re : M elbourne $ , G eelong $ 31. L epa m oška zap estn a u ra (d a r g. J- K lavora), ki smo jo žreb ali: S reča se je to pot nasm ehnila gospe U ršičevi. N aj preidem h k rsto m : 10. av g u sta je bil k rs t p ri Sv. D ružini v Bell P a rk u (G e e lo n g ): T a- nia M arie je novi član družine F ra n c a P o zm an a in D arin k e r. Tasič iz B elm onta. V K ew p a je bilo k a r p e t k rsto v 17. avgusta. N a jp re j je o blila k rstn a voda A n d re ja M ihaela in T a n jo G abrijelo, D vojčka sta o srečila družino E m ila Z ajca in Ju lija n e r. J e Misli, Septem ber, 1969

9 senko, C layton. Iz E a st K eilo rja so prin esli A lb e r ta A n to n a, sinka M ilana Isk re in M arije r. Iskra. Sonia A n to n ie tta je p rv o ro jen k a v d ružini R udolfa P la v č a k a in M arije A nne r. M osele, M ontm o- rency. Iz D ovetona sta F ra n e K odrič in S ilvana r. Č erne p rin esla prv o ro jen k o, ki je dobila im e E l vira. K a rita tiv n a u stan o v a sv. V in cen cija bo nedeljo 5. o k to b ra ob 8. zvečer p rire d ila v M elb ourne Town H all vsak o letn i In te rn a tio n a l Varie ty Show. Med m nogim i naro d n o stm i bo n a stopila tu d i n aša fo lk lo rn a skupina. L ju b ite lji n a rodnih plesov vljudno v ab ljen i! P o ro čn a k n jig a im a vpisane štiri nove p o ro k e: 16. a v g u sta sta si podala ro k e F ra n c Z adel in D ora F ab ec. ženin je iz Z ag o rja n a P ivki, n e v esta iz p o d g rajsk e župnije. Isti dan sta izrekla svoj hočem tu d i A lojzij Bele in A nica Ju d e ž. O ba sta iz D o lenjske: ženinov k ra j so V rhe, župn ija Stopiče, n ev esta ro je n a v N ovem m estu in k rščen a v šm ihelski cerkvi. 28. av g u sta je bila Poroka D ju ra Škoda in L jubice K ovač, oba dom a iz K otoribe. 30. av g u sta sta se srečala p red n a šim o lta rje m V ekoslav R u ta r in M a rija Cuzzolin. Ženin je iz Zabič, žu p n ija P o d g raje, n e v e sta p rav tako iz P o d g raj. N e pozabite n a večerno m ašo prvi p etek (3. o k to b ra). L ita n ije z blagoslovom bom o im eli Igralska dru žin a: Pri belem k onjičku. (F o to E rič) v p etek 10. o k to b ra zvečer, d a bom o počastili p ra z nik R ožnovenske M atere božje (7. okt.) in p a... P raznik m a te rin stv a M atere božje (11. okt.)... V p etek 17. o k to b ra bomo im eli večerno rožno- J vensko pobožnost z blagoslovom. S S L 0 V EN C I V M ELBO U RN U IN OKOLICI!*!! * A delaidskim Slovencem na zn an je: po pono- - V vitvi nove m aše v M elbournu bom p a tra novom aš-! { so o o. sep, o i. zvečer nika vzel s seboj v S.A. N a četrto nedeljo bo m a- bft v B aragovi dvorani pod cerkvijo v K ew $ ševal v H indm arshu za vas. N aj se te slovesnosti J j*? udeleži čim več v ernikov! Lepo bi bilo, ko bi se j«š ponovitev p red stav e v Po m aši m ogli z b ra ti v dvorani, k o t smo se lansko >: M leto po birm i, da bi novodošlega p a tr a b o lje spo- znali in ga po dom ače pozdravili. * P R I BELEM KONJIČKU Ž K Ig ra v tre h d ejan jih p rijetn o razvedrilo A J V stopninski d a r $ 1 :50 so ig ralci nam enili ij< za oprem o o d ra in dvorane. H a >: P rd stav a bo v p o častitev p ra v k a r d o š le g a j novom ašnika p. S ta n k a Z em ljak a ofm. Pred>i igro ga bomo prvič pozdravili v svoji sredi. Vsi vljudno vabljeni. H M ed igro; Pri belem kon jičk u (F o to E rič) Misli, S ep tem b er, 1969 K aj je pom ožni škof? O vsakem se n e dd tak o n a k ra tk o in jasn o povedati, k o t o lju b lja n skem S tan k u L eniču. To je ta k o : K a d a r je nad šk o f P o g ačn ik odsoten, L enič n ekaj pom eni, včasih k a r vse. Če je pa n ad šk o f dom a, je pom ožni škofle nič. 263

10 V ADELAIDI GRADIMO SLOVENSKI DOM S ta n e F ra n k O d e lo v an ju S lovenskega klu b a V A delaidi je bilo n apisan eg a zelo m alo, čep rav k lub o b sta ja že več k o t p e tn a js t let. U p rav n i odbori k lu b a so se tru d ili, kolik o r so se m ogli. Z birali so član arin o in prispevke, v p o treb i priskočili n a pom oč r o ja kom v n adlogah in n esrečah, p rire ja li zabave, a k ljub tem u je bilo d elo v an je k lu b a p re c e j sk ro m no. Delo je bilo otežkočeno, k e r nim am o lastn e streh e. R o jaki so pa ra z tre se n i vsepovsod in jih je težko sp ra v iti sk u p aj. Vsi d osedanji odbori (n a jd a lje je p red sed n i koval ro ja k D anilo K reševič) so se tru d ili zb ra ti čim več d e n a rja, d a se p rej ali slej postavi Slovenski dom, ki je ž e lja vseh tu k a jš n jih Slovencev. L eta 1966 je bil izvoljen nov odbor, ki ga sesta v lja jo F ra n c Ž okalj, predsednik, in o d b o rn i ki A. M eglič, R. F abčič, A. Ivančič, N. K odele, F. L ovrenčič, A. H o rv atin, S. K lem ze, I. K ovačič. Ta odbor še vedno u p ra v lja n aš klub, ki im a 130 članov. S trm oglavo v z tra jn o stjo so se v rgli n a delo za Dom. M oram o om eniti, d a je skoro polovica odbornikov obrtn ik o v in p o d jetn ik o v, ki so vešči stavbin stv a, in p rav te j okolnosti je p rip isati d e js t vo, da klub ta k o pogum no k o ra k a svojem u cilju S lovenskem u dom u n ap ro ti. P rv a stv a r je b ila: postav iti klub n a trd n e p rav n e tem elje. Z ato so klub v sm islu zakonskih določil re g istrira li k o t Club In c o rp o ra te d, da je s tem klub postal p ra v n a oseba, ki m ore p ridobivati im ovino in sploh izv ršev ati vsa poslovna op rav ila po svojih organih. Ko je bila ta p la t u re je n a, je klub s p rih ra n ki in prispevki septem b ra 1967 kupil stavbišče, dva bloka s površino 100x200 čevljev za $ T a k o j, ga je p repisal n a Slovenski klub k o t lastn ik a. Stavbišče leži v 41 Y oung S tre e t, W est H indm arsh, v bližini S outh R oad, glav n e pro m etn e m a g istra le sev er-ju g blizu m estn eg a središča. L eta 1968 je bilo m nogo posla za stavbeno dovoljen je, k e r je bilo p o treb n o re š iti ra z n e p ritožbe sosedov, ki so stav b i n asp ro to v ali iz k a k ršnih koli razlogov. Ko je bilo stav b en e d o v o ljen je tu, smo n a p rav ili cem entn e te m e lje za vso stavbo. L etos pa smo postavili še stran išča, skladišče, um ivalnice, vse po odobrenem n a č rtu, >n v p eljali tu d i e le k triko, vodo in k analizacijo. K lub g rad i sam o za d en ar, kolikor ga i»«a iia razpolago. Č lani o d bora v e č k ra t priskočijo n a pomoč z b rezo b restn im posojilom, a d e n a r se v rn e, čim se kaj n abere. Lan&ltega le ta je v adelaidski bolnici um rl dolgoletni član k lu b a F ra n c š te flič, po ro d u iz Z gornje K u ngote n ad M ariborom, živel je v Gawle rju v Ju žn i A v straliji. V svoji oporoki je p o stavil Slovenski klub v A delaidi za svojega dediča, ki jo s tem postal lastn ik zem ljišč in napol izdelane hiše. 7, n a d a ljn jim i prispevki in z zapuščino F ranca S tefiiča bom o lahko postavili tu d i zu n a n je stene in s t eho, da bo do konca p rih o d n jega leta če bo šlo vse po sreči Slovenski dom v A delaidi res pod streh o. V elika v z tra jn o s t odbora, sodelov an je članov in vseh ro jak o v n as n a v d a ja s trd n im u p an jem, d a se bodo naše želje in p rizadevanja tu d i uresničila. KO PRIDEM ZVEČER Srečko K osovel K o pridem zvečer ves truden od dela, tihe in trudne so moje oči, v duši čutim to veliko stavbo, ki jo gradijo delavci, v duši čutim vse ljudi. Vse roke, ki delajo in trudne zvečer omahujejo in trudne, trudne zaspe, tihe se sklenejo v sanje noči; tihe odprejo se v dalje oči, da je mirno in dobro srce. 264 Misli, Septem ber, 1969

11 ZALITA PLAT ZVONA Ja n e z P ristov, VIC. Z ŽA LO STN IM IN P O T R T IM srcem m islim na članek D ru g a p la t zv o n a, ki g a je nap isala nepodpisana Slovenka. Zdaj vem, da je tak o daleč Prišlo, da so žene p o stale sužnje svojih mož. Zares žalostno! N e poznam nobene tak e, p a že morajo b iti, ko se je tak o bralo. K je r ste, uboge revice, p ošiljam vam svoje (sočustvovanje. K ako Se. je v te h letih sv e t obrnil! Ko smo p rišli v A v stralijo, je bilo slišati, da so tu k a j m ožje sužnji svo j ih žen. T udi o tem nisem iskal veliko dokazov, slišal sem tak o govoriti. Po m ojih skrom nih m islih je bila Slovenkin a d ru g a p la t zvona nekoliko u b ita. N ič k aj b lagoglasno ni zvenela. N e bom rekel, da je bila p rv a Zelo blagoglasna, lahko je bila tu d i ta m alo počena- Z alivati razpoke n a u b itih zvonovih gotovo ni ahka stv ar, do p rv o tn ega blag o g lasja boš težko Prišel. V en d ar je bolje poskusiti to, k o t zm etati ubite zvonove m ed staro železje. Bom povedal zgodbo, da se pokaže, kako se to n ared i. K m alu ko smo prišli v A v stralijo, je m ojem u P rijatelju pobegnila žena. P reselila se je k nekejttu L ahu. M ed okupacijo se je dom a d ru žila z Ita - Jani in se n au čila jezik a. To ji je zdaj p rav p rišlo. O p rijela se je L aha. Mož je bil do k ra ja obupan in p o trt. Ja z sem ga tolažil, kolikor sem m ogel. N apovedal sem m u, ~a se bo žena km alu n av eličala p risk u tn e g a tu jc a ln P rišla n azaj. R azjezil se je in z a trje v a l, da je nikoli več ne vzam e pod streh o, vsega je konec., az sem pa le še p rig o v a rja l: D rži stanovanje m lepo m irno čak aj. N e u g a n ja j lju b o su m n o sti in Pazi nase, da se kam ne zaletiš. To bi potem stv a r se vse bolj pokvarilo. N azad n je m e je le ubogal. Res ni bilo tre b a zelo dolgo čak ati. Po n ekaj Mesecih je dobil od žene dolgo pism o, polno ke- anja in dobre volje. P o p rav iti hoče krivico in zm o- 0 ali sme p riti n a z a j? P rizn ala je, da oni L ah 1 več tak o sladak k o t je bil od začetk a. Celo to Jl je povedal, da im a dom a družino in bo km alu Prišla za njim. V tak em položaju ona ne m ore ^ec o stati p ri n jem, sam o toliko bo še počakala, a dobi od m oža pism o z vabilom... P rija te lj je pism o p reb ral, p re b ra l več ko enj ~~ srce se m u je ta ja lo od g in jen o sti. T akih ^epih besed ni nikoli slišal iz u st svoje žene, kate- 0 Je. sicer poročil zares iz ljubezni. Ko je stv a r re m išljal, se m u ni zdelo preveč m oško, da bi Misli, Septem ber, 1969 k a r o dpisal: L ju b a žena, p rid i ta k o j! M u bodo r e k li šlap a in tu d i žena bo lahko tak o m islila o njem. P re d e n je vzel pero v ro k e, si je n ared il pogum a s polovico g alo n a plonka, potem je pisal. N aj le k a r ta k o j p rid e, vse je pozab ljen o, vse o d puščeno, nikoli ji n e bo nič očital. Ž ena je s p recejšn jim nem iro m čak ala p ri L a hu, če bo sploh dobila odgovor. Ko je p a pism o prišlo in bilo tak o ginljivo, je sp ra v ila re č i skupaj in tiho odšla, še v uh m e p iš n i re k la L ahu. Mož je m ed tem lepo pospravil stan o v an je, vse počistil in okrasil s cvetjem. K upil je do b reg a v in a in p rip ra v lje n čakal. T isti večer, ko je izraču n al, da m ora o n a p riti, je skuhal dobro v ečerjo in sklenil, da bo tu d i posodo še sam pom il. To je sicer delal vse od poroke n ap rej. Ž ena je p rišla in m u p a d la okoli v ra tu. P o novila je k esanje in o b lju b o : N ikoli več p roč od teb e, lju b i m ož! M orda je n a tih em p rista v ila : vsaj ne s kakim p risk u tn im L ahom, p a m oj p rija te lj ni im el posluha za k ak šn e z a h rb tn e misli. A li n a j m u rečem o : šlap a! N e bi p riporočal. N i bila sam a z a lju b lje n o st v zakonsko ženo, m oral je biti tu d i p am eten p re m islek. Bogve, k aj bi bilo z ženo, če bi j i odrekel sp rejem? K am bi se d ejala, ko j i p ri L ah k u n i k a zalo o stati? In k aj bi bilo z n jim, če bi se n e hotel z ženo p o b o tati? O dgovora n a eno in drugo v p ra ša n je g a je bilo strah. In ne b rez razloga. Izkazalo se je p recej le t je že od ta k r a t da je dobro naredil. Se vedno živ ita sk u p aj, re s s ta oba nekoliko n a tr n ju, skrbno se o g ib ata vsake besede, ki bi m ogla p o m en iti spom in n a tisti dogodek. O ba skrbno p azita, da ne p rid e do p re p ira in p rič k a n ja, vsak skuša dru g em u u stre č i v razn ih okoliščinah. T rdno sem p re p rič a n, d a n e ena ne d ru g a p la t te g a zvona ne bo počila in pokazala usodne šp ra n je. J e p a s tv a r tak a, da bi vse to lahko bilo tu d i brez tiste g a pobega k L ahu in p o zn ejšeg a k esan ja. Ko bi se zakonski p ari p o p rej ali p a že u zak o n u dobro spoznali in se p ošteno dom enili, z a k aj in čem u se ženijo, bi n e bilo tr e b a k rp a ti in zaliv ati ne ene ne d ru g e p la ti zakonskega zvona. P ra v d o b er dež sm o im eli, je re k e l k m et upokojencu, ko sta se n ašla v gostilni. K a r vidno leze vse iz z em lje. Bog p o m ag aj! je vzkliknil upokojenec. Vse leze iz zem lje, praviš,? D a bi le ne p rilezla iz zem lje tu d i m oja žena, ki sem jo oni dan k a r ra d dal p o g reb n ik u čez! 265

