Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan Številka 122 Letnik 14 Kimovec september 2008 Naši koraki Glasilo Občine Škocjan Cesta za 5...

Transkripcija

1 Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan Številka 122 Letnik 14 Kimovec september 2008 Glasilo Občine Škocjan Cesta za 5...

2 Drage občanke in občani Občine Škocjan! Stroji so ponovno zabrneli v Dolnji Stari vasi, kjer se gradi kanalizacija. V DOLNJI STARI VASI BOMO DOG- RADILI ŠE 300 METROV KANALIZA- CIJSKEGA KANALA Z INVESTICIJSKO VREDNOSTJO EVROV. Verjetno se sprašujete, kaj pomeni»cesta za 5 «oz. napis na naslovnici Naših korakov. Več pomenov ima. Pomembno je, da se gradi odlično (za 5) in da nam bo lahko v ponos. Naslednji je ta, da smo jo začeli v osrednjem delu graditi po petih letih mojega županovanja. Najpomembnejši podatek pa je sledeč: CESTA ŠKOCJAN GORIŠKA VAS ZAGRAD KLENOVIK VELIKE POLJANE- ZBURE IMA SKUPNO VREDNOST VEČ KOT 2 MIO. EVROV. TO POMENI, DA BI POTREBOVALI ZA NJENO GRADNJO DENAR (BREZ NEPOVRATNIH SREDSTEV), KI BI GA VARČEVALI PET LET, IN V TEM ČASU NE BI SMELI IZVESTI NOBENE DRUGE INVESTICIJE ALI PROJEKTA. Projekt z imenom Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske poteka ustrezno za našo občino. Pripravlja se potrebna investicijska in projektna dokumentacija za oddajo vloge za kohezijska nepovratna sredstva. S PROJEKTOM CELOVITE VO- DOVODNE IN KOMUNALNE OSKRBE OBČINE ŠKOCJAN SMO PRIPRAVILI UST- REZNE STROKOVNE PODLAGE. ZDAJ SE NAM PREMIŠLJEN PRISTOP OBRESTUJE S TEM, DA BO NAŠA OBČINA PRIDOBI- LA USTREZNO REŠITEV ZA»VIŠINSKI«IN»NIŽINSKI«DEL VODOVODA. Za projekt VTK, ki vsebuje centralno čistilno napravo in primarni sistem kanalizacije v skupni vrednosti več kot 4 MIO. evrov, se pripravlja skupna prijava z ostalimi občinami, ki bomo projekt realizirale kot II. fazo v skupnem projektu Porečja reke Krke. ŠE V TEM MESECU BO PRIPRAVLJENA INVESTICIJSKA DOKUMENTACIJA ZA NAŠO OBČINO (JE ŽE PRIPRAVLJENA) IN ŠE TRI OBČINE (SO V NOVELACIJI) V PROJEKTU POREČJA REKE KRKE TER TUDI PRIJAVA NA KOHEZIJSKA SRED- STVA. PO PREJETEM SKLEPU BOMO Cesta za 5... Foto: Metka Prah Zupet številka 122 september 2008

3 16. red na seja ob čin ske ga sve ta us pe šno za nami Čla ni Ob čin ske ga sve ta Ob či ne Škoc jan so v to rek, 2. sep tem bra 2008, rea li zi ra li svo jo 16. red no sejo, za ka te ro je bilo pri prav lje nih de vet najst točk dnev ne ga reda. Po ob vez nih uvod nih toč kah, to je po pre gle du in po tr di tvi za pi sni ka 15. red ne seje in 5. do pi sne seje ter po pre gle du rea li za ci je skle pov is tih sej, so svet ni ki na tan ko pri sluh ni li žu pa nu in so de lav cem ob čin ske upra ve, ki so pred sta vi li del ak tiv no sti, iz ve de nih v mi nu lem ob dob ju. Te ko če sprem lja nje sta nja po stavk ob čin ske ga pro ra ču na je na re ko va lo iz ved bo do lo če nih pre raz po re di tev sred stev zno traj spre je te ga pro ra ču na. Gre iz ključ no za»od vze ma nje«tam, kjer sreds tva niso neob hod no po treb na, in»do da ja nje«na po stav ke, ki so vi tal ne ga po me na. Pred log pre raz po re ditev je pred hod no obrav na val Od bor za fi nan ce, ki je oce nil, da je pred log pre raz po re di tve smi seln in pri me ren za spre jem, če mur so pri tr di li tudi svet ni ki z dvi gom rok. *** *** *** *** Tudi na sled nja tema je bila fi nanč ne na ra ve, saj je so de lav ka Dar ja Pom pe pri pra vi la in pred sta vi la Po ro či lo o iz vr še va nju pro ra ču na Ob či ne Škoc jan za ob dob je ja nuar ju nij 2008, ka kor to zah te va Za kon o jav nih fi nan cah. Za leto 2008 je na čr to va nih EUR pri hod kov, v pr vem pol let ju pa rea li zi ra nih EUR ali 27,7 %. Za isto ob dob je je na čr to va nih EUR od hod kov, rea li zi ra nih pa EUR, kar po me ni 30,5 %. V pr vem pol let ju pro ra čun ske ga leta je lik vid nost na si tua ci ja omo go ča la te ko če pla če va nje vseh na sta lih ob vez no sti. Če bo rea li za ci ja pri li vov do kon ca pro ra čun ske ga leta po te ka la v skla du s fi nanč ni mi na čr ti in spre je to di na mi ko, bo pro ra čun skim upo rab ni kom omo go če no ne mo te no po slo va nje, ob čin sko upra vi pa iz ved bo za stav lje nih in ve sti cij. LAHKO ZAČELI GRADITI CENTRALNO ČISTILNO NAPRAVO IN PRIMARNI KANALIZACIJSKI KANAL. Kme tij ski raz pis je v teku. Kmet je ste pre je li skle pe. Po god be so v pri pra vi. V OKVIRU KMETIJSKEGA RAZPISA BOMO RAZDELILI EVROV. SMO MED OBČINAMI, KI RAZDELIJO NAJVEČJE DELEŽE PRORAČUNA ZA POMOČ KMETIJSKIM GOSPODARSTVOM. Pod pi sal sem let ne po god be s pred sed ni ki kul tur nih, tu ri stič nih in šport nih dru štev. ZA DELOVANJE KULTURNIH, TURISTIČNIH IN ŠPORTNIH DRUŠTEV JE OBČINA NAMENILA EUROV. Naj Vam je sen ski čas na me ni obi lo ve se lja v vi no gra dih in na njivah. Naj bodo shram be in sodi pol ni ka ko vost ne le ti ne. Vaš žu pan An ton Zu pet *** *** *** *** In te res star šev po vklju če va nju otrok v or ga ni zi ra no pred šol sko vars tvo je vse več ji, saj je ak tual na za ko no da ja pri ne sla star šem do kaj ugod no sti, lo kal ni skup no sti pa na lo ži la še več ob vez no sti; del bre me na, ki na sta ja kot po sle di ca novo spre je te za ko no da je, pa nosi dr žav ni pro ra čun. Šte vi lo otrok v od del kih pred šol ske ga vars tva je do lo če no z nor ma ti vi in od vi sno od sta ro sti va ro van cev. S stra ni MŠŠRS pred pi sa nih nor ma ti vov se mo ra jo upra ve vrt cev stro go dr ža ti, ra zen če lo kal na skup nost od lo či, da se sme nor ma tiv po sa mez ne ga od del ka dvig ni ti za dva otro ka. Pred hod no mo ra jo biti za go tov lje ni vsi po go ji za iz va ja nje us pe šne ga, pred vsem pa var ne ga in zdra ve ga vars tva. Ker je malč kov, ki bi jih star ši že le li vklju či ti v pred šol sko vars tvo, vse več, so svet ni ki spre je li sklep, da se sme nor ma tiv v po sa mez nih od del kih vrt ca po vi ša ti naj več za dva va ro van ca. Pri ob sto je čih sed mih od del kih to po me ni pro stor za 14 otrok, za ob čin ski pro ra čun pa ca EUR do dat nih ob vez no sti do kon ca pro ra čun ske ga leta. *** *** *** *** Tako ali dru ga če se dnev no soo ča mo z ne pri jet no re sni co, da cene ra ste jo, da EUR vse hi tre je spol zi sko zi pr ste, pa če prav nam že li jo vlad ne struk tu re do po ve da ti, da ži vi mo lep še in bolj še. Na po ve du je jo se še nova po vi ša nja tako proi zvo dov kot sto ri tev, zato je ra zum lji vo, da je tudi Os nov na šo la Fra na Me tel ka po da la pred log za nove eko nom ske cene vrt ca, in si cer je pred la ga la, da bi zna ša la eko nom ska cena za otro ke, sta re od 1 do3 let, 424,60 EUR me seč no, za otro ke, sta re od 3 do 6 let, pa 342,10 EUR me seč no, kar po me ni 10 % po vi ša nje ak tual nih cen. Gre za do dat nih EUR za ob čin ski pro ra čun za na sled nje šti ri me se ce, ven dar, če že li mo in ho če mo na šim otro kom za go to vi ti zdra vo in brez skrb no otroš tvo, je ta stro šek po treb no spre je ti. Svet ni ki so pred la ga ne eko nom ske cene po tr di li. *** *** *** *** V na da lje va nju so nav zo či obrav na va li in spre je li manj še spre mem be in do pol ni tve ob čin skih ak tov, in si cer Po slov ni ka Ob čin ske ga sve ta v delu, ki se na na ša na po sto pek spre je ma nja ob čin skih ak tov, september 2008 številka 122