12 Izpod Triglava D VE R A ZSTAVI O K R A SU so p rired ili v L ju b lja n i v p ro sto rih e tn o g ra fsk e g a m uzeja. E n a se je im enovala na k ratk o T ržašk i K ras, d ru g i so dali im e K rašk a hiša. Obe razsta v i s ta im eli nam en pozvati odgovorne lju d i k zaščiti K ra sa in n je g o vih n arav n ih zanim ivosti. R azstavi sta n a sta li s sodelovanjem znastv en ik o v iz S lovenije in T rsta. V zb u jali sta zan im an je n a obeh stra n e h državne m eje in p rite g n ili udeležence od tu in tam. D O L E N JS K I L IS T, ki iz h a ja v N ovem m estu, je n adavno začel s posebno prilogo D olenjski ra z g le d i. P rilo g a je posvečena d o g ajanjem m ed lju d m i n a D olenjskem, ki se sm a tra jo za v red n a, da se ne u to p ijo v p o zab ljen je. M ed drugim p rilo g a opisuje arheološke n a jd b e ob K rki, ki p ričajo v sta rih in p ra s ta rih p rebivalcih teh k ra je v te r o n jih o v i sto p n ji k u ltu re. VSAK M E SE C ENO ISK R O p rin a ša znani m ladinski list O G N JIŠČ E v K opru. L etos v ju liju je Is k ra ta k a : Če odpreš u sta, m o rajo besede v e lja ti več k ak o r molk. (A rabski p reg o v o r.) S vetu p rim a n jk u je tišin e. K akšna sp rem em b a bi bila, ko bi vsakdo govoril le p rem išljen o in po p o tre bi. K oliko m anj bi bilo h ru p a, b ah aštv a, laži, pred zn ih sodb. K ako nam m ora biti žal z a m oža, ki poroči klepetavo žensko, žal nam m ora b iti za skupino potnikov, ki m o ra p re n a š a ti b ahavega sopotnika... A li m oje besede d ejan sk o v e lja jo več ko t m olk? A li sem se v p rašal, če m orda ne u ta p lja m d ru g ih v p reo b ilju b e se d? N I MI V S E E N O je naslov pesm i, ki jo je zložil in objavil v SO D O BN O STI m ladi T one K u n t n e r, pesnik š ta je rs k e g a k m eta v Slovenskih goricah. T ak a je : N i m i vseeno če k m e t o b u p u je ob b o g atih letin ah ni m i vseeno, če delavci ne vedo za svoje pravice ni m i vseeno če to liko in toliko n aših lju d i o d h aja v tu jin o s treb u h o m za kruhom. N i m i vseeno, p re k le to! V seeno m i je če se gospod pred sed n ik razp o čijo od debelosti. škandale. S toletnico Jak o p iča slavim o s spom inom n a poru šen i m o jstro v pavilion. In v rs ta izv rstn ih koncertov, slikarskih razstav, g ledaliških in film skih p re d sta v p o sta ja ž rte v naše b rezbrižnosti. K je je n a ša k u ltu rn a zav est in k je je duhovno p re b u je n i človek? N ekoč sm o ponav ljali m isel, da bodi k n jig a cen ejša od k ru h a. In d an es? Zdi se, da se sram u jem o te g a gesla... V M A R IB O R U SO ZBO ROV ALI v ju liju p et dni p isate lji alpskih dežel. Bilo jih je 140: Ita lija n i, Š vicarji, N em ci, F rancozi, A v strijci, Jugoslovani. G lavna je z ik a za p re d a v a n ja in razg o v o r sta bila nem ščina in slovenščina. V si re f e ra ti v d ru g ih je zikih so m orali biti prev ed en i v ta dva. Iz Švice se je udeležil sre č a n ja tu d i p isa te lj R a ttk i, ki je zb orovanje pozd rav il v im enu p isateljev, ki še pišejo v reto ro m an sk em jezik u. Od Slovencev so p red av ali A n to n S lodnjak, M ira M edved, d r E tik P ru n č s K oroške in še n ek ate ri. D R U Ž IN A V L JU B L JA N I je zap isala: Zgodovinski razv o j je povzročil, da so S rbi in H rv a ti danes ločeni po veroizpovedi. In k lju b luči K ristusovi, ki se z n jo p o n ašajo eni in dru g i, vem o, kako lahko vzplam ti sovraštvo m ed n jim i, v ečk rat o pravičevano z lju b eznijo do la stn e g a naro d a. Čini več bo v obeh p ristn e g a K ristu so v eg a duha, tem laže se bodo sporazum evali v zem eljskih zadevah. Iskrenost, strp n o st in p rip ra v lje n o st za dialog jim bodo o lajšali so žitje, ko je jasn o, da jih je Bog u stv aril za sosede d ru g drugem u. M A R IB O R SK E ŠO LSK E S E S T R E letos p ra zn u jejo stoletnico svoje redovne družbe. Po zaslugi škofa Slom ška je to edina redovna d ružba, ki je n a sta la n a slovenskih tleh. K m alu se je razširila daleč preko m ej Slovenije. Im e pove: prvi nam en jim je bil in je : pouk v šolah. D anes p o u čujejo v A v striji, Ita liji, A frik i, obeh A m erikah le dom a ne sm ejo v šole. V Sloveniji si n a la g a jo d ru gačne posle, ki niso ravno šolski, gotovo pa vzgojni. N iže doli, p ra v globoko n a ju g u, so pa zelo dobrodošle tu d i po bolnišnicah. Z anje izraz b ra tsk i ju g v Ju g o slav iji ni le poetičn a licenca... V D O B R N IČ U T R IJE P E R P A R JI, N ace, M a rija in P epca, vsi sta ri, še dobro pom nijo, k aj s o jim sta rši pripovedovali o šk o fu B arag u. N ejp rej je povedal svoje spom ine N ace. P o tem se je M a V IS T I Š T E V IL K I SO D O B N ST I je zapisal rija o b rn ila k sestri in re k la : Se še spom injaš, neki B.S.: In zdaj še tisto m alo, k a r se dogaja Pepca, k o lik o k rat so nam m ati z a trje v a li: B araga v k u ltu rn i sferi (v S loveniji) počasi krn i. S redstev je svetnik! R azglasili ga bodo za sv etn ik a, ko ne ni, zan im an je pa počasi usiha. Pičel obisk P re g lje bo nobene b ližn je žlah te več, da se ne bodo p re ve razstav e sodi m ed p rav e in resn ičn e k u ltu rn e vzeli in bahali z njim. (D ružina) 266 Misli, Septem ber, 1969

13 P E Š NA B R E Z JE! je klical oglas v D ružini za dan 4. ju lija. M ladina vabi. Odhod izpred cerkve v š t. V idu v L ju b lja n i ob tre h z ju tra j. T rad icio nalno ro m anje. Iz o d d aljen ih k ra je v se p rid ru ž i jo v K ra n ju ob sedm ih. N a B rezja h ro m arsk a m a ša ob en ajstih, n ato p ro g ram razn ih skupin p red cerkvijo. V sako leto nas je bilo več P rid ite. G A ŠPER D ERM O TA je bil opern i pevec in član Slovenskega o k teta. P ostal je ž rte v pro m etn e nezgode. D ne 3. av g u sta se je p eljal s svojim avtom skozi Št. Vid na G orenjsko. B lizu M edna m u je zastavila p o t p ija n a ženska. Zavil je n a levo in se zaletel v d ru g avto, ki m u je p rih a ja l n asp ro ti. Bil je ta k o j m rtev. P E T D E S E T TISO Č K M E T IJ v Sloveniji kliče Po strokovno izobraženih km etih. To je prišlo v za vest oblastem v republiki. Spoznale so, da je dolgoletno z a n e m a rja n je um nega p o ljedelstv a rodilo usodne posledice. Z daj p rav ijo, da bodo skušali z a m ujeno n ad om estiti. D eset obsto ječih km etijskih šol tem u nam en u ne z ad o stu je. N a h itro roko bodo uvedli km etijsko-gospodarski pouk v učni n a č rt n ek aterih osem letk. Izrecno sta o m en jen i osem letki v P o d č e trtk u in v p rek m u rsk i T išinji. N E K I JA K K O PR IV C se je b ridko pritožil V lju b ljansk em D ELU n ad b rezbrižn o stjo oblasti v zadevi slovenskih delavcev v tu jin i, zlasti v N em čiji. N iti ni p rav znano, koliko je teh delavcev. Navaja se število m ed 200,000 in 400,000. K ajšele, da bi kdo vedel o n jihovi razpoloženosti do režim a dom a! P a to š eni tak o hudo po K oprivčevo. ^ ujše je, da je C erkev poslala z a tem i delavci samo v eno nem ško m esto 8 duhovnikov, da skrbe za ju goslovanske delavce. C erkev in sovražne em igrantske skupine so zasule naše lju d i s preko sto različnim i listi. N o, lju b i ro ja k K oprivc, tako hudo p a tu d i ni! D a im a s tra h velike oči, v elja tu d i zate. Vem o, da k opriva peče, p a ti si opekel sam ega se b e! R EK O ŠČAVNICO V SL O V E N SK IH goricah ln n jen o dolino je n u jn o tre b a re g u lira ti. O dgovorni p redstavnik i oblasti so zborovali v R adencih Se d o g o v arjali za posp ešitev p rip rav. G re za r e šitev k ak ih 20,000 h ek taro v orne zem lje, ki ji p o gostne poplave d elajo silno škodo. Izkopali bodo koli 160 odtočnih kan alo v in zg rad ili n ad sto mostov. S troški bodo n a ra sli n a n a jm a n j 70 m ilijon v novih d in arjev. D ela bo vodila V odna sk u p in a D rava - M ura - M aribor. NA LOKVICI P R I M E T L IK I so im eli lepo slo- Vestn o st v n edeljo 10. avgusta. Š kof dr. L enič je blagoslovil novo cerkev, ki je zn am e n ita zlasti za m isli, S ep tem b er, 1969 rad i dveh staro d av n ih kipov n a o lta rjih. To s ta kipa M arije T ro šta ric e in sv. Ja n e z a K rtsn ik a. O ba kipa slovita m ed u m etn o stn im i zg odovinarji k o t edin stv en a n a Slovenskem in tu d i dru g o d po EVropi. Izd elan a sta bila p red več sto le tji. PO V SEJ SL O V E N IJI in čez n je n e držav n e m eje je silno završalo, ko je B elgrad, ozirom a zvezni izvršni svet, dne 24. ju lija odklonil o d obritev d e n a rja za zgradbo ceste Št. Ilj N ova Gorica. Že dolgo se je govorilo o te j cesti in vse je bilo p rip ravljen o, razen d e n a rja. Slovenci so posebno o g orčeni zato, k e r je bilo posojilo o d k lo n jeno pod predsedstvom Slovenca, M itje R ibičiča. Po vsej Sloveniji so se v ršili p ro te stn i shodi in se sp rejem a le resolucije, p a tu d i poedine delegacije so bile poslane k R ibičiču z nalogo, da m u podrobno razlože u p ravičenost silnega ra z o č a ra n ja m ed Slovenci. L JU B N O V S A V IN JS K I D O L IN I je bilo tu d i letos 3. avgusta prizorišče v sak o letn eg a flo sarskega bala. Več tisoč lju d i se g a je udeležilo. U pok o je n i flo sa rji so peli s ta r epesm i in pripovedovali zgodbe iz živ ljen ja n ek d an jih flo sarjev. N ekoč so bili flo sa rji skoraj noč in dan n a vodi od Luč v S avinjski dolini do Č rnega m o rja. L ju b en čan A lbin Ju v an je n a js ta re jš i še živeči flo sar. Svojih 50 le t je gonil veslo od Luč do P ožarovca. VAS M E L IN C I V PR E K M U R JU je p raznovala izreden praznik. L etos so im eli ta m k a r tr i novomašnik,e. N ove m aše so bile zad n jo ned eljo v ju liju vse tr i n a e n k ra t. To se prav i, da so k o n - celebrirali. L ju d je so drli skupaj od vseh stra n i, da so počastili ta k izreden p raznik. T rd ijo poročila, da se je n ab ralo do 15,000 vernikov. V SPOM IN NA OBISK ŠKOFA D R. JAN EZA JENKA D ARUJEM O Z a ^ S i o u e n i k Po & 10: Jo že M arinč, L u cijan K os, dr. M. C olja, M irko B renčič; $ 6: T om až M ožina; $ 1: A n g ela Dodič. Z b ran a v so ta za novo pošiljko je zd aj $ 287. O dpošljem o, k a d a r bodo sk u p aj 4 sto tak i. P rip o ročam o! 267

14 HELEN KELLER: ZGODBA MOJEGA ŽIVLJENJA vzvišen c il j: kako p o sredovati nam gluhim in vm es sm o bili še slepi enako p o zn an je in u živ a n je lepot sveta, k a k o r je to dano lju d em z n o r m alnim i očmi in ušesi. M oram reči, da se jim je v saj k a r se m ene tiče p recej posrečilo. P rired ila M a rija N., M elbourne X V III. Ob doseženih uspehih v new yorški šoli sem si X V II. trd o v ra tn o ubila v glavo sklep, d a pojdem v višjo šolo, ki se ji je reklo kolegij College. To je zare V s visoka šola, že p rav p ri univerzi. Seveda so P O L E T JU L E T A 1894 je prišlo do o d ločit ve, da pojd em v višjo šolo za glu h e v N ew Y ork. O dšla sem potem v o k to b ru in gdičn a Sullivan je šla z m enoj. T am so se šolali g lu h i v boljši izgov a rja v i in b ra n ju z ustn ic govorečega. O bojega sem se učila tu d i ja z, p o leg te g a sem im ela za p red m et u č e n ja aritm etik o, zem ljezn an stv o, p a še dva je z ik a : fran co ščin o in nem ščino. znanci in p rija te lji te j m oji n am eri n a vso m oč n a sprotovali. K ako n aj slepo in gluho dekle tek m u je n a tak i šoli z n o rm alnim i učenci in učenkam i? Ja z sem p a v z tra ja la. Še tak o zah te v n a sem bila, da nisem m a ra la iti v kolegij, k je r so se šolale sam o dekleta. H otela sem v šolo, k je r so se učili zlasti fa n tje. U iteljica n em škega je z ik a je zn ala ročno a b e K ončno sem zm agala in vpisala sem se v tak o cedo in m i je nem ščino črkovala n a roko. K m alu šolo, seveda je m o rala z m enoj gdična Sullivan. sem p o zn ala lepo število nem ških besed in z u čiteljico sva se začeli po nem ško p o g o v arjati. Po K raj se je im enoval C am bridge. R azum e se, da p ro fe so rji n a tem zavodu niso im eli p rav nič izk u šn je, kako p red av ati n en o rm aln im dijakom. Za n ek aj m esecih sem razu m ela že vse, k a r m i je č r kovala. še p red en je m inilo leto, sem že tu d i začela b ra ti nem ške k n jige. P ra v všeč m i je bil W ilhelm p red m ete sem si vzela: angleško zgodovino in lite ra tu ro, nem ščino, latin ščin o in aritm etik o. K Tell. sreči sem bila že zelo dobro izvežbana v an g leščini. L ahko bi bila sledila p red av an jem, če bi m o S fran co ščin o sem im ela m an j sreče. U č ite ljica ni z n a la ro čn e azecede, da bi m i fran co sk e b e g la slišati. T ako je pa m o rala p ri vseh učn ih u ra h sede črkovala v roko. M orala sem jih z o tip an jem sedeti poleg m ene gdičn a Sullivan in m i n a p re j in ra z b ra ti z n je n ih ustn ic, ko jih je izg o v arjala. To n a p re j črk o v ati v roko, k a r je p ro fe so r govoril. je bilo pa jak o težko. V en d ar sem po m esecih že V sakdo si lahko m isli, kako n ap o rn o je bilo zan jo tu d i fran co sk e k n jig e b rala. D obro g o v o riti v k a to opravilo, to d a v ršila g a je vseskozi z neskončno te re m koli je z ik u p a k a r nisem m ogla v ta k i m eri, p o trp ežljiv o stjo. da bi bili u č ite lji zad o v o ljn i in ja z z njim i. M enda smo si postavili cilj m o jeg a šo lan ja p re visoko. V časih se me je lotevalo m alodušje, ali u č e n je zem ljep isja ali zem ljeznanstv a m i je vedno sp e t dalo pogum a. R ada sem se učila o vetrovih, ki p ih ajo od štirih s tra n i sv eta, o oblakih, ki se dvigajo iz vode visoko pod nebo, o rek ah, ki re ž e jo svoje stru g e globoko v doline, o g o rah, ki ra s e jo v vis iz svojih globokih koren in. Posebno sem občudovala človekove n ap rav e širom po sv e tu in P ra v vsega, k a r so govorili p ro fe so rji, p a g d ičn a Sullivan le ni m ogla p o sred o v ati m eni s pom očjo ro čn e abecede. K njig e, ki so jih im eli drugi d ijak i, m eni niso m ogle služiti. N u jn o sem p o tre bovala knjig, ki bi im ele vzbokle črk e, ki bi jih lahko o tip ala in p repoznala. T oda tak ih k n jig ni bilo dobiti. M oji p rija te lji v L ondonu in F ilad elfiji so jih p rip ra v lja li n alašč zam e, ali n ap red ek je bil počasen. P ro fe so rji so se počasi n av ad ili n a m oje n ejasn o iz g o v a rja n je besed in sm o se p rim tak o spoznavala, d a im a človek lahko v o b lasti sile, erom a dobro razum eli. K ljub vsem u n apred k u ki so sam e po sebi m očnejše od n jeg a. p a v šoli nisem m ogla dovršiti nalog, zelo veliko Jako ra d a sem se šla s p re h a ja t v čudoviti dela sem m o rala potem o p rav iti dom a n a pisalni C en traln i p ark v N ew Y orku. T a p a rk je bil zam e bolj zanim iv k o t vse d ru g e n a p ra v e v velikem m e stu. N ikoli se nisem m ogla n av eličati o tip av an ja tako različn ih ra stlin v n asadih in razn ih u m e t nih n a p ra v vsepovsod v ogrom nem p ark u. N a p ra v ljali smo p a tu d i izlete v okolico. U č ite lji in u č i stro j. G dična Sullivan mi je b ra la iz učbenikov ponovno in ponovno in ta k o sem si s težavo prisv o jila učno snov in se p rip ra v ila za izpite. N orm alni lju d je nim ajo pojm a, kako zam uden in dolgočasen je te v rs te pouk za u č ite lje in p ra v tak o u čenje za dijaka. K lju b vsem težavam sem izp ite dosti teljice v new yorški šoli so im eli p red očm i en sam dobro p restala. (K onec str. 269 spodaj.) 268 Misli, Septem ber, 1969