4 ka te rih iz vr še va nje bi po me ni lo po seg v vars tvo oko lja; na da lje so po tr di li spre mem bo Od lo ka o le kar niš ki de jav no sti na ob moč ju ob či ne Škoc jan, spre je li Od lok o za ko ni ti pred kup ni pra vi ci Ob či ne Škoc jan za par ce le, na ka te rih so pro jek ti ra ni ob jek ti iz pro jek ta VTK, pred vsem vr ti ne, čr pa liš ča in vo do hra ni. So fi nan ci ra nje ob čin skih dru štev se sme iz va ja ti le na pod la gi jav ne ga raz pi sa, zato so bili spre je ti tudi Po go ji in me ri la o vred no te nju pro gra mov or ga ni za cij in dru štev na po droč ju hu ma ni tar nih in in va lid skih de jav no sti ter os ta lih ne pro fit nih or ga ni za cij, dru štev, zdru ženj in zvez v Ob či ni Škoc jan. *** *** *** *** Kot ena iz med prav nih na sled nic biv še ob či ne Novo me sto ima Ob či na Škoc jan svo je sou sta no vi telj ske ali po god be ne de le že v jav nih za vo dih, ki iz va ja jo de jav nost za šir še do lenj sko-be lo kranj sko po droč je, kar po me ni do lo če ne pra vi ce pri sood lo ča nju, po dru gi stra ni pa tudi fi nanč no bre me za ob čin ski pro ra čun v do go vor je nem de le žu. Za go to vo je prav, da ob ča ni ve ste, da tudi Knjiž ni co Mi ra na Jar ca Novo me sto del no so fi nan ci ra Ob či na Škoc jan, to rej dra gi di ja ki in štu dent je, kar ko ri sti te mož nost izo bra že va nja v tej us ta no vi. Na zad nji seji ob čin ske ga sve ta pa so svet ni ki po da li po zi tiv no mne nje k ime no va nju Clav die Je ri na Mest nik za di rek to ri co knjiž ni ce za na sled nje 5-let no ob dob je. Tudi tele vi zi ja Vaš ka nal Novo me sto in Ob či na Škoc jan sta po slov no po ve za ni. Kot druž be ni ca je Ob či na Škoc jan, sklad no z do lo či li druž be ne po god be, dolž na obrav na va ti plan dela za te ko če leto in po ro či lo o delu za mi nu lo leto. Ob čin ski svet ni ki so tako po ro či lo za leto 2007 kot plan za leto 2008 so gla sno po tr di li. *** *** *** *** Po let je le toš nje ga leta so zaz na mo va la neur ja, ki so pov zro či la ve li kan sko ma te rial no ško do, ver ja mem pa tudi, da so pu sti la neiz bri sne po sle di ce na mno gih, ki so v tre nut ku os ta li brez vse ga, kar so mu ko ma spra vi li sku paj. Nam je na ra va še kar pri za ne sla; res je, da je to ča ok le sti la Vi nji vrh, ven dar mo ra mo priz na ti, da bi lah ko bilo še mno go huje. Več ja ne sre ča je pri za de la Jo že fo Kralj z Je len do la, ki ji je stre la upe pe li la ko zo lec, poln sena, pod ka te rim je bil trak tor s pri ključ ki. Kar je bilo le se ne ga, je zgo re lo, kar je bilo ko vin ske ga, je neu po rab no. Ško da je ogrom na. Svet ni ki so na me ni li EUR po mo či za sa na ci jo na sta le ga sta nja. Vra ča nje vla ganj v jav no te le ko mu ni ka cij sko omrež je V me se cih ju lij in av gust 2008 je ob čin ska upra va skle ni la po rav na ve s konč ni mi upra vi čen ci do vra či la vla ganj v jav no te le ko mu ni ka cij sko omrež je, in si cer za dve skup ni ak ci ji. Leta 1996 je po te ka la zad nja več ja ak ci ja pri klju če va nja na ve či no ma že zgra je no te le fon sko omrež je; na roč ni ki so pla ča li Ob či ni Škoc jan po SIT, os ta li del pa PTT Novo me sto. Pre ra ču na no sklad no s Pra vil ni kom o po dat kih za ugo tav lja nje vi ši ne vla ganj v jav no te le ko mu ni ka cij sko omrež je (Ur. list RS št. 1/2004 in 36/2004), po me ni SIT na dan po te ča ju za 100 mark 8.957, DEM, pre ra ču na no s pred pi sa nim ko lič ni kom pa 154,11 EUR. Ob čin ska upra va je za to ak ci jo iz tr ži la ,04 EUR, upra vi čen cev je 161; po me ni to rej, da zna ša zne sek vra či la 153,80 EUR. V na da lje va nju smo pri sto pi li k ak ci ji iz grad nje omrež ja Škoc jan Hrastu lje Buč ka, ki je bila tako fi nanč no kot tudi fi zič no naj zah tev nej ša ak ci ja. Prvi na roč ni ki s po droč ja Buč ke so pri če li zbi rati obro ke že leta 1980, te le fo ni so za zvo ni li leta Pre ra ču na no po zgo raj na de nem pra vil ni ku, je zna šal pris pe vek pr vih na roč ni kov od do DEM, od vi sno od da tu ma pla či la obro kov. Prvi na roč ni ki, kra ja ni Kra jev ne skup no sti Škoc jan na is tem omrež ju, so pri če li zbi ra ti fi nanč na sred stva leta 1982 in pris pe va li po do DEM, prav tako od vi sno od tega, kdaj so bili obro ki po rav na ni. Ob čin ska upra va je iz na slo va ak ci je 1985/86 Buč ka iz tr ži la ,19 EUR, Pri pra vi la Mar ti na Bo žič VRAČANJE VLAGANJ V TELEKOMUNIKACIJE Po sto pek vra ča nja je v teku. Pri prav ljen je izra čun za tret jo, na job šir nej šo ak ci jo, to je iz grad nja omrež ja v le tih 1988/1989. Zne ski vra či la so so raz mer ni gle de na vla ga nja. Več krat sli šim, da ljud je iz raz lič nih kra jev pri mer ja jo med se boj, ko lik šne zne ske vra ča jo po sa mez ne ob či ne. Pri mer ja va ni mo go ča brez pred hod ne ga izra ču na vi ši ne vla ganj, ki so bila po pol no ma raz lič na; ne le v po sa mez nih po droč jih, tudi po po sa mez nih ak ci jah se zelo raz li ku je jo. Ob či na Škoc jan je pri sto pi la k vra či lu s pol no od go vor nost jo; res je, da mo go če za mu ja mo kak šen me sec, ven dar, bil je čas do pu stov, pa tudi dru gih ob vez no sti ne sme mo po pol no ma za ne ma ri ti. Do vra či la je upra vi čen vsak do, ki je so de lo val pri iz grad nji omrež ja, zato bomo odo bre na in vr nje na sreds tva raz de li li med upra vi čen ce. Mar ti na Bo žič Re kon struk ci ja LC Go riš ka vasza grad-kle no vik-zbu re *** *** *** *** Ob za ključ ku seje so se nav zo či sez na ni li s fi nanč nim in si cerš njim po ro či lom o iz pe lja vi ob čin ske ga praz ni ka Pri re di tve so po te ka le po za čr ta nem pro gra mu. Tra ge di ja pri so se dih v Sev ni ci pa je do be sed no zau sta vi la na še do god ke; slav nost no sejo in cvič ka ri jo smo iz pe lja li te den dni poz ne je; mor da ne ko li ko manj buč no, pa ven dar pri mer no in z vsem spo što va njem. do slej zna nih upra vi čen cev je 120, tako, da zna ša zne sek vra či la EUR za kra ja ne biv še KS Buč ka, 1240 EUR za kra ja ne biv še KS Škoc jan, ti stim, ki so se pri klap lja li ka sne je, se zne sek obra ču na na pod la gi pred lo že ne do ku men ta ci je. Upam, da bomo v na sled njem ted nu us pe li di stri bui ra ti še do go vo re za ak ci jo 1988/1989, kaj ti pov pra še va nje upra vi čen cev je moč no pri sot no. številka 122 september 2008 Re kon struk ci ja ce ste od Za gra da pa do ob čin ske meje v sme ri proti Zburam se na da lju je in je v pol nem za ma hu. As falt na pre vle ka je že po lo že na iz sme ri Zbur pa do Ve li kih Po ljan. Na tem od se ku se še ure ja jo ban ki ne, jaš ki in do sto pi do par cel. V Ve li kih Po lja nah se iz va ja jo dela, kot so spod nji us troj, me teor na ka na li za ci ja, ploč nik, av to bu sna po sta ja in os ta la pred dela za as fal ta cijo. Na da lje se utr ju je jo bre ži ne s kam ni to zlož bo ter pre stav lja jo ko mu ni ka cij ski in ko mu nal ni vodi. Zvon ko Pe te lin

5 Prenos vodovodnega sistema Bučka pod upravljanje Komunale Novo mesto Vse uporabnike vodovoda Bučka, ki še niste uredili svojega vodovodnega jaška v skladu z dogovorjenimi normativi in še ne predložili obrazca»prijava za pridobitev vodovodnega priključka«, ponovno vabim, da to storite čim prej. Predstavniki Komunale Novo mesto, Občine Škocjan in vodovodnega odbora Bučka so že v januarju 2008 sprejeli sklepe, v skladu s katerimi občinski proračun zagotavlja finančna sredstva za nakup vodomerov, stroške izgradnje, zamenjave ali popravila jaška pa bremenijo posamezno gospodinjstvo. Dogovorjeno je bilo, da se dokončni prenos v upravljanju Komunale Novo mesto, d. o. o., izpelje v jesenskih mesecih 2008 oziroma najkasneje do 15. oktobra Če hočemo slediti zastavljenim ciljem, če želimo, da bo zagotovljena nemotena oskrba z zdravo, pitno vodo, potem je potrebno to storiti sedaj. Kadar koli ste strnili vrste, ste dosegli zastavljeni cilj in tako bo tudi sedaj, če obstajata volja in interes, če želite imeti za naprej rešeno vodooskrbo. Zvonko Petelin KMETIJSKI RAZPIS 2008 Kmetje, ki so se prijavili na občinski kmetijski razpis 2008, so prejeli sklepe o odobritvi sredstev za leto Čim prej bo mogoče, jim bomo razposlali še pogodbe z zahtevki za koriščenje sredstev. Največ zahtevkov se je nanašalo na ukrep št. 1, investicije v kmetijsko gospodarstvo, tako da smo morali % sofinanciranja znižati od predvidenih 40 % na borih 14,5 %. Ostali ukrepi so se sofinancirali nekako v okviru določb pravilnika. KMETIJSKI RAZPIS 2008: Na razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj podeželja v Občini Škocjan v letu 2008 je prispelo 29 vlog zahtevkov. Analiza in izračun upravičenosti sta pokazala, da bi za polno subvencioniranje prejetih zahtevkov potrebovali ,00 EUR, na razpolago pa imamo le ,00 EUR. Z zahtevki in njihovo upravičenostjo se je seznanil Odbor za kmetijstvo na svoji 6. redni seji dne Kmetom so bili poslani sklepi o višini odobrenih sredstev, v najkrajšem možnem času pa bodo dobili še ustrezne pogodbe. Sredstva bodo lahko črpali na podlagi predloženih računov. Martina Božič Nadaljevanje gradnje kanalizacije v Dolnji Stari vasi Na osnovi javnega naročila je za nadaljevanje del v Dolnji Stari vasi izbran izvajalec, ki je z deli pričel v prvih dneh septembra. Predmet naročila je izgradnja kanalizacijskega kanala v skupni dolžini 300 m. V času izgradnje bo prihajalo tudi do občasnih delnih ali popolnih zapor ceste , obvoz je speljan skozi Kolesnik. Zvonko Petelin Vzdrževanje asfaltnih cest Vzdrževanje asfaltnih cest se je pričelo z deli v Ruhni vasi, Dobruški vasi, nadaljujejo se na področju Bučke, Dolenjih Radulj, Gorenjih in Dolenjih Dol. Vzdrževalna dela obsegajo predvsem utrjevanje bankin, asfaltacija bankin, krpanje udarnih jam, sanacija prečnih kanalov ter čiščenje propustov. Zvonko Petelin Občina Škocjan pridobila okoljevarstveno soglasje Dne je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, v upravni zadevi izdaje okoljevarstvenega soglasja izdala za poseg Ureditev Gospodarsko tehnološkega centra GTC Škocjan okoljevarstveno soglasje. Okoljevarstveno soglasje je izdano pod naslednjimi pogoji: pri izvedbi posega in izvajanju dejavnosti mora investitor upoštevati omilitvene ukrepe in druga okoljevarstvena priporočila, navedena v Poročilu o vplivih na okolje za ureditev Gospodarsko tehnološkega centra Škocjan, ki ga je pod št. 659 v mesecu juliju 2007, z dopolnitvami februarja 2008 in maja 2008, izdelalo podjetje OIKOS, d. o. o., Jarška cesta 30, 1230 Domžale; v primeru, da se bo na obravnavanem območju, ki bo namenjeneno poslovni proizvodni coni, načrtoval dodaten poseg, ki zapade pod določila predpisa, ki določa vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, je za tak poseg potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, nosilec posega pa mora pridobiti novo okoljevarstveno soglasje. Okoljevarstveno soglasje velja 3 leta od dneva njegove pravnomočnosti. Janja Ravnikar, Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske V začetku septembra je bil preko javnega naročila za projekt»hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske«izbran izvajalec geodetskih meritev, v zaključni fazi pa je tudi izdelava Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za obravnavan projekt, ki jih za občine, vključene v ta projekt, izdeluje podjetje Sl Consult, d. o. o., iz Ljubljane. Janja Ravnikar, Prostorsko planiranje Postopek sprememb in dopolnitev prostorskega plana je še vedno v teku. Župan je sprejel stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje občine Škocjan (v nadaljevanju: prostorskega akta). Stališča so od petka, , objavljena na spletnih straneh Občine Škocjan in na oglasni deski v prostorih občine, isti dan pa so bila po pošti poslana tudi posameznikom, ki so pripombe v času javne razgrnitve podali. Dne smo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) vložili predlog prostorskega akta z dopolnitvijo Sedaj tečejo zakonsko določeni roki tako za MOP kot za nosilce urejanja prostora, ki morajo podati mnenja, ali se s predlogom prostorskega akta strinjajo ali ne oziroma ali je bil izdelan v skladu s smernicami, ki so jih predhodno podali. Janja Ravnikar, september 2008 številka 122

6 Za ga sil ski dom Do le nje Dole je pod pi sa na 1. po god ba v letu 2008 Pred sed nik PGD Do le nje Dole Jo že Ho če var in žu pan An ton Zu pet sta 11. sep tem bra pod pi sa la 1. po god bo iz na slo va so fi nan ci ra nja po pla čil ob vez no sti iz grad nje no ve ga ga sil ske ga doma v Do le njih Do lah v vi ši ni 3845,98 evrov. De nar bo na me njen za iz de la vo fa sade ob jek ta. Priz na nje RK Ob či ni Škoc jan Ob praz no va nju 120-let ni ce Rde če ga kri ža Do lenj ske in Bele kra ji ne je Ob či na Škoc jan iz rok ge. Moj ce Špec Po to čar pre je la priz na nje za dol go let no so de lo va nje na hu ma ni tar nem po droč ju. Hu ma ni tar na de jav nost, ki ob se ga pro gram za sta rej še kra ja ne, se iz va ja po kra jev nih or ga ni za ci jah RK: obi sko va nje sta rej ših osam lje nih lju di na domu in po do mo vih sta rej ših ob ča nov ob praz no va nju ju bi le jev, or ga niza ci ja sre ča nja sta rej ših in no vo let na ob da ri tev. Ob či na pris pe va tudi v sklad za po moč lju dem v sti ski. Iz tega skla da se de li jo pre hram be ni pa ke ti, fi nanč ne in ma te rial ne po mo či so cial no ogro že nim dru ži nam in po sa mez ni kom, le to va nje otrok na De be lem Rtiču, po moč os nov no šolcem in sred nje šol cem, po moč pri za de tim v raz nih ele men tar nih ne sre čah Praz no va nje 120-let ni ce so or ga ni zi ra le OZRK Novo me sto, Čr no melj, Met li ka in Treb nje na jasi zdra vi liš ča v Do lenj skih To pli cah 6. sep tem bra Kje je Škoc jan? Ob ot vo ri tvi od se ka av to ce ste Kro no vo - Le šni ca le tos po le ti so v Kro no vem v sme ri pro ti Do bruš ki vasi po sta vi li AC tab lo. Re kli bo ste, da to ni nič po seb ne ga. Že pred ča som je bilo mož no pre bra ti ča so pi sni čla nek, v ka te rem se av tor spra šu je, za kaj je od da lje nost do Šent jer ne ja več kot tri krat pre ko ra če na (24 km). A to je le ena na pa ka, ki pa mor da niti ni tako»ka ta stro fal na«. Prav ne ver jet no je, kako je pro jek tant, ki je pred pi sal, kaj mora pi sa ti na njej, iz pu stil Škoc jan kot cen ter na še ob či ne in s tem tudi nje go vo od da lje nost (6 km) od te ob ve stil ne tab le. Po leg tega tudi me sto po sta vi tve za pro ti hrup no ogra jo voz ni kom pre pre ču je, da bi sploh opa zi li iz voz Do bruš ka vas in nje go vo od da lje nost 3 km. Mor da je pro jek tant pred vi del us trez nej šo pot pro ti Šent jer ne ju pre ko Smed ni ka ali kod dru god Ob tej pri lož no sti je bila iz da na bro šu ra, v ka te ri lah ko pre be re mo:»do lenj ci in Be lo kranj ci so ide jo o or ga ni zi ra ni po mo či soč lo ve ku v sti ski os vo ji li že leta Ta krat je Pa trio tič no de žel no po moč no druš tvo RK za Kranj sko ime lo 17 po druž nic, tudi v No vem me stu, Met liki, Čr nom lju in Mo kro no gu. Svo je hu ma ni tar no po slans tvo da nes raz vi ja jo na 120-let ni tra di ci ji, na delu in sa do vih šte vil nih ge ne ra cij pro sto volj cev in čla nov.«v pri hod njih dneh ima mo na DDC-ju»prev zem«ac od se ka, ven dar se že zdaj spra šu jem, če bo g. Bo jan Saje ho tel sli ša ti na še pri pom be, gle de na to, da smo že pred leti zah te va li tudi oz na če val ne tab le za Mla ko, Ra du ljo, Mar tink in Čol niš ček, pa jih še da nes ni. Na od se ku Smed nik Krš ko, kjer je bil za nad zor od go vo ren nek do drug, pa je Se nu ša, ki je kveč je mu manj ša kot na ši po to ki, lepo oz na če na. Pri ča ku je mo samo ko rekt no obrav na vo in ena ka me ri la kot za vse dru ge. Gos pod Bo jan Saje do bro poz na na šo ob či no, saj je bil več let di rek tor to var ne Stre šnik in»brez plač ni«nad zor nik pri prejš njem žu pa nu za iz grad njo ve či ne lo kal nih cest in jav nih poti, ki jih je gra dil za Ob či no Škoc jan v ti stem ob dob ju v glav nem GMP Lu zar. Še iz ča sov iz grad nje vrt ca na Po druž ni ci Buč ka pa se spom ni mo, kako smo mo ra li vzi da ti na zaj sta ra okna, ko je na zah te vo prejš nje ga žu pa na prev zel nad zor g. Bo jan Saje (pred njim je nad zor vrši la vod ja po druž ni ce ga. Kri sti na Re snik). Met ka Prah Zu pet An ton Zu pet, žu pan številka 122 september 2008