15 Misli, Septem ber, 1969 MALO TEGA, MALO ONEGA Janez P rim oiič N A J SE D A N ES U STA V IM n a jp re j p ri član ku M irka B renčiča v avgustovi številki M ISLI na zav est n aro d n ega ponosa, k n jig e sam e p a še toliko bolj, ko p rid ejo n a trg. stra n i 249. P rav vesel sem ga bil. S trin ja m se ž X X X X njim, d a bi lahko vsak n aro čn ik n ašel v listu k aj gradiva, n a k a r bi bilo vredno k aj prip o m n iti in n ap rav iti dopis. Le n a ta način bi naše glasilo obogatili in izpopolnili. Z daj se pa oglašajo vedno skoraj isti red k i dopisniki in so tru d n ik i le k je so vse ostale sto tin e bralcev:? P re p rič a n sem, da bi bili mi vsi z urednikom v red p rav hvaležni, ako bi se še d ru g i lo tili dopisovanja. M irku B renčiču lep pozdrav! U pam, da se še spom inja, kako sva p red nekako 10 leti pom oževala sk u p aj v B 2-isbanu. N aj se še v e č k ra t oglasi! X X X Ko sem zapisal besede odlični S lovenci, m i k o t fila te listu p rih a ja n a m isel n a š ro ja k L ovrenc K ošir, ki m u po pravici p rip ad a iz n a jd b a poštne znam ke. P osrečilo se mi je dobiti n jeg o v ž iv lje n je pis in g a bom pokazal v ja n u a r ju n a razsta v i ju g o slovanskih znam k tu k a j v B risbanu. L ovrenc K ošir je bil ro je n v skrom ni km ečki hiši 27. ju lija 1804 v S podnji L uši nad Škofjo loko. V svoji m oški dobi je bil pred sed n ik P o v erjen i štv a za državne raču n sk e iz p ite v Z agrebu. N i dvom a, da je izum p oštne znam ke izvirno njegov. Svojo zam isel je poslal m in istrstv u n a D unaj in priložil tu d i papir, ki n a j bi služil za tisk a n je M IS L I navadno p reb erem že prvi v ečer, ko jih znam k in p rile p lja n je n a pism a. T oda A v strija je dobim. Res so p red ro b n e, k aj n a j berem vse ostale v svoji slepoti K oširjev izum zavrgla. Večere v m esecu? N a srečo m i je n a ponudbo dosti D ne 6. m a ja 1840 je p a A n g lija dala v p ro m et drugega čtiva v slovenščini in angleščini. Tako prvo poštno znam ko, v e n d a r ne po zam isli n ašega sem n a p rim e r pism o iz A m erik e, ki g a je poslal v M ISLI E di Gobec (avgust, s tra n 226), b ral K oširja. K o t izn ajd itelj p o štn ih znam k je zaslovel A nglež R oxland H ill. L ovrenc K ošir se je zavedel že poprej v obeh jezikih. P a je p rav, da g a je zap o stav ljen ja in ga živo čutil. T ru d il se je, da bi sp rejel tu d i u rednik M ISLI v in fo rm acijo vsem tistim m ed nam i, ki m o rd a d ru g ih listov ne berejo. devi. N a sedežu S vetovne P oštne Zveze v Švici se izkazala n jeg o v a p ravica do p rv en stv a v te j za Že v prvem odstavku je p o u d a rje n a v seg a upošte v a n ja v re d n a m isel. so našli izvirne dokum ente, ki d o k azujejo, kako se je K ošir potegoval za u p ravičeno prvenstvo. D o N as Slovence, ki zem ljepisno sicer že sp a segel nj veliko. Le p o k ra jin sk a v lad a v P rag i, t a damo v S red n jo E vropo, sm atrajo n e p ristra n sk i k ra t p o d rejen a D u n aju, m u je zaslugo p riznala. tu jci za n ajb o lj k u ltu rn e m ed ju žn im i slovanskim i T oda to ni im elo m ed n aro d n eg a zn ačaja. Tako narodi. To nam je v čast, to d a še bolj bi to čast tu d i d a n a šn ja G lavna d irekcija pošte, te le g ra fa in zaslužili, če bi ne im eli m ed seboj ro jak o v, ki se te le fo n a v Ju g o slav iji pač zam an poskua u v e lja slovenskega ro d u k a r nekako sram u jejo. N i tre b a viti K oširjevo prvenstvo p ri izum u poštne znam daleč seg ati, p rim ere im am o k a r m ed seboj. A n ke. gleščina jim je lepša od slovenščine! P ozab ljajo, L ju b lja n e od le ta 1941 nisem več videl. Slišim, da je slovenščina izviren jezik, angleščina p a m e d a sto ji K oširjev spom enik p red novo poštno p a šanica g erm anskih, rom anskih in k eltsk ih jezikov. lačo ob lju b ljan sk em kolodvoru, č e je tako, je Le preveč nas Slovence tlači neki neu p rav ičen spom enik gotovo zaslužen. K d o r mi m ore o tem k a j u t m an jv red n o sti, že sam o poročilo o n am e ra v a bolj n atan č n eg a poro čati, n aj m u bo že v n ap rej nih k n jig ah o odličnih Slovencih n am m ora v liti izrečen a zahvala. V em pa, da je Ju g o sla v ija le ta 1948 za 80. obletnico K oširjeve sm rti izd ala serijo štirih V času šo lan ja v C am bridgu je bilo prvič v znam k z njegovo sliko. T ako je re s lepo počastila niojem ž iv ljen ju, da sem uživala en akopravno d ru ščino z d ek leti m oje sta ro sti, ki so videle in slišale. T udi stan o v ala sem z n e k a te rim i sk u p aj v hiši, k je r smo bile k akor dom a. S kupaj sm o se ig rale in zabavale, hodile n a sprehode in se kepale v snegu. N ek a te re m ed n jim i so se n alašč zarad i njeg o v spom in in vsaj v ožjem k ro g u dala p riz n a n je p ravem u izum itelju p o štn ih znam k. X X X V odnikova P ra tik a za septem b er in o k to b e r: 1. T erice pogače, p otice jedo, lanovi Slovencem cekine neso. niene n au čile ročno abecedo in so pogosto nedom estovale gdično Sullivan, da je siro ta m ogla im e ti n ek aj oddiha. Im ela sem p rav lepe čase. 2. G rozdje m asti veseli D olenje, vozi po m ošt b o g ati G orenje. 269

16 URŠKI JE TUREK ODREZAL LASE Piše M ačkova m ati iz P odbrezij N A ŠA VAS PO D B R E Z JE leži v lepi G o renjski, obkroženi z g o ram i: S toržič, K riž n a g o ra, K ofee, B eg unjščica, Stol. V o zad n ju s ta m ogočni T riglav in Jelovica s svojim i m an jšim i grički. S redi vasi se dviga p rijazen h rib ec T abor. N a n je m sto ji daleč naokoli z n an a b o žjepotn a c e rk vica ž a lo stn e M atere božje. Za n je n god n a dan 15. sep tem b ra pošiljam v objavo sliko T a b ra s cerkvijo in n ek aj zgodovinskih podatk o v iz n a še ga k ra ja. C erkvica ni velika, a je lepa in p rav lju b k a. V velikem o lta rju je soha MB. sedem žalosti. M arija sedi pod križem z m rtvim Sinom v n a ro č ju in se d m im i m eči v srcu. N a obeh stra n e h la d je so sten e poslikane s fresk am i. N ap rav il jih je le ta 1958 slik a r Izid o r M ole iz L ju b lja n e. P re d s ta v lja jo M a rijin ih 7 žalosti in slovensko m a te r od sinovega ro jstv a do gro b a. Med n jim i je p a tu d i slik a: na prem ičnem m ostu T u rek d ekletu odreže lase. K daj so cerkev n a T ab ru postavili, n i nič z n a nega. Prvič se m en ja v zapiskih le ta 1502, m o rala je p a sta ti že p re j. P rv o tn o je bil o lta r posvečen sv. B enediktu. N jegova soha je še danes n a g lav nem o lta rju, to d a nad kipom M arije Ž alostne. T a b o r ali o bzidje okoli cerkve so pozidali po le tu 1471, sk o raj gotovo n e p re j. V te m le tu se nam reč o m en jajo prvi ta k i ta b o ri v obram bo p ro ti T urkom. V tistih časih se je n a Slovenskem zelo širilo češčenje M arije Ž alostne, ko so m a te re to liko objokovale otro k e, odvedene v tu ršk o sužnost. Saj zg odovinarji cenijo vseh slovenskih lju d i, ki so jih T u rk i pobrali po naši zem lji, n a 200,000. N i čudno, da je ta b o rsk a cerk v ica dobila soho ŽMB v veliki o ltar. Sam B og ve, koliko solz je bilo p re litih pred n jo in koliko tolažbe dane ta k o strašn o preizkušenim srcem. Z gdba o deklici, ki ji je T u rek o d rezal lase, je pa tak a. Zelo v e rje tn o je, da je resnična. P ri hiši v P o d b rezjah, ki se ji je rek lo, p ri Čiču, je p ro ti koncu 15. sto le tja živela p etčlan sk a družina. Okoli očeta in m a te re se je sukalo tro je zdravih in čilih otrok. N enadom a so T u rk i p rid rlli v vas, ubili očeta in odvedli dva dečka. M ati in h čerk a sta ostali sam i. U boga m ati je u re in u re p re jo k a la in p rem olila v cerkvi n a T abru. H čerki je bilo im e U rška. V p o gostni o d so t nosti m a te re je o sta ja la p rep u ščen a sam a sebi. Po deželi je ra z s a ja la nalezljiv a bolezen in se o glasila tu d i v P o dbrezju. M ed prvim i je zbolela U r ška. M ati ji je streg la, p a tu d i veliko m olila zan jo. U ršk a se je bala sm rti in oblju b ila M ateri božji n a T ab ru svoje lepe lase, ako ji izprosi zdrav je. Res je km alu ozdravela. Z izpolnitvijo obljube je pa od le ta do le ta odlašala, težko ji je bilo žrtv o v ati svoj edini okras. Bilo je že n a tem, da bi n a o b lju bo čisto pozabila, da je ni k izpolnitvi p risilil s tr a šen dogodek. TABOR S C E R K V IJO Ž A L O STN E M A TER E BO ŽJE 270 M isli, Septem ber, 1969

17 T urki, ki so n e k a j časa m irovali, so n en ad o ma sp e t u d rli v deželo in se n aglom a bližali K ra nju. V elik k res n a Š m arjetn i g o ri je oznanil Podbrežanom, da se bliža k ru ti sovražnik. H itro bo odgnali živino v jelovške gozdove in sp rav ili zaloge živeža za že sto ječ zid n a T ab ru. P rip rav ili so se n a obram bo. U rška, ki n i ra č u n a la s tako hitrim prihodom T urkov, je skušala čim več stv a ri odnesti iz hiše. N avezala si je veliko rju h o n a j potreb n ejšega in se n a m e n ila n a T abor. Ko je sto pila na p rag, so se že pojavili prvi tu ršk i k o n jen ik i 'o za srečno re šite v jih je U ršk a sp letla v kite v vasi. U ršk a je odvrgla to v o r in stek la, k a r so jo nesle noge. Z zadnjim i m očm i je p rite k la n a p re mični m ost, ki je vodil preko ja r k a okoli obzidja. T urki so bili že tik za njo. P rav n a m ostu jo je eden zgrabil za razpuščene in p ro sto v ih rajo če lese, d ru g je m ahnil po n je j s sab ljo, p a je zadel samo lase in jih gladko odrezal tik glave. V istem hipu so bram bovci potegnili U rško skozi železna v ra ta v tabor, m ost p a spodm aknili. U ršk a je bila rešen a, T u rk a sta telebnila v globoki ja re k pod m ostom. Ko so T u rk i po n eu sp ešn em n apadu odšli, so dom ačini našli T u rk a m rtv a v ja rk u. Še vedno je eden držal v roki U rškine k rasn e lase. V zah v a lo za srečno rešitev jih je U ršk a sp letla v k ite in jih v lepem okvirju obesila v cerkev n a T abru. U stno izročilo trd i, da so dolgo v rsto le t p ričali tam o n en av ad n i rešitv i p red T urki. U ršk a in n je n a m ati sta bili odtlej n ajv eč ji dobrotnici cerkve n a T abru. Zdi se, d a je to ostalo pri hiši tu d i po n ju n i sm rti, š tiri sto le t p o zneje je pri čiču u m rla p o sestn ica A n a P e rn e in vse svoje im etje zap u stila tab o rsk i cerkvi. Iz te zapuščine so kupili sed an ji tab o rsk i veliki zvon, ki m ogočno odm eva po vsej n aši župniji. V ztrajn o nas vabi k zaupnem u češčenju Ž alostne M atere božje. MOJE ROMANJE V LEMONT, ILL. Iv anka K ariž, U SA. ŽE SO MIMO T R IJE M E SE C I, o d k ar sem se začasno poslovila od Sydneya. H v ala B ogu, v Združenih državah se k a r dobro počutim. T u je vse zelo dom ače, člo v ek težko v erjam e, če sam ne doživi. Za danes hočem m alo po v ed ati o ro m a nju v L em ont, ki m u p rav ijo tu d i A m eriške B rezje. Za ro m a n je sem se p rid ru ž ila članicam clevelandske Zveze o ltarn ih d ruštev. One so p rired ile rom anje. N e m orem p o p isati lepote, k i sem jo n a tem ro m a n ju doživela. O dpeljali smo se n a tre h avtobusih. P ot je bila p recej dolga, p a smo si jo sk rajšali z m olitvijo in p etjem M arijin ih te r dru- Sih pesm i. Popoldne ob 4h smo dospeli n a cilj. Občudovala sem ta lepi k ra j, ki se zdi človeku k o t zem eljski ra j. Po k ra tk e m okrepčilu smo ta k o j začeli z rom arsk im i pobožnostm i. O pravili smo križev pot, im eli sv. m ašo in potem p rocesijo z lučkam i k lu ršk i votlini. V es p ro sto r je bil č a robno razsv e tlje n z rdečim i lučkam i. P ren o čev ali smo v ro m arsk em dom u. D rugi dan nam je m aševal g. F ra n c U rb a n ija 12 A rg en tin e, ki je bil na obisku p ri starših v C levelandu. šli smo tu d i v pro cesiji n a gro b ra jn e g a škofa G re g ro rija R ožm ana in n a n j položili cvetje. Popoldne so bile p ete lita n ije v sam ostanski k a peli. N ato smo šli v p ro cesiji v rožniv en sko dolino ln opravili pobožnost k ro n a n ja F atim sk e M arije. ^ isli, Septem ber, 1969 K ro n a n je so letos opravile žene iz clevelandske žu p n ije sv. L ovrenca. V sako leto opravi to d ru g a župnija. N e m orem popisati, kako lepe slovesnosti so se v rstile d ru g a za drugo. Ko je bilo tre b a vzeti slovo od te g a p relep eg a ro m arsk eg a k ra ja, smo bili tako g in jen i, da smo kom aj še m ogli peti. P ri pesm i Z daj zvonovi zazvonite v slovo so nam g la sovi sk o raj do k ra ja odrekli... Ob pol desetih zvečer sm o odpotovali. N ihče ni bil tru d e n, tu d i glasovi so se nam v rn ili in dom ala vso noč smo sp et m olili in prepevali. Dom ov smo srečno dospeli ob pol sedm ih z ju tra j. N ikoli te g a ro m a n ja n e bom pozabila. Isk re n pozdrav ro jak o m v A v straliji! U pam, da se bom o k m alu sp et videli in se bom ta k o j p ridru žila pevskem u zboru v Sydneyu. N a svidenje! O pozorilo p e v c e m! M ešani pevski zbor pod vodstvom g. K lakoč e rja im a sedaj pevske v a je vsak p etek ob 7:30 zvečer V sestrski hiši v M e rry lan d s. S edanji, n e k d an ji in novi pevci v ab ljen i in dobrodošli! N aslov je : vogal M errylands & W arw ick Rds. P. V alerija n. 271

18 KAJ SE VAM ZDI O KRISTUSU? Ga Philippi ČIGAV SIN JE? (Mat. 22,42) Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznam o in malo vem o o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj. Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laže razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evangelijezv vršijo.. M T Tabor N a im * O v # \ Seythajeolis Aenon* P e ila g Stbatu Dg' j ± isiom- C r / Ai* 4«MiZ fljappa 'T * P h u a a lis N lc o p o lis B * * J Jeric>Y> Emmaut* Ce pravimo, da smo Kristusovi Kristusa kar najbolje poznati! moramo Hebron J E Z I 'S P R E D P IL A T O M SO D B A P R E D R IM S K O O B L A S T JO ln vstala je vsa m nožica in ga p eljala zv ezan e g a od K ajfo v e Kise v sodno hišo in ga izročila Pilatu. Bilo je zgo d aj z ju tr a j; sam i niso šli v sodno hišo, d a bi se ne om adeževali in tako sm eli jesti velikonočno ja g n je. P ila t je to re j prišel k n jim ven in rekel: K a k šno tožbo im ate zo p er te g a člo v ek a? O dgovorili so m u: Ko bi ta n e bil hudodelec, bi ti ga ne bili izročili. Pilat jim je rekel: V zem ite ga vi in ga sodite po vašem zakonu. J u d je so m u odgovorili: Mi ne sm em o n ik o g ar u sm rtiti. T ako se je spolnila beseda Jezu so v a, s k a te ro je n aznanil, k ak šn e sm rti bo um rl. Bilo je zgodaj z ju tr a j ve lik i p etek. V elik i duhovnik K a jfa je gotovo že p re šn ji večer obvestil P ilata, da im ajo u jeteg a velikega zločinca, k i m ora b iti sm rtn o kaznovan še ta dan, da bodo m ogli J u d je v m iru p ra zn o va ti pasho veliko noč. Želel je tu d i vso zadevo sp ra v iti spod nog, preden bi ju d o vske m nožice zvedele, k a j sc dogaja. Silno se m u je m udilo. K sreči je bil P ilat, n a m estn ik rim skeg a cesarja, tiste dni v Jeruzalem u, drugače je stoloval v C ezareji. Za. pasho-veliko noč je prišlo m nogo ro m a rjev v Jeruzalem, ob ta k ih prilika h je bila vedno nevarnost, da pride do k a k ih dem onstracij. P risoten je m oral biti g o v e m e r s svojim i voja k i. Po zaklučeni obravnavi p red K a jfo m pozno ponoči so Jezu sa razvezali, zju tr a j, za pot p red P ila ta, so ga sp e t u klenili. P red trd n ja vo A n to n ia so 272 Misli, Septem ber, 1969