7 Delovanje d ruštev v Ob čini Škocjan sofinancirano Obč i na Škoc ja n v letu 2008 i z va ja ka r neka j ja vni h ra z pi sov z a sofi na nc i ra nje ra z li č ni h področ i j, povez a ni h s sa m i m kra jem. Med na jbolj odm evni m i letos so bi li do seda j ja vni ra z pi s na področ ju kulturni h deja vnosti, ja vni ra z pi s na področ ju turi z m a i n ja vni ra z pi s z a športna društva. Za izv a ja nje špor t nih pr ogr a mov po let nem pr ogr a mu špor t a je občina v pr o r a ču nu za let o 2008 na menila ,00 EUR. Skla dno z let nim pr ogr a mom špor t a, ki je bil spr ejet na seji občinskega sv et a , je bil izv eden ja v ni r a zpis za zbir a nje pr edlogov špor t nih pr ogr a mov in izv a ja lcev za sofina ncir a nje v let u V r a zpisnem r oku, do , je sv oje pr edloge za sofina ncir a nje poda lo pet izv a ja lcev. St r okov na komisija, imenov a na s st r a ni žu pa na, je v r a zpisu zbr a ne pr edloge ov r ednot ila skla dno z pr a v ilnikom o v r ednot enju špor t nih pr o gr a mov v Občini Škocja n (spr ejet ). Na podla gi v r ednot enja so bili izbr a ni špor t ni pr ogr a mi, ki so jih pr edla ga li izv a ja lci. Za sofina ncir a nje izbr a nih špor t nih pr ogr a mov je občina z izv a ja lci ob koncu pr et eklega meseca podpisa la let ne pogodbe, in sicer z: Za delov a nje ku lt u r nih dr u št ev na območju občine Škocja n Dr u št v om u pokojencev v let ni v r ednost i 2.275,68 EUR, je občina v pr o Osnov no šolo F. Met elka Škocja n v let ni v r ednost i7.509,26 EUR, r a ču nu pr edv i Špor t nim dr u št v om Bu čka v let ni v r ednost i 4.323,58 EUR, dela , 00 Rokomet nim Klu bom Škocja n v let ni v r ednost i ,95 EUR, EUR, od t ega je Špor t nim dr u št v om Škocja n v let ni v r ednost i 2.806,67 EUR. bilo pr edv idenih Zapi sala: Katari na Morave c i n 40 % za lju bit elj Stani slav Če le sni k sko ku lt u r no de ja v nost, 50 % za pr ojekt e in 10% za izobr a žev a nje. Ra zpisni r ok za odda jo pisnih ponu db s st r a ni izv a ja lcev ku lt u r nih pr ogr a mov in pr ojekt ov je bil do v klju čno 18. a pr ila t ega let a. V t em ča su st a na na slov občine pr ispeli dv e v logi ozir oma st a pr edlog za sofina ncir a nje poda la dv a izv a ja lca, Ku lt u r no dr u št v o Bu čka in Ku lt u r no dr u št v o Škoc ja n. Odločeno je bilo, da se sr edst v a, pr edv idena v pr or a ču nu za let o 2008 za delov a nje ku lt u r nih dr u št ev, med dr u št v i r a zdelijo po pr a v ičnem kr it er iju, v skla du s Pr a v ilnikom o v r ednot enju ku lt u r nih pr ogr a mov in pr ojekt ov v Občini Škocja n in Pr iloge 1 t ega pr a v ilnika. Ku lt u r no dr u št v o Bu čka dobi 3.790,00 EUR, Ku lt u r no dr u št v o Škocja n pa ,00 EUR. Za delov a nje t u r ist ičnih dr u št ev je občina na menila 9.000,00 EUR. Na podla gi spr ejet ega Pr a v ilnika o v r ednot enju t u r ist ičnih pr ogr a mov in pr ojekt ov v Občini Škocja n in pr ipa da jočih Mer il in kr it er ijev za sofina ncir a nje pr ogr a mov in pr ojekt ov t u r ist ične deja v nost i je bil v mesecu ma r cu obja v ljen ja v ni r a zpis za sofina ncir a nje t u r ist ičnih pr ogr a mov in pr ojekt ov v Občini Škocja n v let u Na podla gi ja v nega r a zpisa so v loge poda li Tu r ist ično dr u št v o Za gr a d, Tu r ist ično dr u št v o Bu čka, Tu r ist ično dr u št v o Škocja n in Tu r ist ična zv eza Dolenjske in Bele kr a jine. Sredstva so se m ed ta društva i n z vez o ra z deli la na na slednji na č i n: Tu r ist ičnemu dr u št v u Za gr a d pr ipa da 2.615,32 EUR, Tu r ist ičnemu dr u št v u Bu čka 2.337,09 EUR, Tu r ist ičnemu dr u št v u Škocja n 3.747,59 EUR in Tu r ist ični zv ezi Dolenjske in Bele kr a jine 300,00 EUR. september 2008 številka 122 7

8 Pritožbe zoper odločbe Občine Šentjernej o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Vaščani vasi Dobrava, Čučja Mlaka, Stranje pri Škocjanu upravičenci za poravnavo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje se ne strinjamo z višino zneska, ki nam je bil poslan z odločbami na naslove upravičencev. 6. čl. ZVVJTO-upb1 (Ur.l. RS 54/2007 in 83/03) pravi: Prejeto vračilo vrne lokalna skupnost (KS Šentjernej) v celoti v deležih, sorazmernih vlaganjem oseb Zneski v drugih občinah se gibljejo od 800 EUR do 2100 EUR vračila na upravičenca. Občina Dolenjske Toplice vrača ca. 900 EUR, Občina Škocjan ca EUR, Občina Šmarješke Toplice vrača ca EUR. Mi pa se nikakor ne strinjamo z zneskom okoli 200 EUR, to je za upravičence žaljivo in nespoštljivo do vloženega truda in dela ob sami izgradnji telekomunikacijskega omrežja ter vplačanih težko zasluženih zelo visokih zneskih. Kljub temu, da v pogodbi med KS Šentjernej in naročnikom piše, da izgradi omrežje investitor (KS Šentjernej), smo morali graditi sami in kljub temu še plačati ,00 din. KS Škocjan pa je plačala tudi ,00 din po priključku. Naj ponovim, da smo telekomunikacijsko omrežje gradili sami, sami smo izvajali gradbena dela, sami smo kopali jarke, sami polagali kabel, kabel smo sami dostavili iz Ljubljane, tudi zasip in utrjevanje smo izvajali sami, tudi vris trase oz. pripravo za pid smo izvedli sami, PTT je izvajal le nadzor nad gradnjo. V izgradnjo je bilo vloženih preko 3000 delovnih ur, plus delovne ure s stroji traktorji ipd. Tudi zdajšnje razlaganje Občine Šentjernej, zakaj prihaja do različnih zneskov na odločbah, ni pravilno. Oni jemljejo za povračilo datum podpisa pogodbe med uporabnikom in PTT, zaradi tedanje inflacije pride do odstopanj. Vendar je bil denar po vaseh pobran, predan KS Škocjan in ta je za skoraj vse naročnike nakazala naenkrat na KS Šentjernej. Nikakor se ne moremo strinjati s prejetimi odločbami in bomo vztrajali do pravične poravnave. Predsednik Vaške skupnosti Dobrava pri Škocjanu, Tomažja vas Robert Dulc Izvrševanje proračuna Občine Škocjan v prvem polletju seja Odbora za otroško varstvo, šolstvo in šport 5. redno sejo Odbora za otroško varstvo, šolstvo in šport smo imeli v četrtek, Prisotni smo bili predsednica Martina Lenart in člana Uroš Kocjan ter Jože Zorko. Sprejeli smo dnevni red in se lotili obravnave. Spet se je pokazala potreba po povečanju normativa v vrtcu za dva otroka na oddelek. Trenutno imamo v vrtcu pri OŠ Frana Metelka Škocjan pet skupin in v vrtcu pri podružnici šole na Bučki dve skupini. Vlogo za povečanje normativa so nam posredovali iz OŠ Frana Metelka Škocjan, člane odbora o novih vlogah in prošnjah staršev pa je seznanila gospa v. d. ravnateljice Kristina Resnik. Trenutno potrebujejo varstvo vsaj še štirje otroci. Interes vseh nas je, da so otroci v vrtcu, in to v domačem vrtcu, zato smo ta predlog podprli in ga tudi na seji občinskega sveta potrdili. Več vključenih otrok v vrtec pa predstavlja večjo finančno obremenitev za občino, predvideva se za okoli EUR na mesec. Odbor je obravnaval tudi dvig ekonomske cene v vrtcu, obrazložitev je podala ga. Nataša Bobič. Po izračunih bi se morala cena v skupini 3 6 let dvigniti za 20,79 % in v skupini 1 3 let za 12,35 %. Člani odbora smo sklenili, da se cena lahko dvigne največ za 10 %, kar je potrdil tudi občinski svet. Nova ekonomska cena v skupini 1 3 leta je 424,60 EUR, v skupini 3 6 let pa 342,10 EUR. Povišala se je višina dnevnega odbitka za neporabljena živila zaradi odsotnosti otroka iz 1,34 na 1,47 EUR. Cene smo primerjali tudi s sosednjimi občinami, ki pa imajo še vse lanske cene. Pod točko razno dodatne razprave ni bilo. Martina Lenart, predsednica odbora Z izvrševanjem proračuna v obdobju januar junij 2008 Občina Škocjan zasleduje svoje cilje v skladu z zastavljeno strategijo razvoja. Prihodki in odhodki so v določenem zamiku. Redna dejavnost v občini poteka nemoteno, za kar je likvidnost zagotovljena. V prvih šestih mesecih še ni realizacije na kapitalskih prihodkih, za katere se potrebne podlage intenzivno pripravljajo. Z domačimi in tujimi vlagatelji potekajo pogovori. V pogajanjih se je poleg cene potrebno dogovoriti za spoštovanje pogojev, ki bodo zagotavljali dolgo načrtovani razvoj občine. Realizacijo je realno pričakovati v jesenskih mesecih, kar bo časovno sovpadalo z zaključevanjem letošnjega investicijskega ciklusa. S tem bo tudi lastna udeležba za črpanje transfernih sredstev iz EU in Slovenije zagotovljena. Odbor je v nadaljevanju obravnaval predlog občinske uprave o prerazporeditvi sredstev med proračunskimi postavkami skladno s 7. členom Odloka o proračunu Občine Škocjan za leto Pretežni delež prerazporeditev je posledica zakonskih sprememb na področju predšolske vzgoje in zaradi podražitve prevozov otrok v šolo. Ostale predlagane prerazporeditve so na področju investicij, sociale in stroškov potovanja. Sredstva se prerazporedijo iz postavk, kjer v letu 2008 ne bo možno doseči planirane realizacije. Odbor za finance in investicije je s svojim prvim sklepom soglasno predlagal občinskemu svetu, da sprejme poročilo o izvršitvi proračuna Občine Škocjan za leto 2008 v obdobju januar junij Drugi sklep odbora o prerazporeditvi sredstev je bil posredovan Svetu Občine Škocjan s štirimi glasovi za in enim proti. Predsednik Odbora za finance in investicije, Jože Giodani Pravilnik za sofinanciranje humanitarnih programov ter problematika patronažne sestre Pred septembrsko redno sejo občinskega sveta se je na 5. seji sestal Odbor za zdravstvo in socialne zadeve, predvsem zaradi obravnave dopolnitve pravilnika za dodeljevanje proračunskih sredstev humanitarnim in drugim društvom. Člani odbora so s strani občinske uprave prejeli predloga za spremembo Pravilnika ter pogojev in meril za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti ter ostalih neprofitnih organizacij, društev, združenj in zvez v Občini Škocjan. Razlogi za dopolnitev so bili ureditev in določitev razmerij posameznih prostovoljnih organizacij, ki kandidirajo na razpisu za proračunska sredstva v Občini Škocjan. Dosedanja ureditev je določala posebno pogodbeno razmerje med Rdečim križem in občino, s čimer je bilo kršeno ustavno načelo zakonitosti in tudi 53. člen Zakona o javnih financah, ki določa, da se morajo sredstva iz proračuna črpati na podlagi javnega razpisa. V razpravi je bilo ugotovljeno, da trenutno stanje neenakopravno obravnava posamezna društva, ki delujejo na območju občine Škocjan, zato je bil sprejet sklep o spremembi pravilnika, s čimer se je izenačil položaj aktivnih prostovoljnih organizacij, šele praksa pa bo pokazala, ali je sedanja rešitev primerna za nadaljnji razvoj prostovoljstva v Občini Škocjan. Uroš Kocjan 8 številka 122 september 2008

9 Pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnih objektov Spre mem ba Za ko na o gra di tvi ob jek tov (v na da lje va nju: ZGO-1B), ki ve lja od 15. apri la le tos, pri na ša vsem ude le žen cem pri gra di tvi ob jek tov in ve sti tor jem, pro jek tan tom, so gla so da jal cem, ob či nam in dr žavni upra vi, ne kaj po mem bnih spre memb. V tem pris pev ku že li mo opo zo ri ti na ti ste spre mem be, ki so po ve za ne z grad njo manj ših ob jek tov, ki jih ome nje ni ZGO-1B uvrš ča v sku pi no ne zah tev ni ob jek ti, za ka te re si in ve sti tor mora pri do bi ti grad be no do vo lje nje. Na pod la gi pr vih iz ku šenj, pre je li smo na mreč že pre ko 150 to vrst nih zah tev, že li mo in ve sti tor jem tudi sve to va ti, kako naj v po stop ku pri do bi va nja grad be ne ga do vo lje nja rav na jo, da ga bodo pri do bi li v pri ča ko va nem roku. Pred le tom 2003 so in ve sti tor ji pred začet kom grad nje tak šnih in po dob nih ob jek tov mo ra li pri do bi ti od loč bo o pri gla si tvi grad nje po mož nih ob jek tov, po pa si je in ve sti tor mo ral pred za čet kom grad nje pri ob čin ski upra vi pri do bi ti lo ka cij sko in for ma ci jo. Od 15. maja 2008 si mora investi tor pri do bi ti grad be no do vo lje nje tudi za to sku pi no ob jek tov. V so raz mer no krat kem ob dob ju so se spre mi nja li ob čin ski od lo ki in dr žav ni pred pi si, kar pov zro ča te ža ve pred vsem in ve sti tor jem, ki tež ko sle di jo ob sež nim spre mem bam pred pi sov za po droč je gradi tve. Os nov ni na men ZGO-1B je, da se v pro sto ru za go to vi več ja pre gled nost in us kla je nost tudi za to vrst ne ob jek te, da se po sto pek pri do bi va nja grad be ne ga do vo lje nja za in ve sti tor je po ce ni, poe no sta vi in skraj ša. Prav zato ZGO-1B na tanč no do lo ča, kako mora biti ob jekt umeš čen v pro stor, kaj mora pri pra vi ti in ve sti tor in kako vodi po sto pek Uprav na eno ta, da bi za go to vi li več ji red tudi pri grad nji ne zah tev nih ob jek tov. Vr ste ne zah tev nih ob jek tov, nji ho vo do pust no ve li kost, na čin rabe ter na čin grad nje po drob ne je ure ja 11. člen Ured be o vr stah ob jek tov gle de na zah tev nost (v na da lje va nju: Ured ba), ki ve lja od 15. maja le tos. Šte vi lo in opis ob jek tov sta ob sež na, zato na va ja mo samo ne kaj naj po go stej ših pri me rov, kot so: dr var ni ce, ga ra že, ste kle nja ki, vrt ne ute, ogra je, opor ni zi do vi, kaš če, ko zol ci, kmeč ke lope itd. Ob čin ski pro stor ski akti pa do lo ča jo, ali je manj še, to rej ne zah tev ne ob jek te, do vo lje no gra di ti, do lo ča jo tudi nji ho vo ve li kost, lego, šte vi lo in dru ge pro stor ske po go je. Za mno ge in ve stitor je je še ved no zah te ven in te ža ven po sto pek ugo tav lja nja os nov nih po go jev za gra di tev, zato sve tu je mo, da si na ob či ni, na ob moč ju ka te re ima jo na men gra di ti, pri pri stoj nih za pro stor ske za de ve pri do bi jo te melj ne po dat ke, in si cer: 1. Ali je ob jekt sploh mož no ume sti ti na do lo če no par ce lo? 2. Kak šni so po go ji ume sti tve ne zah tev nih ob jek tov v pro stor, kot so na pri mer: do pust na ve li kost ob jek ta, od mi ki od so sed njih par cel, do pust no šte vi lo tak šnih ob jek tov na eni par ce li (na dvo riš ču sta zgra je na dva ali je do vo ljen še tret ji?). 3. Ali so po treb na so glas ja za ra di ne po sred ne bli ži ne ko mu nal nih vo dov, ce ste, že lez ni ce itd? 4. Ali je s po seb nim od lo kom va ro va na na rav na ali kul tur na de diš či na? Nato pa naj na da lju je jo ak tiv no sti v zve zi s pri do bi va njem grad be ne ga do vo lje nja. Ve li ka olaj ša va v ZGO-1B za in ve sti tor je je, da za to vrst ne ob jek te ni po treb na pro jekt na do ku men ta ci ja, da se grad be no do vo lje nje izda v skraj ša nem po stop ku in da je stran ka v po stop ku pra vi lo ma samo in ve sti tor. Se ve da pa je tudi na tanč no pred pi sa no, kaj mora in ve sti tor pred lo ži ti k zah te vi za iz da jo grad be ne ga do vo lje nja, zato je zelo po mem bno, da zah te va vse bu je vse pred pi sa ne ele men te. Zah te vo in ve sti tor vlo ži na Uprav ni eno ti, na ob moč ju ka te re že li zgra di ti ne zah tev ni ob jekt, na pred pi sa nem obraz cu, ki mu mora pri lo ži ti: pri kaz lege ob jek ta na zem ljiš ču, tako da je raz vi den nje gov tlo ri sni po lo žaj in ob li ka na zem ljiš ko ka ta str skem pri ka zu v me ri lu 1:500 ali 1:1000, z na ved bo od mi kov ob jek ta od par cel nih mej so sed njih zem ljišč, značilne pre re ze (pro fi le) ter ob li ko va nje ob jek ta in te re na (ski ca ob jek ta: tlo ris in pre rez v me ri lu 1:100, z vpi som os nov nih di men zij: dol ži ne, ši ri ne in vi ši ne), so glas ja pri stoj nih so gla so da jal cev (če so po treb na), do ka zi lo o pra vi ci gra di ti (po dat ke iz zem ljiš ke knji ge lah ko pri do bi Uprav na eno ta). Uprav na eno ta mora v po stop ku pred iz da jo grad be ne ga do vo lje nja za grad njo ne zah tev ne ga ob jek ta ugo to vi ti: če ob jekt iz pol nju je po go je, do lo če ne v Ured bi o vr stah ob jek tov gle de na zah tev nost, gle de do pust ne ve li ko sti ob jek ta, na či na rabe ob jek ta, na či na grad nje ob jek ta ter dru gih po go jev za grad njo ne zah tev nih ob jek tov, če je pred vi de na grad nja sklad na z do lo či li pro stor skih ak tov, ki ve lja jo za zem ljiš če, na ka te rem je pred vi de na grad nja, se pra vi, če je grad nja tak šne ga ob jek ta do vo lje na v obrav na va ni pro stor ski eno ti, če so bila pri dob lje na vsa so glas ja pri stoj nih so gla so da jal cev in če ima in ve sti tor iz ka za no pra vi co gra di ti na pred met nem zem ljiš ču. Mo re bit na vpra ša nja, po ve za na z grad njo ne zah tev nih ob jek tov, lah ko po sta vi te sve to val cu za stran ke po te le fo nu na šte vil ko (07) ali po elek tron ski poti na na slov ue.no vo me kjer bo ste za go to vo do bi li stro kov ne od go vo re. V pri me rih, ko in ve sti tor ji zah te vi pred lo ži jo vse pred pi sa ne podatke, je po sto pek re snič no eno stav nej ši in hi trej ši. Na Uprav ni eno ti Novo me sto si že li mo čim več tak šnih pri me rov. Jo že Pre skar, na čel nik Uprav ne eno te Novo me sto september 2008 številka 122