19 Začeli so ga tožiti T eg a sm o našli, da z a p e lju je naš n aro d in b ran i ce sa rju davke d a ja ti. Pravi, da je on K ristus k ralj. T ed aj je šel P ila t spet v sodno hišo in poklical Je zu sa. R ekel m u je: Ti si judovski k ra lj? Je zu s je odgovoril: Ali praviš to sam od sebe ali so ti dru g i p o v ed ali? P ilat je odgovoril: Sem m a r ja z J u d? T voj n aro d in veliki duhovniki so te m eni izročili. K aj si storil?! Jezu s je odgovoril M oje k ralje stv o ni od te ga sveta; ko bi bilo m oje k raljestv o od teg a sveta, bi se m oji služabniki bojevali, da bi ne bil izročen Ju d o m ; tako pa m o je k raljestv o ni od to d. Rekel m u je ted aj Pilat: T o re j k ralj pa si?1 Jezu s je odgovoril T ako je, k ralj sem. Ja z sem zato ro je n in sem zato prišel n a svet, d a spričam resnico. V sak, kdor je iz resnice, posluša m oj glas. ' P ilat m u reče: K aj je re sn ic a? In ko je to izgovoril, je spet šel ven k Ju d o m in jim rekel: Jaz ne n a jd e m na n je m nob en e krivde. I n ko so ga veliki duhovniki v m nogih zad ev ah tožili, ni J e zus nič odgovoril. P ilat pa ga je zopet v prašal: Ne odgovoriš n ič? G lej, koliko reči te tožijo. J e zus pa m u ni nič več odgovoril, tak o da se je P i lat čudil. JE Z U S PR ED HERODOM P ilat je še rekel velikim duhovnikom in m n o žici: N o b en e krivde ne n ajd em n a tem človeku. Ti pa so še bolj silili govoreč: N a ro d h u jsk a, učeč Po vsej Ju d e ji začenši od G alileje do sem. Ko pa je P ilat slišal o G alileji, je vprašal, če Je Je zu s G alilejec. Ko je zvedel, da je izpod H e rodove oblasti, ga je poslal k H erodu, ki je bil tiste dni tudi sam v Je ru z a le m u. H ero d se je zelo razveselil^ ko je zagledal Je z u sa ; zak aj že davno Sa je želel videti, k e r je m nogo slišal o n je m in Se je n ad ejal, da ga bo videl sto riti čudež. Iz p raševal ga je z m nogim i besedam i, on pa m u ni n,č odgovoril. Z rav en pa so stali veliki duhovniki in p ism o u ki in ga hudo tožili. H ero d ga je pa zaničeval s svojim i vojaki in ga v zasm eh dal o g rn iti z bleščečim oblačilom te r ga poslal n a z a j k P ilatu. sp rijazn ila sta se H ero d in P ila t tisti d an; Prej sta bila n a m re č v so v raštv u m ed seboj. Misli, Septem ber, 1969 ga izročili rim skim vo ja ko m in ti so ga vneli v n o tra n jo st. Ju d je bi se bili po M ojzesovi postavi om adeževali, če bi bili šli noter. To je P ila t upošteval in hodil ven in noter. D okler je P ila t slišal tožbe o Jezusu, k i so zadevale samo judovsko postavo, se je sku ša l otep a ti postopku zoper zoper obtoženca. Zato so ju dovski p red sta vn iki hitro obrnili tožbo in Jezu sa obdolžili upora zoper R im lja n e, k i so im eli P alestino pod okupacijo. Jezu s se im a za M ašijo, to je toliko ko t za kralja. K ako bi ka k ju d o v sk ij kra lj ne bil nevaren R im ljanom...? Zdaj je pač m oral P ila t bolj p rislu h n iti. Z a čel je Jezusa izpraševati. Jezu s razloži, k a j pom eni njegov naslov, kra lj V tem n i p ra v nič nevarnosti za R im... S svojo razlago se n i hotel ubra n iti obsodbe, p o trkal je na P ilatovo dušo, če bi se m ogla odzvati m ilosti. N i bila pripravljena P ila t "je šel ven." Bilo je že k a r dognano, da bo prišlo do obsodbe križa n ja. R im lja n i so na sm rt obsojen e križali, J u d je ako bi sploh sm eli sm rtno ka zn o va ti na svojo roko bi jih m orili s kam enja n jem. P ila t tu d i v naslovu ju d o vski k r a lj ne vidi n eva rn o sti zoper R im. K a j n a j pom eni naslov sam,, ko pa k ra lj n im a v o jsk e! S k u ša ka r pom agati Jezu su in ga prig a n ja, n a j se vendar brani, ko toliko vp ijejo zoper njega. Jezu s m o lii. Dobro ve, za ka j je m o lk n a jb o lj na m estu. P ila t ne ra zum e čudi se... P R E D O B L IČ JE M L I S J A K A J ezu s je nekoč p o p rej rekel o Herodu-, lisja k avitorepec. Z d a j se p rvič sreču jeta iz oči v oči. P ila t je bil ves srečen, ko je zvedel, da je Jezu s Galilejec, to rej pod oblastjo H eroda. R a d bi se izvil iz zadrege, sa j je živo čutil, da im a pred seboj nedolžnega, k i n i k r iv zločinov, ko t kričijo J u d je. Če ga obsodi H erod, P ila tu še ro k ne bo tr e ba dimiti. T u d i on je sku ša l biti lisjak... Z a ka j je bil tu d i H erod v Jeruzalem u, n i povedano. Toda ker je bil Ju d, si lahko m islim o, da je bil pač m ed ro m a rji za pashoveliko noč. L is ja k, ko t je bil, se je hotel izka za ti za pra vovernega Juda. Z a k a j sta bila s P ilatom v sovra štvu, tu d i n i povedano. R azlagalci sklepajo, da zato, ker je n e k a j časa p o p rej P ila t dal pobiti neka j H erodovih podložnikov. Tako je bil segel v njegovo oblast, zd a j želi to poj>raviti. P rija telstvo s H erodom je dosegel, n i p a dosegel tega, ka r je p redvsem hotel-. H erod se je zadovoljil s sm ešenjem Jezusa, sodno razpravo n a j pa le P ila t sam dokonča... V ečji lisja k je preslija čil m a n jš e g a

20 SLOVENSKA CESTA BO MORALA ČAKATI (Piše The E konom ist v A n g liji) MR. R IB IČ IČ, JU G O SL O V A N SK I m inistrski predsednik, se je odločil o stati trd e n v ostrem p re re k a n ju m ed zvezno vlado in R ibičičevo r o j stno republiko Slovenijo. On sam in n jegovi m i n is tri so m orali p o h ite ti n azaj v B elgrad sredi p o letn ih počitnic, k e r so Slovenci n a p ra v lja li ta k ro p o t, ko je zvezna v lad a odklonila S loveniji delež pri posojilu od svetovne banke. Ju g o sla v ija si je tam izposodila $ 35 m ilijonov dolarjev. To je že č e trto posojilo, ki je bilo dano za m o d ern izira n je c e st in razn ih d ru g ih g rad b. V n a č rtu je, da ban k a prispeva 40% stroškiv, 60% n a j bi plačala tis ta rep u b lik a, n a k a te re ozem lju se ceste g rad ijo. K o n k u ren ca za ta d e n a r m ed rep u b lik am i je huda, v e n d a r je S lovenija trd n o p ričak o v ala, da bo svoj delež dobila. G re za g radbo avtom obilske ceste od Št. lija n a av strijsk i m eji do N ove G orice na ita lija n sk i m eji. C esta n aj bi p red v sem služila tu ristič n e m u p ro m etu od sev era in zahoda. (94 p ro cen to v tu ristič n e g a p ro m e ta n a p o ti v Ju g o sla vijo se pom ika skozi S lovenijo). Iz tr e tje g a p o so jila je S lovenija dobila delež in je z n jim z g ra dila v ečji del n am erav an e ceste. N ed o d elan a o sta ja ta dva odsek ain d e n a r z a n ju n a j bi prišel iz č e trte g a posojila. T oda ko je u ra d n a a g en cija o b jav ila zvezni n a č rt, kako n a j se četrto posojilo uporab i, n i bilo v objavi nobene besede o cesti v Sloveniji. To je vzbudilo val p ro testo v v S lo v en iji: p a rtijsk o vodstvo, v lad a, p arlam en t, k ra je v n i odbori, časopisje vse je bilo sk ra jn o ogorčeno. Slovenci zam erijo B elg iad u, da se m u je tak o m udilo. Z adevo so sklenili v B elg rad u n a seji m i n istro v dne 17. ju lija, ko b a je ni bil p riso ten n iti eden slovenskih zastopnikov. B elg rad n iti n i obvestil L ju b lja n e v n a p re j, k aj bo n a p ro g ram u r a z p ra v lja n ja. B elgrad sicer to zan ik av a p rizn av a pa, da so se to zad evna p ism a n a poedine rep u b lik e k aj lahko izgubila n a pošti. (T udi v lad a v Z ag rebu izjav lja, da o stv a ri n i bila obveščena) Za tem i fo rm aln im i p ro te sti in p rito žb am i se skriva p re p rič a n je Slovencev (in H rv a to v ), da B elgrad odriva bolj n ap re d n e rep u b lik e od deležev iz fed e ra ln ih sredstev. Slovenci se p o teg u jejo za to, d a bi se d e n a r n alag a l tam, k je r bi n ajv eč k oristil skupni d ržav i; jezi jih, da bi ne dobila vsaka rep u b lik a, k a r ji jo n jih o v ih m islih g re. P rito žu jejo se, da njihova ekonom ska p o litik a v B elg ra d u ne n a jd e razum evan ja. P rav t a n ajn o v ejša odločitev B elg rad a se jim zdi živ dokaz za to. N jihova ekonom ija za p o teg u je za to, da n a j vsaka rep u b lik a v svojih m ejah skrbi za boljši razvoj gosp o d arstv a v zadevah, k o t so tu rizem, trg o v in a in prom et. B elgrad odgovarja S lovencem : V S loveniji je v letu 1968 prišlo celokupnega dohodka $ 924 na poedinca, in to je visoko nad jugoslovanskim p o prečjem, ki zn aša le okoli $ 500. M ak ed o n ija sam a zm ore le $ 250, K osm et p a kom aj $ 200. Z ato n aj S lovenija p rizna, da je g ra d n ja cest veliko bolj p o tre b n a v m anj razv itih republikah. To n a j jim pripom ore do v išjeg a standard a. N a to p rav ijo Slovenci: To je lahko vse res, nič m anj pa ni res, da S lo v en ija p risp ev a fe d e ra ciji iz svojih dohodkov celih 30 procentov, čeprav im a sam o 8 pro cen to v p reb iv alstv a v Jugoslav iji. T udi kažejo n a to, da je n u jn o tr e b a slovensko in d u strijo, ki ita k ni na široko zasnovana, m o d ernizirati. V sega te g a si B elgrad ne je m lje k srcu in Slov en iji o b rača h rb et. Iv ršn i svet p a rtije je že obsodil p ro te stira n je Slovencev k o t n e k a j, k a r bi ne sm elo biti dovoljeno. Ko je tako B elgrad u rad n o slovensko p ro te stira n je zavrnil, je obenem p recej jasn o n am ignil, da bo S lovenija b o lje u p o štev an a p ri p etem posojilu, ki se bo izvedlo p rih o d n je leto. V en d ar vse k aže spričo m olka, ki je slovenska vlada z njim n a to obljubo re a g ira la da bo k a ša m ed B elgradom in L ju b lja n o o stala vroča. V TO R O N T U, CANADA, so Slovenci p ra z n o vali letos že D E S E T I v sak o letn i Slovenski d a n. K o t vsako leto so se tu d i letos zavzele z a n j vse o rg an izacije in ga izvedle v splošno zadovoljnost in nav d u šen je. P ozdrav in osebnega zasto p n ik a vlade jim je poslal sam p red sed n ik T ru d eau. Med drugim je zap isal: V te j deželi je pravilo ra z lič nost, ne pa izenačenost. Slovenci ste p rin esli v a žen delež k an ad sk em u d ržavnem u živ ljen ju. P ošiljam vam n ajb o ljše želje, da bi veselo praznovali spom in svojega velikega pesnika F ra n c e ta P re š e r na. V aš P.E. T ru d eau. 274 Misli, Septem ber, 1969

21 ŠE O MOŽU IN ŽENI Iv an Š truce!j, W.A. MNOGO SEM ŽE ČITAL, k a r se je pisalo in se še piše o m ožu in ženi v zakonskem živ ljen ju. P rehodil sem veliko sv eta in m arsik je videl, k o liko je n esrečnih zakonov. S koraj bi rek el, da je več n esrečn ih k o t srečnih. N e bom se spuščal v u g ib an je, če je p ri tem več kriv d e n a žen ah in m anj n a m ožeh. R azlično je. To pa rečem, da se ob m islih n a zakon in n a pouk zakonskih d a n d a nes vse prem alo ozirajo n a to, k a r je zapisano v svetem pism u. Saj smo k ristja n i in k ato ličan i, sam pouk z dokazovanjem iz posvetne m o d ro sti nam ne sme biti dovolj. Le poglejm o tu d i, k aj p išeta o tem sveta apostola P av el in P eter, č e se n am to zdi starom odno, je z nam i nek aj n arobe. V eliki apostol sv. P avel je zap isal: Žene n a j bodo svojim m ožem podložne k ak o r G ospodu; zakaj mož je glava ženi, k ak o r je K ristu s C erkvi, sam odrešenik telesu. K akor je p a C erkev podložna K ristu su, tak o tu d i žene svojim m ožem v vsem. K je je potem enak o p rav n o st? N aj le bo e n a k o p rav n o st v vsem javnem živ ljen ju. N aj le ženske p rejem ajo enako plačilo za enako delo, n a j le im a jo enako pravico do izobrazbe v razn ih poklicih. T em u p rav nič ne n asp ro tu je m. T oda v zakonskem in družinskem ž iv ljen ju apostolski n a u k ni izgubil Pom ena. P oglejm o, k a j piše sv. P e te r: P rav tak o bodite žene podložne svojim m o žem, da se, če k a te ri ne v ru je jo besedi, pridobe b rez besede po v e d en ju svojih žena, ko bodo videli vaše bogaboječe in čisto življenje. V aš o k ras n aj ne bo zu n an ji, v k o d ra n ju las in n av ešan ju zlatn in e ali v noši oblačil. R ajši b o d ite s k rit človek src a z nem inljivim krasom k ro tk e g a in m irn e ga d u h a; to je dragoceno p red Bogom. T ako so se n am reč zalšale tu d i nek d aj svete žene, ki so u p a le v B oga in bile podložne svojim m ožem. K akor je bila S ara poslušna A b rah am u in ga im enovala gospoda; n je n e hčere ste p ostale, če d elate dobro in se ne b o jite nobene g rožnje. "E n ak o, m ožje, živite s svojim i ženam i k ak o r s slab o tn ejšim spolom po p am eti in, k e r so tu d i one deležne z vam i m ilosti živ ljen ja, jih im ejte v časti, da se ne bodo ovirale vaše m olitve. V idim o, da apostola ne d a je ta n aukov le zakonskim ženam, am pak tu d i m ožem. Saj je r a zum ljivo, da im ajo tu d i ti dolžnosti v zakonu, p a ne ravno m ajhne. Seveda si bodo p a vzeli k srcu besede apostolov le n o rm aln i zakonski m ožje, ne pa kakšni p ijanci, k v arto p irc i, ž e n sk arji in p o dobni. V en d ar sem p repričan, da n a splošno bo vsak m ož spoštoval svojo ženo in jo lju b il, če se ona vsaj m alo ra v n a po b esed ah sv. pism a, č u v a l jo bo k o t svoje oko. Z aupal ji bo den ar, se z njo posvetoval v razn ih zadevah g o sp o d arstv a in vzgoje, p a še v razn ih drugih. V ta k ih dobrih m edsebojnih odnosih bosta tu d i v zg o jila svoje otroke. N a žalost ta k ih zakonov ni p re te ž n a večina. P re več se zan e m a rja jo ali v celosti p o zab ljajo besede apostolov. Res ne m orem o pričak o v ati, da bi sveto pism o b rali in razm išljali n everniki, am pak da ne m islijo n a to k ato ličan i, je p a zelo žalostno. N i čudno, da se dogaja m ed zakonskim i toliko nered n o sti. č e bi b o žja b esed a več v eljala, bi bilo dru g ače in veliko m an j p rito žb o n esrečn ih zakonih. IZ PISMA IZ SLO VENIJE T ito se je u strašil R usov n a eni stra n i, n a drugi p a razn ih cen trifu g a ln ih sil republik v J u goslaviji. Z daj skuša o k rn iti ra z n e p ravice re p u b lik. časo p isi se m o rajo v d rž a ti p re o stre k ritik e Sovjetov. L ansko jesen je bila p ri nas v elik a p rip ra v lje n o st za p rim er, če bi se R usom le zahotelo tu d i po Ju g o slav iji. L ju d je so si seveda dopovedovali, d a A m erikanci ne bodo dovolili R usom v d o ra v Ju goslavijo. T ito je pa pač toliko b rih te n, d a v e: A m erikanci bi pač p ro ste stira li, po k akšn i novi f r onti jih p a zlasti zdaj p rav nič ne skom ina. T o rej m o ra T ito n a k a k način p o k azati R u som, da on in p a rtija trd n o sed ita v sedlu. To je dosegel poleg d ru g ih z lasti z dvem a po tezam a: u stv aril si je n advlado, v k a te ri sedijo iz re p u b lik po dva glavnih kom unističnih m ačkov, za p re d sednika vlade je n astavil R ibičiča, ki je s ta r r a n - kovičevec in b a ra b a velike sorte. L anska p rip ra v lje n o st je tu d i dru g ače koris tila. P a rtija je sp et p o stala p o p u larn a m ed m ladino. P oprej so m orali sk o raj p ro siti m lade, da so v stopali v p a rtijo, p retek lo je sen se jih je p recej vpisalo iz p rav eg a n av d u šen ja. R adi bi h o dili svojo pot, to d a T ito jih zav ira, zlasti Slovence in H rv ate, da n e bi izsiljevali k ak šn e v ečje d e m okracije, ki n jem u p rav tak o m alo diši k o t R u som. Misli, Septem ber,