10 Vodja poli c i jskega okoli ša svetuje Pr ed na mi je jesen. Polet ne v r očine so se poslov ile, ležer nost v ča su polet nih dopu st ov t er šolskih počit nic je v sa j za neka j ča sa le še spomin. Pr iha ja obdobje, ko na r a v a ponu di v da r sv oje plodov e in ko dela v ne r oke pospr a v ijo sa dov e sv ojega dela. Gozd ponu ja gobe, kma lu pa bo dozor el t u di kost a nj. Ni da leč ča s, ko se bodo v v ino gr a dih ogla sili v r iski t r ga čev. Rekr ea t iv ci v seh v r st pa bodo sku ša li u jet i še čim v eč lepih dni za sv oje deja v nost i. To je obdobje, ko se mnogo lju di»pr eseli«v gozdov e, v v inogr a de in zida nice, na obr ežja r ek in pot okov t er na dr u ge podobne kr a je. Policist i v t em let nem ča su v sa ko let o beležimo por a st ka zniv ih deja nj, pr edv sem v lomov v v ozila in t a t v ine iz le t eh, ki jih obča ni pu šča jo pa r kir a ne na r a zličnih mest ih v na r a v i. Da bi bilo t ov r st nih pr imer ov čim ma nj, obča nom ponov no sv e t u jemo, da ko se s pr ev oznimi sr edst v i odpeljejo v na r a v o, poleg ost a lega poskr bijo t u di za v a r nost sv ojega pr emoženja. Dena r nic, t or bic, MOBI t elefonov, or ožja in dr u gih v r ednejših pr edmet ov ne pu šča jt e na v idnih mest ih v v ozilih. Tov r st ni pr ed met i so na mr eč zelo v a bljiv i za r a zne»nepr idipr a v e«, ki zelo r a di izkor ist ijo pr iložnost. Če jih že ne mor et e v zet i s seboj, jih spr a v it e v pr t lja žnik a li jih shr a nit e t a ko, da ne bodo v idni. S t em bost e zma njša li možnost njihov e pr ot ipr a v ne odt u jit v e. Tu di pr i zida nica h, v ikendih in dr u gih objekt ih, na menjenih za delo in počit ek, poskr bit e, da ne bost e pu šča li odpr t ih oken a li neza klenjenih v r a t, ko se odda lju jet e od objekt ov. Vozila na j bodo za klenjena in v edno pa r kir a na v nočnem ča su na na jbolj osv et ljenem mest u, sa j»nepr idipr a v om «še ka ko pr ide pr a v t ema za sv oje»delo«. Bodit e t u di pozor ni na poja v nepozna nih v ozil in nezna ncev v bližini v a šega v ozila a li objekt a. Na j v a m ne bo odv eč za pisa t i r egist r ske št ev ilke v ozila, spr egov or it i besedo a li dv e z nepozna no osebo a li na ka kšen dr u g na čin posku ša t i pr idobit i poda t ke, ki bi bili kor ist ni v pr imer u, da bi pr išlo do zgor a j omenjenih ka zniv ih deja nj. Pr a v t a ko t u di ponov no opoza r ja mo st a r ejše lju di u pokojence, da ne odpir a t e v r a t nezna nim oseba m, ki v a šo dobr ot o izkor išča jo za»spr ehode«po v a šem st a nov a nju, pr i t em pa ob v a ši pr isot no st i izv r šu jejo ka zniv a deja nja t a t v ine in podobno. Nezna ncev ne spu šča jt e v st a nov a nja in jih imejt e t u di v dnev nem ča su za kle njena, čer a v no st e odšli le za t r enu t ek na dv or išče (kr it ičen ča s je pr edv sem ča s pr ejema pokojnin). Če pa bo do nelju bega t ov r st nega dogodka že pr išlo, pa o t em t a koj obv est it e POLICIJO na t elefonsko št ev ilko 113. Ne dot ika jt e se ničesa r, t a ko bost e ola jša li delo policist om pr i na jdbi in za v a r ov a nju sledov ka zniv ega deja nja. SKUPAJ ZA VARNOST VAŠA POLICIJA 10 številka 122 september 2008 Pred trgatvijo 008 V pet ek, 12. sept embr a, smo se na pobu do DPŽ Bu čka v ku lt u r nem domu na Bu čki zbr a li v si, ki se u kv a r ja mo z v inogr a dništ v om a li na s za nima pr a v ilna pr idela v a v ina. Pr eda v a l je sv et ov a lec za v ina r st v o g. Sa mo Hu doklin iz Kmet ijsko gospoda r ske zbor nice Slov enije, Območ ne enot e Nov o mest o. Tema pr eda v a nja je bila Pr ed t r ga t v ijo Zv edeli smo o na pa ka h, ki se r a de poja v lja jo v ča su t r ga t v e, na ka j mor a mo bit i pozor ni med t r ga t v ijo in pr i pr ipr a v i mošt a. Pomembno je, da seda j spr emlja mo dozor ev a nje gr ozdja, pr i t r ga t v i odst r a nimo v se su he, bolne in gnile ja gode. Spozna li smo t u di pomen žv epla in kv a sov k pr i v r enju mošt a. Tema pr eda v a nja je za jela infor ma cije do pr v ega pr et oka. Pot em pa je bila ideja, da se zopet sr eča mo. Po konča nem u r a dnem delu smo se še neka j ča sa za dr ža li, si izme nja li sv oje izku šnje in pr izna v a li ka kšne na pa ke neka t er i dela jo. Vi da Gros SPO je v sodelova nju z loka lni m ga si lski m društvom, z vez o šoferjev i n a vtom eha ni kov poskrbel z a doda tno va rnost v pr vi h šolski h dneh. Jože De že lan i z porodni šni c Po zadnji objavi novorojencev v Naših korakih so rodile: Nataša Pu nge rši č z Je rman vrha de kli co, Stanka Makove c i z Zaloga de kli co, Klari sa Kranjc i z Hrastu lj de kli co, Klavdi ja Gi odani i z Kle novi ka de čka, Me li ta Je ni č i z Grmove lj de čka, Darja Pe ve c i z Krsi nje ga Vrha de kli co, Sabi na Kovači č i z Gori ške vasi de kli co, Sandra Masi lo i z Dobrave pri Škocjanu de kli co i n de čka i n Uršu la Marje ti č s Štri ta de čka. Če sti tamo!

11 Dela vni c e z a uč enc e, ki hoč ejo i n z m orejo več, so pri uč enc i h pusti le pri jetne spom i ne i n i z kušnje Devetletna osnovna šola pri na ša m nogo novosti, m ed nji m i tudi delo z na da rjeni m i uč enc i. Za konoda ja predvi deva (11. č len ZOŠ), da se i z obra ževa nje posebej na da rjeni h uč enc ev i z va ja ta ko, da ji m šola pri la godi m etode i n obli ke dela ter ji m om ogoč i vključ i tev v doda tni pouk, i nteresne deja vnosti i n druge obli ke dela. Na men šole je, da skr bi za skla den spoz na v ni, ču st v eni, du hov ni in socia lni r a zv oj sleher nega ot r oka, da u pošt ev a indiv idu a lne r a zlike med u čenci pr i sa mem pou ku t er da njihov e t a lent e r a zv ija v dnev ih deja v nost i, šoli v na r a v i, na t ekmov a njih in t a bor ih. Ta ko smo na šoli že dr u go let o za por ed int enziv no v klju čeni v pr ojekt Na čr t ov a nje in delo z na da r jenimi u čenci. Gr e za pr ojekt dela z u čenci, ki hočejo in zmor ejo v eč. V pr ojekt je sku pa j od let ošnjega šolske ga let a v klju čenih v eč kot 45 u čencev iz 4., 5., 8. in 9. r a zr edov. To so v si t ist i u čenci, ki so bili v pr et eklem a li t ekočem šolskem let u pr epozna ni oz. ident ificir a ni kot u čenci, ki na določenem podr očju dosega jo na dpov pr ečne r ezu lt a t e. Z u čenci smo izv edli a nket o o t em, ka j si želijo dela t i oz. na ka t er ih podr očjih si želijo r a zšir ja t i obzor ja, pr idobiv a t i nov a zna nja. Na osnov i njihov ih pr edlogov in želja smo obliko v a li pr ogr a m deja v nost i. Pr ipr a v ili smo deja v nost i za u čence 4. in 5. r a zr edov t er na t o še za u čence 8. in 9. r a zr edov. Te so pot eka le v obliki dv odnev nih dela v nic na Bu čki. Za u čence 4. in 5. r a zr edov smo izv edli deja v nost i 4. in 5. a pr ila 2008 na Bu čki. De ja v nost i se je u deležilo 27 u čenk in u čencev. Pot eka le so na slednje dela v nice: Kre ati vno pi sanje, pr i ka t er em so u čenci spozna v a li, ka ko pisa t i na izv ir en, kr ea t iv en, dr u ga čen na čin; Javno bom nastopal, ko so se sr e čev a li z neka t er imi element i r et or ike; Mate mati ka za zabavo, ko so se za ba v a li z na loga mi iz logike; Ume tni ška de lavni ca, na ka t er i so kipa r ili iz gline; Angle šči na malo dru gače, ko so spozna v a li, da je a ngleščina la hko zelo za ba v na, t er Posku si v naravi, pr i ka t er ih so spozna v a li r a zlične r a st line in jih mikr oskopsko pr egledov a li. Del dela v nic pi sanje, na ka t er i so se sr eča li z na čini kr ea t iv nega pisa nja ; Ume tni ška de lavni ca, v ka t er i so r isa li na pla t no, t er Astronomi ja i n zve zde, ko so gleda li in spozna v a li nebo. Te dela v nice so pot eka le v pet ek popolda n med 15. in 21. u r o. Dr u ge dela v nice Me di aci ja, kjer so se u čili, ka ko s pogov or om la hko r a zr ešimo konf likt e in medsebojno posr edu jemo; Na ravna kozme ti ka, kjer so pr eizku ša li na r a v no kozmet iko, t er Dobra komu ni kaci ja, pr i čemer so se spozna v a li z element i r et or i ke oz. ja v nega na st opa nja so pot eka le v so bot o dopolda n med 8. in u r o. Učit elji ment or ji: Ma nu ela Bojnec, Sa bina Za loka r, Ma ja Božič, Vida Cizel, Sa ndi Božič, Anica Tr a mt e, Ga br iela Ga br ov ec, Sa bina Hočev a r, Sa bina Klemenčič, Ma r inka Cer inšek. Učenci so bili z dela v nica mi izr edno za do v oljni. V ev a lv a cija h posa meznih dela v nic so u čenci na pisa li sa me pohv a lne besede, na v du šenje in za dov oljst v o, da so se la hko u deležili t eh deja v nost i. Za pisa li pa so še, da si v pr ihodnje želijo v eč t a kih oblik nefor ma l nega dr u ženja in izobr a žev a nja. Ve sna Voglar, koordi natori ca proje kta je pot eka l v pet ek popolda n med 15. in 19. u r o, dr u gi del pa v sobot o dopolda n med in 14. u r o. Učit elji ment or ji: Ja smina Ju r ečič, Ur ška Zida r, Ma t eja Kor enič, Ma r in ka Cer inšek, Da r ja St a niša, Sa bina Hočev a r, Sa bina Klemenčič. Za u čence 8. in 9. r a zr edov smo izv edli deja v nost i 11. in 12. a pr ila 2008 na Bu čki. De ja v nost i se je u deležilo 16 u čenk in u čencev 8. r a zr edov. Za nje smo pr ipr a v ili na slednje dela v nice: Angle šči na i n ne mšči na malo dru gače, pr i čemer so pr ipr a v lja li pa la čin ke t er se igr a li igr o skr iv a lnice; Kre ati vno september 2008 številka