22 s 11:;? K O B A R I D leži v lepi dolini Soče n a P irm orskem. K raj je sam n a sebi m ajh en, za nas je zlasti zato zn am enit, k e r je tam kap lan o v al p e snik Sim on G regorčič. N apisal je toliko lepih pesmic, da m u lju d je prav ijo G oriški slavček. A li zn ate k atero n jegovih pesm i? M orebiti tisto o V e selem p a stirju? G reg o rčičev a ro istn a hiša V rsno KOTIČEK NAŠIH MALIH P ra v ljic a : P e te r K lepec P e te r K lepec je bil m ajh en in slab o ten deček. D rugi dečki so m u n ag aja li. P e te r je p rosil Boga, da bi m u dal m oči. B og je njegovo p ro šn jo u slišal. K lepec je po stal zelo m očan. Ko je bil P e te r že velik, so p rišli v n aše k ra je T urki. S seboj so im eli v elikana. T u rk i so rekli cesa rju, n a j n a jd e m očnega človeka, ki bo n jih o vem u velik an u kos. Ko je P e te r to slišal, se je ponudil c e sa rju za boj z velikanom. C esar se je n a sm ehnil, ko je videl, kako m ajh en je P e te r. N i v e del, kako m očan je. D rugi dan je šel P e te r, da bi se srečal z v e likanom. T u re k se je zasm ejal, ko je zag ledal P e tra. D al m u je roko. P e te r jo je p ograbil in iz trgal. Z drugo roko je h o tel T u rek P e tr a u d a riti, p a P e te r n i čakal. Sam je u d aril in bil h itre jši. T u rek se je zvrnil n a tla. T u rk i so bili zelo jezn i. H oteli so n a p a sti P e tra. T a pa prim e za drevo v bližini. Izp u li g a in m ah a z n jim po T urkih. V eliko jih je potolkel, d ru g i so zbežali. Škoda, da zd aj n i več m ed nam i P e te r K lepec. Ja z bi ra d a videla, če bi se h o tel k ak šen n aš K o tičkar iti m e ta t z n jim. M orebiti M artin K onda iz Sydneya, ki si je gotovo n a b ra l veliko m oči p ri lovu na polhe. A nica. 276 Kad im a k o n je D ragi K o tičk arji: D anes vam bom pisal 0 konjih. Ko sem bil v dom ovini, smo se vozili s P ram om in M iškom. K onji so zelo p am etni. R adi ubogajo in pridno delajo. V časih so že tu d i m alo leni, pa pade po n jih bič. Ja z sem k o n je n a jra je ja h a l, p a tu d i voziti se je lepo. D a le m alo p o teg n ete za v a je ti, pa voz že g re n ap rej. K o n ja je tr e ba krm iti in paziti, da ne pije vode, k a d a r je vroč, in da ne sto ji n a prepihu. H ranim o ga s senom in ovsom, p a tu d i košček k ru h a ra d vzam e z roke. K onjiček ve, kdo ga im a ra d in kdo za n je g a sk r bi. P ri o ra n ju zem lje m o ra ta b iti dva k o n ja, eden sam ne m ore o rati, posebno če je zem lja su h a in trd a. M ora p a biti vsak k onj podkovan z železno podkvijo. Pozim i m ora b iti podkovan n a ostro. N jegov kom at je tre b a v e č k ra t p re m e n ja ti, očistiti in n am azati. Za ja h a n je m o ra b iti sedlo ali vsaj d ek a in uzda. P oleti se vozi z vozm i. K olesa p ri vozu je tre b a m azati s tako črno m astjo, da ra je tečejo. Pozim i p a se vozi s sanm i. Ponoči m o ra im eti vsak voznik luč. Pozim i m o ra im eti vsak konj zvonček, da se sliši, k e r sani tečejo polahko in potihem. P o z d ra v lja vse K o tičk arje M a r tin K onda, No. S tra th fie ld, NSW. M am i je po m ag ala D rag i K o tičk arji: Im eli smo zo p et šolske počitnice. B ila sem sam o dom a in p o m ag ala m a mi. M am a je p a pom agala m eni, da se bom o n a u čili za proslavo očetovskega dne. U čim o se jaz> b ra te c B ogdan in se stric a Ju d ita. O četovski dan bo n a slovenski zem lji. U pam, da bo lepo vrem e, k o t je bilo za m aterin sk i dan. želim tu d i, d a bo dosti ljudi. D rugače bo bolj žalostno. Pozdrav vsem! M irjam B avčar, F a irfie ld, N SW. N je n a povest D rag i K o tičk arji: N apisala vam bom povest, ki sem jo slišala v slovenski šoli. P e t fa n to v je šlo po svetu. Ko so bili u tru je n i, so se usedli na trav o. E'den je začel š te ti: eden, dva, tr i, štiri. Sebe je pozabil šteti. Z ato so fa n tje m islili, d a s o en eg a izgubili. H itro so vstali. V tra v i so videli k o ta n je, k je r so p o p rej sedeli. Z ačeli so jih šte ti. Bilo jih je pet. M islili so, d a je eden m ed n jim čarovnik. U strašili so se in se razbežali. Z inka S im unko, M elbourne. M isli, Septem ber, 1969

23 IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W. ČRNEC V EVROPI K r s t i S u zan a M a te jk a Snedic, E n m o re. Oče C iril, m ati M etka r. P o la jn a r. B o tro v ala s ta M etod in Z orica Snedic Jo sep h A n to n N eu k am, F a irfie ld. Oče Jo sep h K arl, m ati S ilva r. šte fa n e c. B o tro v ala A n to n in Jo h a n n a Z upančič M ihael V inko Š tibilj, T u rra m u rra. Oče V inko, m ati E lizab eth r. S kinner. B o trovala Jo že in B a r b a ra B enčina R o san a M a rija S te m b e rg e r, C roydon. Oče R u dolf, m ati D rag ica r. Rolih. B o tro v ala Ja n k o in N eva Janžekovič B rig ita M a rija O solnik, M aw son, A.C.T. Oče V inko, m ati M arija r. F alež. B otrovala C vetko in A da F alež S o n ja M a rija N ovak, K irraw e e. Oče Slavko, m ati M arica r. Š ircelj. B o trovala P avlina in A n to n Šircelj R o b e rt A n to n F ab ia n, U ltim o. Oče S tanko, m ati A n a r. R u sjan. B o trovala D alibor in L in a Š edlbauer P o r o k e R u dolf G erdevič iz S kadanščine (žu p n ija Slivje) in Iv a n k a V rtelj iz P o d g raj. P riči E m il in D o ra H rv atin A lbin S ed m ak iz Ilirsk e B istrice in A n g ela Kostevc iz žu p n ije Izlake. P riči B ranko Sedm ak in A n d reja K ostevc A dolf L ap o rn ik iz L aškega in M atild a M. B abšek iz M akol. P riči S. M en n er in E. S m ith A n g e l s m r t i Ja n k o Jan žek o v ič, devet le t s ta r sinko M artina in M arije r. F abjan čič, se je v C roydonu pri 'S la n ju sm rtn o p o nesrečil 10. avgusta. P ogrebno opravilo z m ašo je bilo 14. avg. v E n fie ld u, sp rev d je šel n a pokopališče Rookvvood. F ra n c P o te p a n, 30 le t s ta r zakonski m ož iz Bass H illa, je p o stal dne 28. av g u sta ž rte v svojega Poklica. P ri p le sk a n ju v St. P e te rsu je p ad el z d ra tak o n esrečno, da so poškodbe n a glavi povzročile naglo sm rt. P ogrebno opravilo z m ašo 30. avgusta v B ass H illu je privabilo m nogo ro jakov k m olitvi z a sp o što v an eg a ra jn ik a in v dokaz isk renega so žalja vdovi Iv an k i r. Č erne. P ogrebni sprevod je zavil n a pokopališče Rookvvood. O bem a ra jn im a večni, pokoj, žalujočim iskre- 110 sožalje! (O G N JIŠČ E, K oper) D rag i oče, policija m e je popisala in to je bilo ta k o le : po m aši sem sta l p ri cerkvenih v ra tih ob oglasni deski. T u so bile tr i ženske, ki so o b irale če trto, ki je izstopila iz C erkve. N oče b iti k a to ličanka. E n a je re k la : T ako slaba ženska! Čisto p rav je, da je izstopila, saj bi se je m e dobre k ris t ja n k e m orale sram ovati, če bi o sta la. D ru g a je re k la : Seveda, bila je že od n ek d aj lahko blago, že delj časa sem jo opazovala. T re tja je d o d ala: T akoj g rem v k a rita tiv n o p isarn o, d a ji ja ne bodo k aj dali, če bo k d aj p rišla p ro sit. In p rv a je sp e t re k la : N ič se ne b o jte, da bi k d aj šla n a k aritas. O na im a v e rje tn o svojo lastn o k a rita s, saj veste, da k a rita s po naše pom eni ljubezen. S to k a rita s si gotovo k aj zaslu ži. In te d a j so se vse tr i strašan sk o sm ejale. Ja z p a sem se razjezil, stopil k n jim in re k e l: Če vas slišm tak o govoriti, se m i ni tre b a nič čuditi, če lju d je izsto p ajo iz C erk v e. N a jp re j so popolnom a u tihnile, n ato je en a re k la : Z akaj pa, če sm em v p ra š a ti? R ekel sem : P ri n as v A frik i je bil nekoč čarovnik, ki je im el v svoji kolibi m nogo kač. Seveda živih, č e je prišel k n jem u k ak tu je c in g a p ro sil za prenočišče, je čarovnik d e ja l: L ahko p re n o čiš p ri nleni, le pridi, zu n aj so levi, le prid i, dobro prenočišče im am zate! Ko pa je potem tu je c videl številne kače, je tak o j stek el ven. R aje je p re n o čeval pod grm om, čeprav je bilo nev arn o, d a g a bodo levi požrli. E n a izm ed n jih je re k la : K aj h o čete s tem p o v e d a ti? R ekel sem : C erkev nas vedno svari p red n e v a rn o stjo sv eta in govori: P rid i k nam in reši svojo dušo! T oda ko p rid ejo lju d je v C erkev, n a jd e jo tam m n o g o k rat kače, ki jih pik ajo. T edaj so ženske p o stale divje. E n a je re k la : T i u m azana rek lam a p aste za čevlje! P o jd i ra je v P ra te r in se daj tam n a g a tit za p a n o p tik u m! D ru g a: Če boste tako govorili, boste k m alu beli nam esto črn i in sicer od sam ega s tra h u. In tr e tja : N e, k aj ta k e g a pa še n e! K om aj sm o se p red n e k aj le ti znebili Rusov, pa ti p ride sem n eki A šasn ti in hoče im eti b esedo! N ato so vse h k ra ti govorile in zelo glasno. P rišel je policist in n as vse popisal. One tr i so odšle, policist mi je pa d e ja l: Moj d ragi gospod, kako se že pišete, a ja, O bolungw e, m o rd a ste v A frik i lovili tig re in leve, to d a v e rje m ite m i, še zdaleč n iste izučeni.. M ihael O bolungw e. Misli, Septem ber,

24 * č'd R U Š T V O SYDNEY > 9» IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA 7. L e to šn je volitve n a občnem z b o ru bodo po p rav iln ik u, ki je bil p red lo žen v re g istra c ijo sk u pno z d ru štv en im i prav ili. Č lani bodo o p o d ro b n o stih posebej obveščeni. 8. B la g a jn ik p ro si, d a p la č a te član a rin o za leto č la n a rin a zn aša $ S te bili n a m ladinski p rire d itv i n a zem lji? č ita jte o g lase v M islih. 10. S k u p in a d ru štv e n ih članov, ki je odšla n a trim esečn o p o to v a n je v dom ovino, se bo v rn ila 19. sep tem b ra. Jo ž e Č uješ. 1. N a b ira ln a ak cija, ki jo je p ričelo d ru štv o za pom oč vdovi sm rtn o p o n e sre č e n e g a F ra n c a PO - T E P A N A, je n a le te la n a dovolj lep odziv. P ro s i m o vse, ki lahko p o m ag ate d ru žin i v n esreči, da po svoji v esti in m oči p risp e v a te. D e n a r p o šljite b la g a jn ik u d ru štv a in m u n ap išite, d a je n a m e n je n za P o tep an o v sklad. P o m ag ajm o vsi, m a jh n e m u o tro k u lahko s skupnim i m očm i rešim o dom, če m u že o četa ne m orem o v rn iti. Z b ira n je bo z a k lju čen o 15. o k to b ra V ab ljen i ste, da p rih a ja te n a slovensko zem ljo čim p o g o steje. V sako soboto je ta m šola, en ak o tu d i ob n ed eljah. N a razp o lago im a te šah, k a rte in še k aj. T udi slovenske g lasb e ne m a n jk a. Če ig ra te in š tru m e n t, g a p rin e site s seb o j, se b o mo m alo zav rteli. 3. O BČNI ZBOR d ru štv a bo leto s v n ed eljo 12. o k to b ra ob 2h popoldne n a slovenski zem lji 45. F e rre rs Rd. H o rsley P ark. U d eležb a je z a člane obvezna, vsi ostali, ki se za d ru štv en o delo z a n i m ate dobrodošli! 4. O četovski d an sm o leto s p razn o v ali n a p rav poseben n ačin. L ev ji delež d ela za p rire d ite v n a zem lji je im ela g o sp a M a rija K ošorok. L ep a h v a la tu d i vsem ostalim, ki ste p o m ag ali (g. R atk o n am je pokosil tra v o ) in gosp o d in jam, k i so n a p ek le p otic, d a je bilo v eselje. S slogo se lah k o v e liko doseže, č e se bom o vsi tru d ili, bo slovenski h rib č e k v H o rsley P a rk u k m alu p o stal d rag o cen košček dom ovine v tu jin i. 5. V bodoče bodo d ru š tv e n i p ro s to ri n a slo venski zem lji n a razp o lag o član o m in n jih o v im p rija te lje m re d n o vsako n e d e ljo od 12h do 6h p o p o ldne. O dbornik d ru š tv a v am bo n a razp o lag o z nasv eto m in pom očjo. O tro ci bodo im eli ig re in p o u k od 3h do 5h. N am esto v b u sh, p rid ite n a pik n ik n a svojo zem ljo. 6. Vse d ru štv e n e novice lahko p re č ita te n a d ru štv e n i o g lasn i deski, ki je v d ru štv e n i p isa rn i 45. F e rre rs R d. H o rsley P ark. >: S.D.S. M L A D IN S K I O D S E K i >: V sa m lad in a v a b lje n a n a M ladinski p ik n ik J J n a slovenski zem lji 45 F e rr e rs R d. -J! >: v n ed eljo 21. sept. ob 1. pop. }!! ; M esovje in klobase p rin e site s seboj. >: J P ek li boste sam i! iji :! S ta n k o P e tk o v še k. $ S L O V E N S K O D R U Š T V O S Y D N E Y * >: v ab i n a GASILSKO VESELICO S o b o ta 27. se p te m b ra H P A R IS H H A L L, S m ith field, N SW. &!! V»«6 * ogal «J u s tin & N eville Sts. V. J $ Z ap o r s C eljskim p isk ro m in še k a j. >: O d b o r y S * i 5 S A M S K I S L O V E N E C S * (ta k že n ad 50 le t, d ru g a č e p a y!! dobro sto je č ) se želi se z n a n iti * J s S lovensko sebi p rim e rn e s ta ro s ti!! V. j*: v svrho žen itv e. S i. J Im e in naslov p ri M IS L IH '-j J 278 M isli, Septem ber, 1969 jjj

25 MIHA NOČE V TOPLICE P oslal P e te r B izjan P. u re d n ik! To zgodbico je n ekoč napisal ž u p n ik F ilip T erče lj. B ra l sem jo v D ru ž in ski p ratik i. Zdi se m i zelo z a b a v n a in vesela. N e v e rja m e m, d a se bo kdo pritožil, če jo p o n o v ite v M IS L IH. P e te r. BOG J E D AL ST R IC U M IH U 50 le t in n a v sako leto tr i kile m esovja. Pozim i je m ož tovoril svojo težo še dovolj po trp ežljiv o, p oleti p a n i zm o gel zo p rn e vročine. S tric M iha je p o stal v m esecu ju liju p rav i p a rn i kotel. K er m u pod palcem n i kaj m anjkalo, je sklenil, da p ojde v toplice. P re j pa je v p rašal za sv et sosedovega B laža. K ajp ad a, v toplice p o jd i! je d ejal Blaž. T oplice nesejo dol in te po stav ijo g or. Im am z la to izkušnjo. Z ju tra j te slečejo in po v ijejo v m o k re cunje in n a to v v o ln ena z a g rin ja la te r te z a d elajo tak o, da ne m oreš p rem ak n iti noben eg a uda ra z e n p rsto v n a n o g i. T o rej te p re šajo.. je g o d rn ja l stric. E j, p a ti to dobro dene! P ren esejo te v k o palnico in sp u stijo v a te p aro, d a se p o tiš celo iz nohtov. N ato h ajd v kopalno kad! K ak ršn eg a te je B og dal, te denejo v vodo. T ri golide ti tre šč i jo n a h rb e t in p rav ijo, da je to m rzli poliv. O je j, o je j! vzdihne stric. N ič se ne plaši, M iha! N ato g re š n a sp re hod. To se p rav i po dom ače, p o h a ja t te pošljejo. Med p o tjo m oraš p iti vodo in sp e t vodo, n ič d ru g eg a t i ne privoščijo. T i žlepneš, vodo, o n i p a sto jijo okoli teb e in h v alijo : odlična voda! N ič jim ne v erjem i. V oda je že d o b ra od z u n a j. T o d a od z n o tra j, n ak! Od z n o tra j im a stra ša n sk i u čin ek. A h! se zgrozi M iha. O krog e n a jste te pokličejo sp e t v vodo. Z daj sediš k o t bi se cvrl v peklenskem kotlu. O poldne se sp re h a ja š in ob eni ti p rin esejo kosilo. Seveda, tako oni p rav ijo. K akšno kosilo? B istra ju h a, trd a žem lja in so late za dve kozi. T ako p red p isu jejo ti učeni d o k to rji, da več p risk o p arijo n a ra č u n tv o je kože. P opoldne p a telovadba. To se p ra v i: neki rogač šte je e n a dve, ena dve. T i p a priv zd ig u ješ svojo debelo lastn in o zdaj g or, zdaj dol, zd aj sem, zdaj tja, da ti n a z a d n je m oli je z ik iz ust. č,lovek bi ra d šel sp at, to d a sp ati te n e p u ste. V ljudno te P eljejo v prho in izlijejo n a te celo ploho. T i pa Plešeš k o t s ta r m edved in sto p icaš zd aj n a desno, zdaj n a levo. M oker si k o t g lista in še ti ne dajo m iru. V edno p o n av ljajo s ta ro preizk u šen o z d rav i lo : K a r tv o jem u telesu in želodcu diši, to je z d ra v ju škodljivo; k a r ti je zoprno, to je zdravilno. Ti im aš n a p rim e r rad klobaso, pivo in tobak. M iha, slabe reči si si izb ral! Z ato te bodo toliko časa cvrli in m učili, da se ti posuši z a d n ja k ap ljica piva in izhlapi zad n ji tobakov dim. To so stru p i in stru p e ti p režen ejo z vodo. N ehaj v e n d a r! je renčal stric M iha. N ik ar se ne v zn em irjaj! S tv a r še ni končana. Od p etih do šestih zvečer se začne te k a n je. V se: staro in m lado, dedci, ženske, fa n tje, dek le ta se love, k o t bi se šli otroci slepe miši. In ti, M iha, boš zrav en. Oči ti bodo zavezali, pa bok o lo v ratil zdaj na desno, zdaj n a levo. P re te to sm ešne so te bridke ure. Ponoči p a spiš k o t k a m en. č ez m esece p ostaneš suh k o t cigara. Koža se ti opleta k o t oslu pod vratom. K a r si želel, si dosegel. F ig o! je d ejal stric M iha. O brnil je B lažu h rb e t in p lju n il n a debelo. V eliko težk e g a si je upal stric p re n e sti v ž iv ljenju, a ta k ih n ap o rov ni zm ogel njeg o v pogum. R ajši Špeh k o t k o sti! T ako se je tolažil in še d alje vdano p ren ašal svojo pezo. Toplice so za šk rice, je še dostavil in lepo dom a ostal. JU TRO NA KRASU Srečko Kosovel Sam grem po dcdini kraški, kadar vanjo jutro sije in se morje zdrave sile v mlado dušo mi razlije. Sklonil bi se in pokleknil pred ognjenim veličastvom, kakor kralj bi šel po Krasu v duši s silo in bogastvom. In pod silo mlade duše bi se zemlja premaknila, naša zemlja, bratje moji, k soncu bi se primaknila. Misli, Septem ber,

26 ^ d e k e t r o v Z L A T I JU B IL E J SL O V E N SK E U N IV E R Z E je s posebno zelo povečano izdajo p roslavil ted n ik Svobodna S lo v en ija v A rg en tin i. L e ta 1919 je n a m reč po p riz a d e v a n ju Slovencev, zlasti dr. K orošca, B elgrad dovolil, d a se v L ju b lja n i ustan o v i n o vo vseučilišče, k i so Slovenci pod A v strijo zam an po njem h repeneli. U stan o v itev slovenske univerze je dvignila n a ro d u sam ozavest in ponos. D ala je slovenskem u d ijak u m ožnost, da je štu d ira l dom a v svojem je z ik u in n aro d n em duhu. S icer so p o zn eje ra z n i b elg ra jsk i režim i skušali univerzo, ki je ta k o j spočetka obsegala vse fa k u lte te, po m ožn o sti o k rn iti, to d a Slovenci so jo znali o h ran iti vse do leto šn jeg a z la te g a ju b ile ja. B ESE D A O R EG R A T U tu d i p rav gotovo sp a da n a to m esto, saj ga je n a jti zares pod vsem i v etro v i in celo n a vseh vetro v ih. N ehvaležni zem lja n i g a im ajo za plevel in g a tre b ijo, k a r se da. Zelo m alo n as je p am etn ih in nam služi za redilno in zdravo solato. R e g ra t je zelo b o g at n a m in e ra lih : kalciju, fo s fo rju, železu, š e b o g a te jši p a n a v itam inih. To se pove ta k o le : 100 g re g r a ta im a 14,000 m ed n aro d n ih e n o t v itam in a A te r 0.19 mg tiam in a in 0.26 m g rib o flav in a. S te videli? H a! P a se n a jd e jo zem ljani, ki re g ra tu p rav ijo p le vel! N a mizo z njim! T U D I M IŠI SO D R A G O C EN E včasih. Š est ta k ih kažejo v S ydneyu T aro n g a P a rk Zoo. So posebne, red k e so rte. N ašli so jih n ek je v Q ueensla n d u : m am ico in šest m ladičev, ki so bili od sile m ičkeni. O dnesli so jih dom ov, p a je s ta ra p obegnila. K onec? N e! S p re tn a d ek lin a jih je k rm ila z m lekom s pom očjo um etno izdelane slam ice. P o 18 d n eh so že m ladički začeli sam i seg ati po p rim ern i h ra n i. K m alu so bili zreli za odhod v Zoo. L ahko jih g re ste g led at. K A R D IN A L O P O L IT IK I. E d en n ajn o v ejših in n a jb o lj vid n ih k ard in alo v je F ranco z D anielou, je z u it, č a s n ik a r g a je v p ra šal: K aj m islite o delu v politiki,? Izvleček iz o d govora: K ato ličan i se m o rajo zav e d a t isvojih odgovornosti n a m edn aro d n i ravnin i. D uhovnik m o ra laik u p rik azati politiko k o t resnično človeško stv a rn o st. K ristja n i sicer n e sm ejo b iti p rep ričani, da je sam o njih o v a p o litik a p rav iln a, to d a m o rajo b iti politi-čno o rie n tira n i, m o rajo d elati politiko, m o rajo im eti p o litiko. V en d ar ne sm ejo isto v etiti politiko in k rščan stvo. D uhovnik n aj ne u k azu je, kako m o ra v ern ik voliti. IZVOZ K L E T V IN IZ IT A L IJE v S lovenijo in d ru g am v Ju g o slav ijo skušajo Ita lija n i u stav iti. Z avedajo se pa, da se izvoz n e bo u stavil, če sam i več in več te g a b la g a p rid elajo v svoji dom ovini. Zato so sklenili n e še rav n o vsi da bodo kletev začeli dom a resn o p o b ijati. Okoli 80 čedno m islečih Ita lija n o v se je zbralo v F ire n c a h in so o zadevi razp ra v lja li. U gotovili so, da je v Ita liji m ed 53 m ilijoni prebivalcev 15 m ilijonov k ro n ičn ih p reklinjevalcev. O štev ilu a k u tn ih si n i so u p ali n ičesar reči. S klenili so započeti ak cijo, da z resn im delom in p reb u d itv ijo ja v n e g a m n e n ja poskusijo kro n ičn e in ak u tn e p rek lin jevalce širom po Ita liji o zdraviti. O uvozu kletv in v Slovenijo niso govorili, om enilo g a je koprsko O G N JIŠČ E, ki o sestan k u v F ire n c a h z odobrav an jem poroča. D U H O V N IK I T R E T JE G A S V E T A je im e s tru ji duhovnikov L atin sk e A m erike, k i je n a sta la p red leti v B razilu. R azširila se je po vsej ju žni A m eriki in drugod po n erazv item sv etu. N a m en te h duhovnikov je štu d ij socialnih problem ov in n jih rešev a n je m ed v ern ik i in vsem i ljudm i. S socialnim delom se skušajo p rib liž a ti lju d em in jih n a p ra v iti tu d i bolj sp rejem ljiv e za K ristu so v nauk. J e pa m ed n jim i, k a k o r povsod, n e k a j sk rajn ežev, ki p ri svojem delu p re h a ja jo n a popolnom a politično p o lje in se zn ajd e jo v objem u z lev ičarji in zagovorniki nasilja. R ado se jim zazdi, da brez n asiln eg a p o stopka ne bo m ogoče p riti do v ečje socialne p rav ičn o sti... S tem je m lje jo ugled celo tn i s tru ji duhovnikov tr e tje g a sv e ta. C ER K EV V S T IS K I (D ie K irche in N o t) je zborovala v nem škem m estu K oenigstein tu d i lestos v ju liju. M ed 400 udeleženci 27 n aro d o v so bili tu d i Slovenci. Bil je že 19. ta k kongres. L e to šn je m u so dali v razp ravo m isel: N em ir v Svetu. M ed d eleg ati so bili tu d i p ravoslavni in p ro te s ta n tje. P ap ež jim je poslal pozd rav in b lag o slov. Z borovali so več dni. M ed reso lu cijam i, ki so jih sp rejeli in objavili, so n aslednje m isli: T udi sk o ra jšn ja u resn ičitev evropske skupnosti je pogoj za re šite v perečih v p rašan j. K ristja n i im a mo nalogo sv et sp rem en iti, to d a ne s silo, am pak z vplivom b rez sile. Za k ris tja n a ni nobeno s ta n je brezupno. 280 Misli, Septem ber, 1969

27 NA BOLG A RSK EM so bile leto s v m aju velike proslave v spom in 1100-letnice sm rti sv. C irila. Cirilu in b ra tu M etodu so izkazale zasluženo čast cerkvene in državne oblasti. Z anim ivo je, d a so ju slavili k o t B olgara. To bi seveda n e b ila n ik ak a n esreča ne za oba b ra ta ne za nas, v e n d a r zoper zgodovino ne g re grešiti. T a zelo ja sn o p riča, da sta bila ro je n a G rka. V kolik o r sta se poslovanila, je bilo uspeh u č e n ja in ljubezni. S U E ŠK I PR EK O P k aj čudno p ro slav lja svojo stoletnico. Ko so ga le ta 1869 odprli in začeli u p o ra b lja ti, so se vršile velike slovesnosti in občudovanja g enia ln eg a franco sk ega in ž e n irja, ki je delo izvedel, n ik je r ni m an jk alo. Ob sto letn ici je kanal zaprt, n eu p o rab ljan in že tu d i neu p o rab en. P uščavski pesek ga zasipa, velike la d je bi n e m o gle po njem, čeprav bi ga sp et odprli. P a g a svet kom aj še pogreša. L etala so p rev zela m nogo p o t niškega p ro m eta, ki je bil blizu sto le t navezan n a Suez, ogrom ne lad je p a p re p elljejo toliko blaga, na p rim e r olja, okoli A frik e, da se zam u jen i čas ob m nožini dovoza kom aj k a j pozna. EV R O PSK E N A R O D N E M A N JŠ IN E, ki im a jo lastn o skupno org an izacijo, so v leto šn jem m a r cu zborovale na D anskem. Zanim ivo je v ed eti, od kod vse so se zb rali n jihovi zastopniki. N aštejm o jih : B reto n ci iz F ra n c ije, š k o tje iz A nglije, D anci iz N em čije, N em ci iz D anske, F rizi iz D anske, N em ci iz ju ž n e T irolske in iz Sudetov, A lzačani in L orenčani iz F ra n c ije, Švedi iz F inske, L a- toncu iz Švedske, H rv a tje iz G radiščanske, Slovenci iz K oroške in še n ekaj drugih. Iz Š panije p a niso mogli p riti ne B aski ne K atalonci. B aje vse ev ro p ske jezikovne m an jšin e šte je jo k a r 20 m ilijonov. V LA D IM IR B A K A R IČ, p o g lav ar hrvatskih kom unistov,je dal in te rv ju nem škem u časniku D er Spiegel. N em ec g a je vprašal: K akšno m ožnost im a p ri vas d ržav ljan volilec v p liv ati n a vodstvo države, ko im ate samo eno stra n k o? B akarič je m o jstrsk o p o ja sn il: N i res, da im am o le eno stran k o, resn ica je, da nim am o nobene stra n k e. Volilci ne g lasu jejo za stran k o, am pak le za svoje lastn e k a n d id a te... To je b esed a iz u st m odrega m oža! H R V A TSK A BRA TSKA Z A JE D N IC A je im e veliki podporni in dobrodelni org an izaciji za H r vate v Z druženih državah A m erike. L etos p ra z n u je svojo 75-letnico. N jen em u u rad n em u glasilu 3e im e Z a je d n ič a r. O rg an izacija š te je 115,000 članov in članic. P rem o ženja im a n ad 20 m ilijonov dolarjev. K dor pozn a H rv a te in njihovo politično te r n a ro d n o stn o o rien tacijo, se m o ra čuditi tem u d e jstv u : U ra d n a lin ija Z ajednice je vseskozi levičarska in n a k lo n je n a k o m unističnem u režim u v Misli, Septem ber, 1969 Ju g o slav iji. Z ajed n ičar je u rejev an v tem sm i slu. Podobno k o t glasilo Slo. N aro d n e Jed n o te, ki iz d a ja glasilo P ro sv e ta. DR. SA V O JE M A D IRA ZZA, zdravnik, po r o du D alm atinec, je nedavno u m rl v Sydneyu. Odpovedalo m u je srce. M nogi Slovenci so g a poznali in se z a te k ali k n jem u v bolezni. Točno m esec za n jim je u m rla tu d i žena, ki ni m ogla p reb o leti izgube m oža. E den n ju n ih sinov je sk o raj ob istem času p rom oviral za zdrav n ik a n a sydneyski u n i verzi. O VALU O G O R Č E N JA V S L O V E N IJI po b elg rajsk i odklonitvi pom oči za za cesto Št. Ilj N ova G orica so pisali tu d i časopisi v tu jin i. S svojim i poročili so n a p ra v lja li vtis, da je v Slov en iji (dosledno v vsej Ju g o slav iji) že čudovito v e liko svobode, ko ljudstvo sm e tak o n a ves g las n a p a d a ti režim. Bolj b istri opazovalci p a sodijo, da so vso reč zam islili in izvedli vrh u n sk i kom unisti sam i p ra v zato, da se v e ra v svobodo pod k o m u n isti čim bolj zanese v svobodni svet, posebej med em igracijo iz Jugoslav ije. R ežim u dom a ta k a v e ra dobro služi in ji zna sp retn o izkoriščati. Val o g o rčen ja je bil dovoljen, celo n alašč u p rizo rje n p rav v Sloveniji, ki je n a p ra g u E v ro p e in sveta. Od tam se h itro izve v svet, k a j se godi za m ejo. V kaki rep u b lik i bolj n a ju g u bi režim ta k val o g o rčen ja v k o ren in ah z a trl... P ač m n en je! K N JIG O DR. F E L IC IJA N A o vplivu usto ličev a n ja koroških vojvod n a am eriško ustavo preko T hom asa Je ffe rs o n a so am erišk e re v ije zelo ugodno ocenile. N ek aj te h ocen n a v a ja M irko J a v o r nik iz W ashingtona v arg en tin sk em 14dnevniku Sij slovenske svobode. Jav o rn ik svoje poročilo zak lju č u je s tem i b esed am i: "... F elicijan o v a k n jig a navzlic svojim, recim o, epohalnim o d k ritjem in navzlic tehtn im p rizn an jem v svetovni strokovni k ritik i še ni bila, v saj k o lik o r je (m eni) v tem tre n u tk u znano, deležna n a jm a n jše om em be zgodo v in a rje v v jugoslovanski S loveniji, b a je m atici vsega, k a r je n aše. K JE SE J E TO GODILO, ni n ik je r zapisano. M očan človek je stal p red sodiščem zarad i telesn e poškodbe znancu. N eprestano je z a trje v a l, da je onega sam o m alo u d aril. K oliko v en d ar, je silil v a n j odvetnik. M alo, sem rek el, zares m alo. N a zad n je je odvetnik p re d la g a l: S topiva sk u p aj in k a r n a m eni pokažite, koliko ste onega udarili. In sta sto p ila sk u p aj. M očni človek je n a p re j prisolil odvetniku n e k a j krep k ih u d arcev, potem g a je o b r n il in m u od zad aj dal tak o brco, da je odletel na mizo p red sodnika in tam obležal. M očni človek je potem rek el sodišču: <5e vam zd aj povem, gospodje, d a sem onega u d aril s to k ra t m a n j, p ra v lahko izraču n ate, koliko sem ga. 281

28 n /z Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.w. 66 G ordon St., P ad d in g to n, N.S.W Tel. za p. V a le rija n a : Službe božje N e d e lja sept. 21 (tre tja ) L e ic h h a rd t (R oseby in T h o rn ley S ts.) ob 10:30 C A N B ER R A (B rad d o n ) ob 6. pop. N e d e lja sept. 28 ( č e t r t a ) : S y d n ey (St. P a tric k ) ob 10:30 V illaw ood (G u rn ey R d.) ob 10:30 N e d e lja o k to b e r 5 (prva v m e s e c u ): B lack to w n (s ta ra cerkev) ob 10:30 C roydon P a r k (sv. Ja n e z ) ob 10:30 N e d e lja okt. 12 ( d r u g a ) : Sydney (St. P a tric k ) ob 10:30 W O LLONGONG (St. F ra n c is) ob 4.00 pop. M O L IT E V ZA D O M O V IN O D O D A T E K T o rek 7. o k to b ra: St. P atrick, Sydney ob 8. zvečer: rožni venec in m aša v č a st K raljici rož. venca. N ed elja 12. o k to b ra: W OLLONGONG, PO ZO R! P onovitev nove m aše p. S tan k a Z em ljak a ob 4. pop. S rečan je z n jim ob 5. v dvorani poleg kated rale. N ed elja 19. o k to b ra: C A N B ER R A, POZOR! P onovitev nove m aše St. P atric k, B raddon, ob 11:30. Po m aši srečan je v dvorani 0 Donnell Y outh C entre. N edelja 26. o k to b ra K R IS T U S K R A L J. Ob 2h p opoldne ponovitev nove m aše v župnijski cerkvi M errylands. N am esto o k to b rsk eg a ro m an ja. Po m aši d ru žab n o st v n aši bodoči cerk vi. N O V V S T A V E K V M A S N I O B R E D T akoj po povzdigovanju reče m ašnik, o b r n j e n k lju d stv u, n asled n je besede: SK R IV N O ST V ER E. Vsi navzočni odgovore počasi in razločno, enoglasno : TVOJO SM RT O ZN A N JA M O, GOSPOD, IN T V O JE V S T A JE N JE SLAVIM O, D O K LER N E PR ID E Š V SLAVI. P ri m ašah v angleščini je obrazec ta k : L et us p roclaim th e m y ste ry o f faith: O dgovor: C h rist has died, C hrist is risen, C hrist will com e again. N O V O OD S V E T, S V E T D O O Č E N A Š A K rožek S lo m šek -B arag a sp et v abi k m olitvi Ta sre d n ji in glavni del sv. m aše s n io za slovensko dom ovino v n ed eljo 28. se p te m b ra poznali pod im enom : k an o n, B eseda pom eni n e po službi božji p ri sv. P a tric k u, Sydney. k aj u sta lje n e g a, točno p red p isan eg a. Z daj p rav i S to skupno m olitvijo se posebej p rid ru ž u jemo tem u delu sv. m aše ev h arističn a m o litev. P& mo vsem, ki širom po sv etu m olijo za b lag o r dom ovine v o k rilju M O L IT V E N E ZV E Z E za slovensko dom ovino. Z veza p rip o ro ča m ed drugim n asled n jo m olitev, ki n aj bi jo lju b ite lji dom ovine v e č k ra t o p ra v ili: O Bog, ki edini vladaš vse n a ro d e sveta, p o tu d i ni več sam o ena. P re jš n ja je sicer o stala, im a pa duhovnik z v ern ik i vred n a izbiro še tr i d r u g e, ki jih lahko m oli ra z n e dni n am esto dosedanje. T novost u v a ja v m ašo dobrodošlo sp re m in ja n je, d8 ni vedno in vedno isto. Za n edelje se p rip o ro ča ev h arističn a m olitev, glej m ilostno n a tebi vdani slovenski n aro d. Po ki jo boste od časa do časa slišali p ri n aših slovenskih zaslu žen ju tv o je g a Sina, n ašeg a G ospoda Jezu*a službah božjih. P ra v bo, če si jo v n a p r e j K ristu sa, ki je svoj n aro d zelo ljubil, h k ra ti p a pozorno ogledate in prem islite, zato n a j bo n a tern poklical pod svoje o k rilje vse n a ro d e sveta, podeli m estu n atisn je n a. Ob svojem času jo boste dobil' slovenskem u n a ro d u m ir, edinost in svobodo. na posebnih listkih za u p orabo p r i službah b o ž jih A m en. G lasi s e : 282 Misli, Septem ber, 1969