12 So de lo va nje s star ši Na či ni so de lo va nja s star ši: do ber od nos je te melj za us pe šno part ners tvo Dru ži na je otro ko vo pri mar no so cial no in kul tur no oko lje in je v nje go vem živ lje nju najpo mem bnej ši de jav nik. Dru žin sko živ lje nje v vsej svo ji kom plek sno sti učin ku je na vsak vi dik otro ko ve ga raz vo ja. Dru žin sko okolje in si stem omo go ča ta svo jim otro kom: spoz na ti, ra zu me ti in ob li ko va ti raz lič ne vred no te, na zo re, od no se in ve de nje, priv ze ma ti in te rak cij ske sti le in na va de, vpli va ti na svo je oko lje in učin ko va ti na svet, raz vi ti za ve da nje, kdo so da bi bili v svo ji kul tu ri do bro za ko re ni nje ni. Šo la in star ši iz va ja jo isto na lo go: vzga ja jo. Šo la in star ši naj bi gra di li in us tvar ja li partner ki od nos, saj je nji hov skup ni in te res posa mez nik, otrok, ki ga eni sprem lja jo doma, dru gi pa v šo li. Dru ži ne so po mem ben de jav nik izo bra ževal ne ga pro ce sa, ka dar uči te lji upo šte va jo in sprej me jo star še kot part ner je, red no ko mu ni ci ra jo z nji mi, jih po va bi jo k so de lo va nju, raz ši ri jo po moč na dru ži ne s spod bu janjem uče nja doma ter po ma ga jo dru ži nam v sti ski pri pri do biva nju vi rov, in for ma cij in sto ri tev. Da bi bili otro ci us pe šni, mo ra jo raz vi ti spo sob nost us pe šne ga de lovanja v dveh kultu rah dru ži na jim nudi čus tve no var nost, jim daje ob ču tek smi sla v živ lje nju, med tem ko jim in sti tu ci ja, šo la, omo go ča uve ljav lja nje na raz lič nih po droč jih. Za us pe šno so de lo va nje s star ši, ki bo dopri ne slo k otro ko ve mu op ti mal ne mu raz voju, mo ra mo poz na ti vred no te in na zo re, ki pod pi ra jo vzgo jo otrok in na či ne živ lje nja v dru ži ni po sa mez ne ga otro ka in po mem bno vpli va jo na uč ne sti le otrok. Ob na čr to va nju mo ra mo ugo to vi ti, kako šol ski pro stor prib liža ti dru ži nam oz. dru žin ske mu živ lje nju. Za us pe šno delo je po treb no za go to vi ti oko lje, ki otro kom za go tav lja var nost in spod bud no ozrač je za ak tiv no uče nje. Šo la s star ši so de lu je na raz lič ne na či ne. Mno ge ob li ke so de lo va nja so us ta lje ne in do lo če ne z let nim de lov nim na čr tom šo le, dru ge pa iz bi ra raz red nik oz. uči telj po svo ji pre so ji. Vsa ka šo la se sama od lo či za ob li ko in in ten ziv nost so de lo va nja s star ši. Naj pogo stej še ob li ke so: svet star šev, go vo ril ne ure, ro di telj ski se stan ki, te le fon sko ob veš ča nje, pi sno ob veš ča nje, dnev na sre ča nja (ob prihodu in od ho du otrok), šo la za star še, so de lo va nje ob iz ved bi de jav no sti (teh niški, na ra vo slov ni dne vi), ne for mal na sre ča nja, in di vi dual ni raz go vo ri. Pri na čr to va nju so de lo va nja z dru ži na mi mora šo la upo šte va ti dejs tvo, da star ši niso mo no lit na sku pi na. Raz li ku je jo se po sta rosti, ko so ime li pr ve ga otro ka, po iz kuš njah, iz ha ja jo iz raz lič nih druž be noe ko nom skih slo jev, ima jo raz lič no izo braz bo in ži vi jo v raz lič nih po go jih. Smi sel no je, da si pred načr to va njem so de lo va nja za sta vi mo vpra ša nja, kot so: kaj je cilj so de lo va nja; kaj od nje ga pri ča ku jem; kak šna naj bo os nov na stra te gi ja sre čanj; kak šna so nji ho vo pri ča ko va nja; ali or ga ni zi ra ti in di vi dual ne ali sku pin ske obli ke so de lo va nja; kako star še ak tiv no vključi ti v na čr to va nje; kako pri pra vi ti pro stor; ko li ko ča sa bom na me nil po sa mez ni ku ali sku pi ni. Uči telj in starš sta part ner ja v ko mu ni ka ciji, ki drug dru ge ga vred no ti ta gle de na znanje, iz kuš nje, spret no sti. Lah ko re če mo, da ima ta vsak svo je po lje iz ku šenj, in če sta ti dve po lji pre ple te ni med se boj, govorimo o skup nem po lju iz ku šenj, ki de fi ni ra nju no skup no ko mu ni ka ci jo. Več je je skup no po lje iz ku šenj, učin ko vi tej ša je ko mu ni ka ci ja. Ta od nos je pri ka zan na spod nji sli ki. Ko mu ni ka ci jo de li mo na be sed no in nebe sed no. Obe vr sti ko mu ni ka ci je igra ta pomembno vlo go v me do seb nih od no sih, pred vsem ne be sed na, ki ji je stro ka v prete klo sti ne ma lo krat na me ni la manj ši de lež. Da nes pa vemo, da več ji del ko mu ni ka ci je po te ka na ne be sed nem ni vo ju, saj pra vi jo, da go vo ri ca te le sa pris pe va prib liž no 55 % v tem pro ce su, glas 38 % in be se de le 7 % (O Con nor, Sey mour, 1996). Pri ko mu ni ci ranju nam to rej naj več pove go vo ri ca te le sa, dr ža, mi mi ka, gibi. Be se de spo ro či lo le podkre pi jo ali pa iz pod bi je jo. Na čr to va nje in or ga ni za ci ja so de lo va nja Go vo ril ne ure in skup ne ro di telj ske se stanke šo la na čr tu je z let nim de lov nim na čr tom šo le. Ur nik go vo ril nih ur je ob jav ljen na šolski og la sni de ski, v pub li ka ci ji ter v let nem de lov nem na čr tu šo le. Med ob li ka mi so delo va nja lo či mo in di vi dual ne raz go vo re (govo ril ne ure, te le fon ski po go vo ri), sku pin ske se stan ke (ro di telj ski se stan ki, šo la za star še, pre da va nja) in ne for mal na sre ča nja (pik ni ki, ude lež ba na iz le tih, dan od pr tih vrat ). In di vi dual ni raz go vo ri Med in di vi dual ne raz go vo re so di jo go voril ne ure, vsa kod nev na sreča nja ob pri ho du in od ho du otrok ter te le fon ski raz go vo ri in in di vi dual na spo ro či la. Za to ob li ko sre ča nja je pri po roč lji vo, da šo le or ga ni zi ra jo ur nik tako, da se pri la go di jo po tre bam star šev (ura, ter min) ter da star šem omo go či jo ča sov no raz po re di tev. Nemo go če je ob li ko va ti ur nik, ki bi us tre zal vsem star šem, ven dar ča ka nje pred vra ti raz red ni ka ali uči te lja je za star še na por no in vzrok za neo bi sko va nje go vo rilnih ur. Zato je ča sov na or ga ni za ci ja raz pore di tev izred ne ga po me na. Na sled nja po mem bna de jav ni ka za iz vedbo in di vi dual nih raz go vo rov s star ši je us tva 1 številka 122 september 2008