29 R esnično si svet, G ospod in po pravici te hvali vse stv arstv o k e r po svojem Sinu, n a še m G ospodu Je z u su K ristu su z m očjo S v e te g a D u h a - vse oživljaš in osvečuješ. V vseh časih si zbiraš božje lju d stv o da tv o je m u im e n u od sončnega vzhoda do zah o d a d a ru je čisto daritev. Z ato te, G ospod, ponižno prosim o d a po S v etem D uhu m ilostno posvetiš te darove, ki ti jih prin ašam o. N a j p o sta n e jo telo in kri tv o jeg a S ina n ašeg a G ospoda Je zu sa K ristu sa ki n am je naročil, n aj o b h ajam o te skrivnosti. T isto noč, ko je bil izdan, je vzel Jezu s k ru h se ti zahvalil in te počastil ga razlom il dal svojim u čen cem in rekel: V Z E M IT E IN J E J T E OD T E G A V SI, T O J E M O JE T E L O, KI S E D A J E ZA VAS. P ra v tako je po v ečerji vzel kelih se ti z a hvalil in te počastil dal svojini u čen cem in rekel: V Z E M IT E IN P I J T E IZ N J E G A V SI, TO J E K E L IH M O JE K R V I N O V E IN V E Č N E Z A V EZ E, K I BO Z A V A S IN ZA V S E P R E L IT A V O D P U S Č E N JE G R E H O V. TO D E L A J T E V M O J S P O M IN. S k riv n o st vere! T vojo sm rt o zn an jam o, Gospod in tv o je v s ta je n je slavim o d o k ler ne Prideš v slavi. Z ato o b h ajam o, G ospod, spom in zveličavnega trp lje n ja tv o jeg a Sina n je g o v e g a ču d o v itega v sta je n ja in vneb o h o d a pa tudi p rič a k u je m o O N A P R E D K U V M E R R Y L A N D S U P. V alerijan V V ESELO V EM J E BILO zadnjo ned eljo v avgustu veselo, č e p ra v je dež strašil, se je zbralo okrog 200 ro jakov. M ešani pevski zbor je pom agal k večjem u duhovnem u razp o lo žen ju s celo v rsto novih pesm i. N ekaj od te h p rav za p razn ik vnebovz e tja M arijinega. O paziti je bilo tu d i lepo število obhajil. Po cerk v en i pobožnosti smo se zb rali v p ro storih naše bodoče cerkve n a vogalu M errylands & W arw ick Rds. M arsikdo se je čudil, ko je prvič videl n o tran jščin o n aše bodoče cerkve, n je n i p ro sto rn o sti. Od zu n aj dela videz, da je zelo m ajhna. T isti, ki stevideli stavbo p red n e k a j ted n i, ste opazili razlik o : cerkev je zunaj sveže pobarv an a, tudi pločevina na streh i. T o so storili fran č išk an sk i bogoslovci iz C am p b ellto w n a. T ako so p o rab ili dobršen del počitnic. Zato se jim iskreno z a h v a lju jem. T udi sestrsko hišo si je vsakdo lahko z n o tra j ogledal. Počasi, p a gotovo n ap red u jem o. N apren jeg o v eg a d ru g e g a prihoda. V zahvalo ti d a r u jem o to živo in sveto daritev. Ozri se n a to d aritev sv o je C erk v e in glej v n je j J a g n je ki ti je bilo d aro v an o v spravo. N apolni nas s Svetim D u h o m d a bom o eno telo in en d u h v K ristu su ko se h ran im o z n je govim telesom in n jegovo k rvjo. On n a j nas spopolni za večno službo tebi da bom o m ogli p re je ti dediščino s tvojim i izvoljenim i n a jp re j s p reb lažen o Devico, božjo M a te rjo M arijo s svetim i apostoli in slavnim i m u čenci in vsem i svetniki. Z au p am o, d a nas oni vedno p o d p irajo pri tebi s svojo prip ro šn jo. T a sp ra v n a d a rite v n a j bo, prosim o, G ospod, vsem u svetu v m ir in zveličanje. U tr ju j svojo C erkev v veri in lju b ezn i n a n jen i zam eljski poti. V a ru j svojega slu žab n ik a n ašeg a papeža... n ašeg a škofa... ves škofovski zb o r in vse d u h o v n ik e in vse sv o je p rid o b ljen o ljudstvo. P oslušaj p ro šn je te družine, ki je z b ra n a pred teboj. Privedi, dobri Oče, k sebi vse svoje ra z k ro p lje n e otroke. S p re jm i d o b ro tn o v svoje k raljestv o naše ra jn e b ra te in sestre in vse, k iso se v tvoji m i losti ločili od teg a sveta. U pam o, d a bom o z njim i tudi mi večno uživali tv o jo slavo P o n a šem G ospodu K ristu su po k a te re m deliš svetu vse dobrine. Po K ristu su s K ristusom in v K ristu su tebi, vsem ogočnem u B ogu O četu v o bčestvu S veteg a D u h a vsa čast in slava n a vse v ek e vekov. A M E N! * dek je odvisen od dobre volje in p ro steg a časa r o jakov. V zad n jem m esecu je prišlo 29 darov v skupnem znesku $174. Tem in onim, ki so pom agali p ri obnovitvi sestrsk e hiše, ali pa darovali g rad b en i m a te ria l ali pohištvo: IS K R E N BOG PL A Č A J! Zop e t bo za vse d o b rotnike sv. m aša, se stre v M elb o u rn u bodo opravile uro m olitve p red N ajsv e tejšim. Seveda n aj nas d osedanji uspehi ne zazibajo v b rezsk rb n o st ali pa h križem ro k d ržan ju. D a rovi m eseca so h itro splahneli. Saj so stro šk i za b arv e, g rad b en i m a te ria l in še polno d ro b n arij. M isliti bo tre b a na u re d ite v o lta rja z odrom in ozadjem. O ltar in ta b e rn a k e lj že im am o, tu d i p rep ro g o ; tre b a pa bo še o sk rb eti o d er, n a k a te rem bo o lta r stal, zaveso za ozadje, podstavek za ta b e rn a k e lj, sto ja la za svečnike in vaze, štiri lestence. K dor je p rira v lje n k a j v ta nam en p risp e v ati, n a j m i sporoči. K ar h itro bo prišel čas, ko bom o začeli s službam i božjim i predvidevam, da bo to n a novo leto Do ta k r a t je p a tr e b a tu d i n o tra n jšč in o cerkve p o b arv ati. Misli, Septem ber,

30 N E W S O U T H W A L E S C oncord. R o jak m i je pravil. N a neki slo venski zabavi je videl sim patično m lado žensko, ki je ni poznal. Z dela se m u je p recej sam o tn a, stala je tam k o t bi n a n ekaj čakala. P risto p il je in se ji p red stav il: J a z sem ta in ta, kdo ste vi, če sm em v edeti? N asm ejala se je in re k la : D ober dan, gospod, m y nam e is... O, je re k e l ro ja k, saj bi lahko vse besede po slovensko izrekli. Še bolj se je sm ejala in re k la po an g lešk o : Sem A v stralk a, m ož me je sam o nek aj slovenskih besed naučil. R o jak je bil presenečen in v zadregi n i vedel, k a ko bi izpeljal pogovor. P a je re k e l: D ober u čitelj je vaš m ož in vi ste d o b ra učenka. One tr i besede ste k rasn o izgovorili. K oliko jih pa. še znate,? š e se je sm ejala in začela: D obro ju tro, lep dan, srečno pot, B og blagoslovi, oprosti, o p ro stite... O, je rekel ro ja k, ta k e besede so pa za vas že k a r odveč. Mi Slovenci jih težko izg o v arjam o, nam esto n jih rabim o kom olce... To pa ne v erjam em, je p ro te stira la A v stralk a, m oj m ož je Slovenec, pa zelo pogosto re č e : O prosti, ženka, ja z p a odgov a rja m : O prosti, drag ec! S te g a gotovo vi tak o nau čili, v dobro šolo je prišel. H o tela je n ek aj reči, p a p rav ta k r a t je prišel n je n mož, ki ga je ro ja k tu d i prvič videl. R ekel je ženi S orry, d ra ga, did you have to w a it too lo n g? O na je re k la po an g lešk o : T u im aš ro ja k a, ki p ravi, d a to bo pozdravil s kom olcem. M eni pa očita, d a sem te brez p o tre b e n av ad ila reči so rry in o p ro sti... S m ejali so se, si segli v ro k e in se potem izv rstn o skupaj zabavali. T ako je p rav il ro ja k. Ja z, P epe M etulj, sem p a rek el ro ja k u : P a se m i re s sk o raj zdi, da se b eseda o p ro sti veliko m an j sliši m ed Slovenci k o t m ed A vstralci n jih o v so r- r y. R o jak je m alo pom islil, potem pa p ra v počasi prikim al. P ep e M etu lj. G lebe. V rnil sem se s p o to v a n ja po H olandiji in Ju g o slav iji. Z daj se zo p e t oglašam. V zadevi rešev a n ja ugan k e o E sav u sem dobil v M I SL IH slabo spričevalo če se še kdo spom inja. N ič za to, privoščim K ostevčevem u fa n tu, d a je dobil n a g rad o, č e hoče on ali kdo d ru g re š iti tu poslano uganko, bo tu d i dobil knjig o za n agrad o, am pak sam o tisti, ki se bo p rvi oglasil. Ko boste reševali, m o rate svoje m ožgane n ap eti po an g leško. U g an k a je ta k a : YY U R YY U R IC U R YY 4 M. D osti uspeha želi reševalcem Leopold Velišček. P ad d in g to n. H udo me je p re tre slo sporočilo po te le fo n u, da je tako n an ag lo m a b ila p re trg a n a n it ž iv lje n ja ro ja k u F ra n c u P o tep an u iz B ass H illa. Bil je m ed tistim i, ki so nad av n o pop re j pleskali sobe v bodoči sestrsk i hiši v M errylandu. Bil je zelo p rije te n m lad m ož, p rip rav ljen za n a d a ljn jo pomoč. D om a je bil v M ali B ukovici, v A v straliji je bival dev et let. P red štirim i le ti se je poročil z Ivanko Č ernetovo. P red letom s ta si om islila lastn o streho v B ass H illu. V dom ovini im a še žive sta rše, dva b ra ta in dve sestri. S te m i in z bridko p rizad eto vdovo žalu je za očkom trile tn i sinček G eoffrey. P ra v tak o m i vsi, k i smo ra jn ik a poznali in ra d i im eli. N aj počiva v božjem m iru! P. V alerijan. W E S T E R N A U S T R A L IA A le x a n d ra B rid g e : R avno sem se spom nil n a tisto,k ar m i je nekoč pripovedoval bivši u je t nik n a R uskem v prvi svetovni vojni. M orda bo kdo z zan im an jem bral, zato pišem ta dopis. Oni je trd il, da je sam videl, o čem er je govoril. V step i so bili na paši k o n ji, ozirom a k o n jsk e d ru žine. Ko jim je nos povedal, da se bližajo volkovi, je postal žrebec k a k o r divji. G riva m u je n arasla, bliskovito je n ag n al ž re b e ta v gručo, kobile P» okoli v k ro g tak o, da so im ele glave o b rn je n e v ž reb eta. G orje kobilam in tu d i žrebetom, če niso h itro ubogale. N eusm iljeno je takim delil žrebec b rce s kopitom ali pa jim obgrizel kožo z ostrim i zobm i. Sam je stopil v re d zadnji. Ko so se volkovi približali, so jih sp rejeli s strašn im i u d a rc i zad n jih kopit. T ako se je k o n jsk a čred a b ra n ila pred volkovi in navadno tu d i odnesla zm ago. R an jen i volkovi so jo m orali p opihati, od k o d e r so prišli, m a rsik a te ri je p a tu d i obležal n a bojišču. Vemo* da im a žival od S tv a rn ik a dan n a ra v n i n ag o n zdrav ču t, k d a j in kako se je tr e b a b ran iti. Tildi to je en dokaz več za sm o trn o st v božjem s tv a r stvu. č e ne tu d i zgled, da je m ož p o stav ljen za glavo ženi in družini. Iv an S tru c elj. 284 Misli, Septem ber, 1969

31 BUSHMAN NA POTEPU p ro ced u ra d ru g ačn a in zam e dokaj porazn a. U gotovil je n a m eni ali v m eni k a r tr i bolezni. P a m e je dobri m ož p re stra šil le v toliko, d a sem m u M t. Isa, Qld. z a ta jil č e trto bolezen, ki sem jo im el sk rito za srajco. Se m i p a tu d i zdi, da zd rav n išk a v ed a n i MORDA J E N ASLOV m alo presk ro m en z ozirom n a to, da se tu d i Mt. Isa im en u je C ity. K er jo previdno zam olčal. Čem u bi človeka sp rav ljal v m a ne zdravil n e m oči do ta k e bolezni, zato sem pa sem že po svoji n a ra v i skrom no b itje, n a j ta zadrego,? naslov k a r ostane. N adavno sem bil tak o k o rajžen, Po cerk v ah ne n ap rav ljam ra d d re n ja, to d a da sem si po devetih letih drznil n a p ra v iti k o ra k v ko sem šel v Sydneyu s p rija te lje m k slovenski službi božji in videl, da lju d je d a je jo n e k a j v n ek ak civilizacijo. P rv i izstop iz železnega p tič a m i je bil v B risbanu. T am so m e znanci in p rija te lji p rim e r krožnik, se nisem tak o j znašel. P a se m i je zgodilo, da sem bil tako rad o d aren, da bi n e m ogel do no oblekli. N iti n a klobuk niso pozabili, dasi nisem imel k aj ta k e g a n a glavi že o sem ajst let. K er p a mov, če me ne bi p rija te lj o d p eljal s svojim a v mi ni bilo do te g a, da bi skrival svojo b u jn o f r i tom. B rez n jegove velikodušne ponudbe bi m oral zuro, sem g a poklonil p o zneje S ydneyu za čiščenje park eto v. T oda ko sem se v B risb anu pred o d kev plačano, ne pozabite zap isati, kako krepko hoditi peš. Ko boste im eli S ydneyčani svojo c e r hodom dobro ogledal v zrcalu, sem ugotovil, da sem vam jo ja z podprl. brez skrbi stopim tu d i m ed S ydneyčane. Iz vsega te g a vidite, d rag i znanci, neznanci V S ydneyu sem n a jp re j n am eril k o rak v u re din p rija te lji širom po queenslandski in sydneyski ništvo M ISLI. Po n ek ajm in u tn em k lep etu z urednikom je prišlo m ed n a m a do dvoboja in sicer to Pot n a šahovski deski. N jegove fig u re so tak o ra z lične, da se n a tak o soldatesko nisem nič k a j spoznal. R azlični gum bi in celo kos k red e so d o p o ln jevali razred čen o leseno vojsko. P a rtijo m i je u re d nik poklonil, pač ne zato, ke sem jo zaslužil, am pak k ot poklon tak o odličnem u gostu, ki je n ep ričak o vano prik o lo v ratil v civilizacijo. Po zak lju čen em dvoboju mi je razk azal lepi P o in t P ip er in vse d ru ge p o in tse, ki se od tam vidijo. V redno je bilo im eti oči odprte. Ko sem preizkusil um ske sposobnosti n a šahovnici, sem se nam en il ra zisk ati tu d i fizične. Seveda sem m oral za to k zdravniku. P ri dr. C olju je bila civilizaciji, da sem svoje postopaške počitnice še k a r dobro prestal. R azen da sem p rev rn il n e k je košarico s pom arančam i, zares nisem n ap rav il n iti enega škandala. Sam ega sebe kličem za pričo, da je res. K ončno se m oram lepo zah v aliti vsem ro ja kom, ki sem prišel z njim i v stik, za vso p rija z n o st in n ak lo n jen o st. O p ro stite mi n adlegovanje, saj im am nam en p riti zopet šele čez d eset let. P o sebna zah v ala vodičem po sydneyski džungli, saj brez te g a v a rs tv a bi se gotovo n e k je izgubil. P a še za o p to ščen je n aj poprosim tiste, ki sem jim obljubil obisk, n azadnje sem jih pa m oral p u stiti na cedilu. Lep pozdrav in na svidenje čez... no, saj sem že povedal M irko B renčič. DVOJE PRIČEVANJ O DEMOKRATIČNOSTI SLOVENCEV S tan k o A n d re ja šič je zapisal v M IS L IH (avg u st 1969 stra n 2 58): K ak dialog bi bilo tre b a začeti, da se lju d je vsaj počasi m alo nav ad ijo n a to in razu m ejo, da im ajo tu d i oni besedo in da celo lahko odločajo. K a jti d em o k racija (k i je bila Slovencem vedno šp a n sk a vas), p rih a ja celo v C erkev. Pavle V erbič je zapisal v SLO V E N SK I D R ŽAVI (ju n ij 1969 s tra n 3 ): V en d ar pa moramo dati prednost... slovenski državni osvoboditvi. Slovenci bomo nam reč znali, zara d i n a še d em o. Misli, Septem ber, 1969 k ra tsk e tra d ic ije od u sto ličen ja slovenskih vojvod n a p re j, v slovenski državi km alu u v eljav iti re sn ič ni dem o k ratsk i re d. N ekdo, ki je oboje bral, se je popraskal za ušesi in ni vedel, kom u bi dal prav. K ončno se je spom nil, da je nek je v ev angeliju p isan o : N aposled sta nastopili dve priči in rek li... T o d a n jiju p rič e v a n je se ni strin jalo. T ej ugotovitvi je p rik im al in se n eh al p ra sk a ti za ušesi. Zaželel si je pa, da bi m u bilo dano dočakati m ed p ričam a dialog

32 MODROVANJE PRIMORCA O ŠPORTU ( K atoliški g las v G orici) ŽE ZD A V N A J SE J E Z A Č E LO : šp o rt je s ta r k ak o r zem lja, čeprav so bile olim pijske ig re, k o t p rav ijo, p rv i izraz človekega v eselja in sk rb i za nego la stn e g a telesa, za delo z vedno p re n o v lje n i mi m očm i. N ič ni novega n a sv etu in vse se ponavlja d an es: ob novih nav ad ah, novih prav ilih m o ra biti šp o rt vedno n ek aj plem en iteg a, izraz človekove pošten e n o tra n jo sti in m irn eg a tek m o v an ja. Z nano je tu d i, da lju d je k aj ra d i p reid ejo od p rv o tn o p lem en iteg a do oblik, ki so m anj poštene. V es rim ski im p erij se je ogreval ob starem p re g o vo ru m ens san a in co rp o re sa n o ; p a so hodili R im ljan i v m nožicah občudovat g la d ia to rje, ki so se p o b ijali m ed seboj, g le d a t cirkuške ig re, dirke k o njskih v p re g ; ko so o d h ajali s teh zabavišč, so se jim tre sli p o d b rad k i in m astn i obložki pod o b ilnim i togam i te r so u g o tav ljali, d a so še zd rav in čv rst narod. N am esto sta rih m išičastih borcev danes n a sto p ajo poklicni šp o rtn ik i: n jih o v a lepo izoblikov ana te le sa in dovršen a ig ra sta n a jb o ljš a v a b a za lju d sk e m nožice, šp o rt je postal n jih o v poklic, ne razv ed rilo, in za svoj v sak d an ji k ru h se ra z k a zu je jo in čakajo n a plo sk an je, še bolj p a n a d en ar m nožic. P oleg n jih pa se debelijo in b o g atijo še njihovi m a n a g e rji in k n jigovodje. P a pravim o, da smo še vedno zd rav in čv rst n aro d... K aj še! N ekoč je bilo za fa n ta poniževalno, če je bil debel. D anes pa je le p a oblina n a tr e b u hu (ne p rev elik a!) p rav i v zo r m oškosti! M ladina se v šolskih letih bežno sreča s šp o r tom, ne p rejm e pa p rav e šp o rtn e vzgoje, k a jti ne v zljubi ta k ih športov, ki o blik u jejo telo in duha, k o t so odbojka, a tle tik a, plan in stv o (sicer vsak šp o rt to n ared i, am p ak tem se je tre b a posv etiti bolj resn o, če se hoče u sp e ti). Vsi navadno p ričn ejo z nogom etom ali čim podobnim, za k a r zad o stu jejo h itre noge p a trd a glav a, da se žoga za silo obvlada, k a jti v te j ig ri vabi blesk im en slavnih nogom etašev, pa tu d i d e n a rn i zaslužek. Z akaj m lad in a izbere p rav to p o t? V erjetn o zato, k e r ji v p rim ern ih le tih nihče ne pokaže prav e p o ti do šp o rta ; m lad in a je n a jp re j p o tre b n a sam o igre, n ato se m o ra ig ra n je postopom a u re d iti, d a p o stan e s p re tn o st; to potem m lad fa n t vzljubi. Do osnovnih pojm ov n o g o m eta p rid e ta koj v sak d o ; p ri odbojki p a je tr e b a za to dosti več tr u d a : p o treb n o je odporno, v z tra jn o in g ib č no telo, p ra v tako je p o tre b n a iz re d n a zb ran o st in ig ra z razum om : ta k a ig ra p rip ra v i človeka tu d i n a k atero k o li drugo u re je n o in pošteno delo. Škoda, da naši šp o rtn i v zg o jitelji prem alo gled ajo n a oblikovanje osebnosti ob šp o rtu ; tem u je k riv a n ezadostn a prizad ev n o st, p a tu d i n e p rip ra v lje n o st in z a sta re li načini učenja. ž e p ri m ladih se pozn a p o m a n jk a n je prav e šp o rtn e vzgoje v rtoglavo drv ijo tja, k je r se jim zdi, da bodo z lahkoto uspeli, k o t recim o v no g o m etu. N e vedo, da so n ajb o ljši nogom etaši to p o stali, k e r so se u b adali s številnim i in n e p re s ta n i m i v ajam i te r so bili silno p rizadevni, k a jti nogom et p rin ese srečo le n ajb o lj zm ožnim. T i fa n tje prepozno spoznajo, da so jo zavozili: d ru g eg a šp o r ta se težko n au čijo, zlasti še, če je zah te v n ejši od p re jšn je g a. S ta re jšim atle to m pa se pozn a nepopolna vzgoja. N e zn ajo se z v eseljem vživeti v k aterik o li šp o rt, č u tijo g a k o t brem e. Po p rv ih uspehih, ki jih je v sak doživel z velikim n av d u šen jem, bi m o ra li g led ati, da svojo igro vedno bolj izpopolnijo: za to p a je p o tre b n a v e stn a p rip ra v a in vedno n o vo n o tra n je d o živ ljan je p ri vsaki tekm i. N aši a t leti p a n a to k aj ra d i p o zab ijo ; po n e k a te rih p o ra zih, zasluženih zarad i te b rezb rižn o sti, jim pa sploh m ine n av d u šen je in se p o g o v arjajo sam o o p re jšn jih g lo rija h ; m edtem ko bi m o rali porazi vedno bolj k re p iti voljo po novih zm agah. M orda ste že razu m eli, d a m erijo besede na m oštvo 01ym pije, ki te k m u je v o d b o jk arsk i D ligi; izgubilo se je v m egli n eodločenosti in n e g o tovosti, v k a te ro so g a spravili štev iln i z a d n ji porazi, in ne zna več n a jti p rav e poti, še m an j pa zagona. K ak o r m ora je leglo n a vse, d a je že vse izg u b ljen o in v odločilnem tr e n u tk u k a r odpovejo m oči. N i šm en t, da se ne bi m ogli d v igniti ob blesku p re jšn jih zm ag, da bi se ne zavedali svoje m o či. To niso fra z e k ak eg a n ašega k a p e ta n a ali t r e n e rja, m arveč m n en je m nogih izkušenih gledalcev iz d ru g ih m oštev. S edaj to re j glejm o, da častno dokončam o prvenstvo. P rih o d n je leto m oram o začeti z novim i m očni in pravo v z tra jn o stjo, da bomo iz p lem en iteg a šp o rta dobivali m oči za vse ostalo k u ltu rn o d elo v an je v naših o rg an izacijah. 286 M isli, Septem ber, 1969 P e te r Špancap& n

33 TURISTIČNA AGENCIJA P U T N I K 72 S m ith S tre e t, Collingw ood, V IC L astn ik : P A U L N IK O L IC H P riporočam o se za p o to v an ja v S lovenijo po n a j n ižjih cenah. U reju jem o vse potniške zad ev e: p o tn e liste, vize in d ru g e dokum ente. P rip ra v lja m o za vsak m esec sk u p in sk a p o to v a n ja v S lovenijo in d ru g e k ra je v Jugoslaviji " P išite, te le fo n ira jte ; ali p rid ite osebno. P rip o ro čite n as svo-! jim p rija te lje m. A ko živite daleč od nas, vam vse uredim o.! po pošti. P U T N I K im a zvezo z vsem i k ra ji v Ju g o slav iji. P U T N I K je I ed in a sa m o sto jn a ' a g en cija v A vstraliji. i O d p rto im am o vsak d an od 9. dop. do 6. T pop. Ob so b o tah od 9. do 12, ob n e d e lja h od. 10. dop. do 2. pop. 1 :: U R A D N IK I : M r. P. N ikolich, M rs. N. N. N akova, M iss L. K oren, M r. R. M anevski. r rn n JU U T E L E F O N : , PO u rah : in PHOTO STUDIO V A R D A R 108 G e rtru d e S tre e t F itzro y, M elbourne, Vic. (B lizu je E x h ib itio n B uilding) ^ Se p rip o ro ča ro jakom za n a ro č a n je fo to g ra fij vseh v rst. N evestam posojam o brezplačno nove poročne obleke. ; [ O dprto vsak dan od 9. do 1. in od 3. do 6. u re pop. Ob so b o tah in n e d e lja h od D ogovorite se za čas p reko te le fo n a : Izven u r : L astn ik : P. N IK O L IC H Misli, Septem ber,

34 NARODNA PRIPOVEDKA O JAKOBU KOVAČU Poslal Iv an š tru c e lj Slikal E vgen B ra jd o t IX. K ro g la se je res n ekje u d rla in n ap rav ila ogrom no lu k n jo v podzem lje. N aši tr ije ju n a k i so stali ob n je j in se m enili, kdo n aj se v an jo spusti. N aposled p ad e odločitev n a Ja k o b a, ki n a j sev eda svojo železno palico vzam e s seboj. N aredili so dolge m očne vrvi in po n jih se je Jak o b sp u stil navzdol. D om enili so se bili: ko bo h o tel n a z a j, n aj vrv krepko p o trese vdala. Z akriči in kliče, n aj kdo p ride in m u jih pom aga odpreti. N ihče se m u ne odzove ne od zu n aj ne od z n o tra j. T ed aj p o g rab i železno palico in u d rih a po v ratih. P odajo se in Jak o b stopi v še večjo votlino. Zasliši slab o ten glas iz ženskega g rla : K do si, ki si se drznil p riti v to podzem lje, last m ojega o četa g ra š č a k a? P rišel sem re č it teb e, zakle ta g ro fič n a! Že m nogo jih je prišlo, vsi so izgubili glave. M oj oče je zm aj. č e n je g a ubiješ, re še n a bom. G rad bo tv o j, ja z bom tv o ja n evesta. V sak čas pride zm aj in boj je neizogiben. P ožrl te bo, če ti ne prem agaš. Im aš o ro žje s seb o j? P o tre b n a ti je o s tra b rid k a sab lja. N im am sab lje, im am patežko žeezno palico. A kako n aj se bijem v te j g ro zn i tem i, n ičesar ne vidim. To n aj te nič ne skrbi, videl boš, še preveč. Iz sedm ih glav zm ajevih in sedm ih ž rel bo švigal o genj, da bo svetlo k o t dan. že p rih a ja, slišim ga, lahko ti tudi. S krij se nekoliko, da te ta k o j ne opazi. Jak o b se je za silo skril in tih o čakal stra š n e g a zm aja. NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD in d ru g e n a m e n e $ 3: Ja n e z K ern, B en jam in B ratovič, K arl B okan, A lojz Je re b, Tom až M ožina; $ 2: A n to n Š ajn, M a rja n P otočnik, A nton špiclin, L u cijan K os, Jo že M arinč, A n g ela Dodič, D anilo M a rin ič ; $ 1: Iv a n k a Ž ab k ar, Jo že F ra n k, Iv an D evetak, V lado H artm an, V elim ir P otnik. Prišel je Ja k o b globoko dol v velikansko v o t lino in se sprehodil po n je j. Bilo je tem n o, d a je le počasi p rivadil oko na tak o tem o. P riše l je do m očnih zapahov, ki se niso dali o dpreti. K akor p ra v a železna v ra ta so bili. Jak o b poskuša, niso se P. P O D E R Ž A J, IN D IJ A. $ 5: N eim enovan, L ojze P. V sota je n a ra s la n a $ 82. O dpošljem o, k a d a r bo sto ta k sk u p aj. P riporočam o! SLOM ŠKOV SK LA D. T rije neim enovani po $ 2. V so ta je n a ra s la n a $ 26. O dpošljem o, k a d a r bo pol sto tak a. P riporočam o. V im e d aro v alcem isk ren : B og pov rn i! 288 Misli, Septem ber, 1969

35 S L O V E N S K E P L O Š Č E K N J IG E _ S L O V A R JI M U Z IK A L N I IN Š T R U M E N T I UNIVERSAL RECORD CO. 205 G e rtru d e St., F itzro y, V IC T ram 88, 89, 90 iz B ourke St. do p o sta je 13. K ataloge in n aro čb e pošiljam o s pošto PO S L U Š A JT E NAŠO R A D IJSK O E M IS IJO ob po n ed eljk ih 9.07 zvečer n a 3 XY M elb o u rn e, val L *, *,* *», * » » ' «S I STANISLAV FRANK * i»i 74 R o sew ater T e rra c e, O tto w ay, S.A i i L IC E N S E D LA N D A G E N T : H J.. P o sred u je p ri n ak u p u in p ro d a ji. zem ljišč J in hiš. D A R IL N E P O Š IL JK E v Ju g o slav ijo V p o sreduje. SE R V IC E ZA L IS T IN E : n ap rav i vam * ra z n e d o kum ente p o o blastila, te s ta m e n te itd. >j R O JA K I! S polnim zau p an jem se o braijš č a jte n a n as v te h zadevah! Tel T el PRIMBEE AUTO SMASH SLA V K O IN L astn ik a M IL E N A V A V PO TIČ P rip o ro č a ta se ro jak o m v W o llo n g o n g u in okolici za p o p rav ila avtom obilskih k a ro serij. V sa poprav ila solidna in po zm ernih cenah V ozila so lahko zavaro v ana ali n ezav aro v an a 2 S h e llh a rb o u r Rd., P rim b ee, N.S.W. T E L.: :: :: :: s: s: H :: a AVTOKLEPARSKO PODJETJE IV A N ŽIŽ EK GRANVILLE SMASH REPAER 10 R aw son Rd. G uildford, N.S.W. Tel Delo opravi v sp o razu m u z zavarovalnico ali po osebnem dogovoru s stran k o. P onoči in p odnevi T o w in g Service* Izu čen i a v to k le p a rji lahko d o b ijo dalo T el.: Suzi je hodila v prvi ra zred. D om a je p o k a zala m am i, kako zna n a p isati črke A O I M. M a m a ni bila zadovoljna. R ek la je : Slabo pišeš. B olje poglej, kako napiše črk e u č ite ljic a n a tablo. Suzi se je o d rezala: U čiteljica lahko z n a b olje, ko že tak o dolgo hodi v p rvi ra zred. J a z sem pa šele začela hoditi. :. ] >: ;. I S L O V E N S K A M E S N IC A ZA W O L L O N G O N G ITD. TONE IN REINHILD OBERMAN 20 L agoon St., B a rra c k P oint, N S W. P rip o ro čav a ro jak o m v sak o v rstn e m esne J izdelke: k ra n jsk e klobase, ogrske salam e, slanino, sveže in p re k a je n o m eso, šu n k e itd. j*; Vse po n ajb o ljšem okusu in n a jn iž jih cenah. :Ji K R a z u m e m o vse je z ik e okoliških ljudi. J O biščite nas in o p o zo rite n a n a s vse sv o ja *: p rija te lje! % 1 8s: I8 :: 1 s.s ss s.s **»i s: ss s.s s.s s.s 1 8 >: > > >! >! >! % v. * >:

36 »» M - P O Z O R! P O Z O R! P reden kupite poltrone, divane ali cou- >i ch e, pridite k nam ogledati si kvaliteto in J nizke cene. J v... H Izd e lu je m o jih sam i, za to so n aše cene za 50% o d sto tk ev n ižje k o t d ru g o d. >1 I I >: VIKTOR ŠTOLFA 562 H ig h S tre e t, T h o rn b u ry, Vic Tel Seveda se bomo pom enili po slovensko JULIJSKA KRIŽANKA REŠENA. V o d o rav n o : 1 P e te r 6 K an 7 p o r 9 ro g 10 ju g 12 a r 14 ml. 16 in 18 ob 19 jo k 21 U n a 22 so k 24 en a 25 to r ta 27 a ra 29 K re lj 30 alt. N av p ičn o : 1 P a g 2 en 4 ep 5 ro j 6 k o r 8 ru m 9 ra d ij 11 globa 17 nos 18 ona 20 k o t 21 U n a 23 ko 24 e t 26 K relj 27 a ra 28 alt. R ešitve poslali: GLAVNI AGENT ZA FIRMO PUTNIK OLYMPIC EXPRESS 110 A Bathurst St., Sydney, 2000 T el: ali PODRUŽNICA: 253 E lizabeth St., Sydney T el: U rejuje rezervacije za potovanje po morju in zraku Nudi m ožnost dolgoročnega odpladavanja na nizek depozit Izpolnuje obrazce za sklepanje zako- * na, razne prošnje in tako dalje. J Ima na ponudbo zastopnika, ki vas * lahko obišče in vam pom aga v raznih pro- f blemih. OBRAČA.,TE SE N A N A S! O čka je zab ijal žebelj in se u d a ril v roko. L i zal si je p rst, ki g a je zelo bolel. Sinček, ki še ni hodil v šolo, je vzel kladivo v obe ro k i in zabijal. R ekel je očku: V idiš, ja z p a n e bom m ahnil po p rstu. O- >: >: >: NAJCENEJSE POTOVANJE Z ladjo: M E L B O U R N E G EN O A (izven sezone) $ Z letalo m sk u p in e : A V S T R A L IJA BELG RA D A V S T R A L IJA $ Z letalom sku p in e: A V S T R A L IJA ZA G R EB A V S T R A L IJA $ L ahko o skrbim o vse fo rm aln o sti in p o to v a n je za vaše d ru ž in e in sorodstvo. Z lad jo : G EN O A M E L B O U R N E (v ključno železnica iz L ju b lja n e ) $ $ >: Z letalo m : L C JB LJA N A A V S T R A L IJA $ >: >: >: Za podrobne inform acije in tiskovin«: >: A L M A POTNIŠKO PODJETJE >* >: 330 L ittle Collins S treet (vogal E lizabeth St., M elbourne T elefon : h G3-4002