13 ri ti po zi tiv no ozrač je med so go vor ni ko ma ter varno oko lje, po zi tiv no ozrač je, v ka te rem se bo sta po ču ti la udob no oba so go vor ni ka. V pro ce su ko mu ni ka ci je stre mi mo k čim boljše mu so de lo va nju in k vi so ki rav ni zau pa nja. To nam bo za go to vi lo us kla je no ko mu ni ka ci jo, v kate ri bo sta oba so go vor ni ka zma go val ca. V nas protnem pri me ru pa gre v ko mu ni ka ci ji za pre vla do mo či, ki spro ži obram bo. Izid ko mu ni ka ci je, pri ka te ri je zau pa nje na niz ki rav ni, so de lovanje pa sla bo, je zma go va lec po ra že nec. So fi nan ci ra nje ra ču nal niš kih in je zi kov nih izo bra že vanj Mi kro in majh na pod jet ja ter pod jet ni ke s se de žem v ob či nah Treb nje, Šen tru pert, Škoc jan, Mo kro nog Tre bel no, Mir na Peč, Do lenj ske To pli ce, Stra ža, Žu žem berk, Novo me sto, Šent jer nej in Šmar ješ ke To pli ce va bi mo k pri ja vi za so fi nan ci ra nje ra ču nal niš kih in je zi kov nih te ča jev. Skup ni se stan ki Ro di telj ski se stan ki so ob li ka skup ne obrav nave skup nih ci ljev in vpra šanj. Teme oz. vse bi ne lah ko iz ha ja jo iz po treb star šev ali iz po treb učite lja oz. šo le. Ob do lo či tvi te ma ti ke se ob li ku je va bi lo z do lo če nim dnev nim re dom in do lo či tvi jo pred vi de ne ga ča sa tra ja nja. Ne for mal na sre ča nja Ne for mal na sre ča nja v ob li ki sku pin skih pik nikov ali iz le tov, dne va od pr tih vrat, iger, skup nih ak cij, pro jek tov so do bra os no va za spoz na va nje in raz voj ko mu ni ka ci je. Ta ob li ka sre ča nja je običaj no tudi naj bolj obi ska na. Za klju ček So de lo va nje s star ši pred stav lja te melj ni vi dik dela vsa ke po sa mez ne šo le. To po droč je je za učite lje ved no iz ziv. Na eni stra ni ima pred sabo že lje in po tre be star šev in na dru gi svo ja vi de nja, ki niso vse lej ena ka. Koga spre mi nja ti? Uči te lja ali dru ži ne? Dru ži ne bi spre mi nja le šo lo in uči te lji star še. Ven dar, ali je to po treb no? Vsak uči telj si iz be re ob li ko so de lo va nja, ki mu je»bli zu«. Pri tem upo šte va dejs tvo, da us peh ni od vi sen samo od nje ga, am pak od vr ste de jav nikov: ko mu ni ka cij skih veš čin, pri prav lje no sti posa mez ne ga star ša za so de lo va nje, kli me, pro sto ra, po čut ja Vsa ka ob li ka so de lo va nja med šo lo in dru ži nami pa naj otro ku za go to vi po zi tiv ne re zul ta te. Šola in star ši naj v skr bi za otro ka gra di jo part ner ski od nos, saj je nji ho va skup na vez in in te res otrok, ki ga sprem lja jo eni doma in dru gi v šo li. Za do ber po tek so de lo va nja so sre ča nja in po go vo ri med star ši in uči te lji nuj ni. Ire na Čen gi ja Pe ter lin OSNOVNI POGOJI So fi nan ci ra nje te ča jev tu je ga je zika in ra čunal niš tva je na me nje no mi kro in majh nim pod jet ni kov ter mi kro in majh nim pod jet jem s se dežem v ob či nah: o Do lenj ske To pli ce, o Stra ža, o Žu žem berk, o Novo me sto, o Šent jer nej, o Šmar ješ ke To pli ce, o Treb nje, o Šen tru pert, o Škoc jan, o Mo kro nog Tre bel no, o Mir na Peč. So fi nan ci ra nje ob se ga po vra či lo stroš kov te ča jev tu jih je zi kov in ra ču nal niš tva (in di vi dual ni ali skupin ski, os nov ni, na da lje val ni ali specia li zi ra ni), ki jih iz va ja jo pri stoj ne in sti tu ci je, re gi stri ra ne za iz va ja nje to vrst nih izo bra že vanj, pri če mer cena po sa mez ne ga te ča ja ne sme bis tve no od sto pa ti od cene, ki jo ponu ja jo kon ku renč ni iz va jal ci ena kih ali po dob nih izo bra že vanj. So fi nan ci ra nje se na na ša na pokri va nje cene ude lež be na te ča ju. Stroš ki gra di va, pre vo za, na sta ni tve, pre hra ne in dru gi mo re bit ni stroški, po ve za ni z ude lež bo na te ča jih, so iz so fi nan ci ra nja iz klju če ni. So fi nan ci ra nje se za go tav lja za te ča je, iz ve de ne v je sen sko zim ski se zo ni (s pri čet kom od da lje in zaključ kom naj ka sne je do ). VIŠINA SOFINANCIRANJA Raz voj ni cen ter Novo me sto, d. o. o., za go tav lja po sa mez ne mu pod jet ni ku/ pod jet ni ci ali pod jet ju so fi nan ci ra nje za naj več šti ri ude le žen ce te ča ja ra čunal niš tva in naj več šti ri ude le žen ce tuje ga je zi ka (na pod la gi upra vi če no sti do so fi nan ci ra nja, raz po lož lji vih sredstev ob čin za ta na men in pred lo že nih do ka zil v pri ja vi), in si cer: za pr ve ga in dru ge ga ude le žen ca DO 50 % CENE po sa mez ne ga te ča ja, vendar naj več 180 EUR na ude le žen ca te ča ja ra ču nal niš tva in naj več 270 EUR na udele žen ca te ča ja tu je ga je zi ka (z vklju če nim DDV), za tret je ga in če tr te ga ude le žen ca DO 25 % CENE po sa mez ne ga te ča ja, ven dar največ 90 EUR na ude le žen ca te ča ja ra ču nalniš tva in naj več 135 EUR na ude le žen ca te ča ja tu je ga je zi ka (z vklju če nim DDV). V pri me ru, da sreds tva, ki so jih za leto 2008 ob či ne na me ni le za so fi nanci ra nje izo bra že vanj in us po sab ljanj upra vi čen cev, ne bodo za doš ča la, si Raz voj ni cen ter Novo me sto, d. o. o., pridr žu je pra vi co do zmanj ša nja zne skov so fi nan ci ra nja. POGOJ ZA OHRANITEV SOFINANCIRANEGA ZNESKA Po za klju če nem izo bra že va nju (oz. naj kasne je en me sec po za ključ ku) je po treb no za vse ude le žen ce, ki jim bo za go tov lje no sofi nan ci ra nje ude lež be na te ča jih ra ču nal ništva in tu jih je zi kov, do sta vi ti FOTOKOPIJO DOKAZILA O USPEŠNO ZAKLJUČENEM IZOBRAŽEVANJU. V nas prot nem pri me ru bo Raz voj ni cen ter Novo me sto, d. o. o., zahte val vra či lo sred stev. ROK ZA PRIJAVO Pri ja ve za so fi nan ci ra nje spre je ma mo do vključ no 5. no vem bra 2008 do 15. ure na na slov: Raz voj ni cen ter Novo me sto, d. o. o., Ljub ljan ska ce sta 26, 8000 Novo me sto. Upo šte va li bomo po pol ne pri ja ve, 1 ki bodo pris pe le v za pr ti ku ver ti (po po šti ali oseb no). Pri ja vi te lji bodo o re ši tvi vlo ge ob veš če ni naj ka sne je do KONTAKTNA OSEBA Kon takt na ose ba za do dat ne in for ma ci je: An dre ja Klo bu čar, tel. št.: (07) , e na slov: an dre ja.klo bu nm.si. 1 POPOLNA PRIJAVA: V ce lo ti iz pol njen Obra zec A z vse mi zah te va ni mi pri lo ga mi. september 2008 številka 122 1

14 Poletje v vrtcu Ptički V vrtcu poletne mesece preživljamo z različnimi dejavnostmi v igralnicah, na terasah, na igrišču in v bližnji okolici vrtca. Z različnimi dejavnostmi razvijamo vsa področja otrokovega razvoja v povezavi z vsemi področji kurikuluma. Pri najmlajših miškah so izvajali igre z žogo, oblikovali iz plastelina in časopisa, peli pesmice, plesali in igrali na male ritmične instrumente. Pri zajčkih so spoznali morske živali, podrobno so spoznali želvo in zanjo skrbeli, ko je prišla na obisk v vrtec. Igrali so se domišljijsko igro Gremo na dopust in spoznavali pripomočke, ki jih pripravimo v kovčke, ko se odpravimo na potovanje. Pri račkah, žabicah in pikapolonicah so ob pravljici Juri Muri v Afriki spoznali afriške živali in jih izdelovali iz različnih materialov, izdelali so knjigo o Afriki in pripovedovali pravljico svojim vrstnikom. V najbolj vročih dneh pa smo se v vseh skupinah v hladni senci hladili z igrami z vodo. Na fotografijah je opaziti, da so bili otroci pri dejavnostih aktivni in zadovoljni. Vzgojiteljica Cilka Šutar Foto: Darinka Povše 14 številka 122 september 2008

15 Škocjanska jesen Tudi letos so na ši Fa ntje z va si pri pra vi li nepoz a ben več er ljudski h pesm i i n druženja Škoc ja nsko jesen. Ka r šest skupi n se je odz va lo nji hovem u pova bi lu i n tudi obč i nstva ni m a njka lo. Uv odno pesem v ečer a, ki je pov sem opisa la t u di spr emembo let nega ča sa in v r emena zu na j, so za peli gost it elji. Vsi pr isot ni so pr i slu hnili pesmi Hla dna jesen že pr iha ja. Preč ne. So mla jša moško ženska lju dska sku pina, pr edst a v ili pa so pesmi Ta m u dolu, Nocoj t i spet pr idem in Škr ja nček. Ponov no so r a zv eselili lju dski pev ci Šte- Z na st opom so sledili lju dski pev ci in pev ke sku pine Za rja i z Ra č ne i n Čušperka. Posneli so že zgoščenko z na slov om Na hr ibč ku ena cer kev st oji, v sobot o pa so za peli t r i pesmi: Zv onov i lepi so izbr a ni, Okoli hišice so sa me r ožice in La nsko let o sem se ženil. Lju dski pev ci Fa ntje s Preske (na d Bošt a fa nski fa ntje. Pr iha ja jo iz Sv. Št efa na Šma r ja pr i Jelša h. Ima jo že dolgolet no t r a dicijo in se zelo r a di odzov ejo na t ov r st na sr eča nja, posebno r a di pa pr idejo v Škocja n, ker jih s Fa nt i z v a si v ežejo posebne pr ija t eljske v ezi. Njihov e pesmi so bile: Ta m dol za ju t r a njo za r jo, S t r igla v skega v et er pogor ja in Dekle je za jema la z v edr om v odo. Večer so popest r ile t u di Ra gle iz Tr ebnje njem) so že na ši st a r i zna nci in r edni gost je. Let os so za peli pesmi: Rožma r in se je posu šil, Ka j pa dekle t u ka j dela š in Dekle v zelenem v r t u st oji. Posebnost pr i njihov em pet ju je, da int ona cijo med v sa ko kit ico pesmi neko liko zniža jo. Na st opila je t u di sku pina Va ški z von i z ga. Z zv enečim dekliškim pet jem v dia lekt u so bile gost je že na pr v i Škocja nski jeseni. Njihov a posebnost je, da v se pev ke izmenja je la hko pojejo r a zlične gla sov e sopr a n a li a lt. Tokr a t so za pele pesmi Moja je lepša ko t v oja, Pr a v lu šno je na sv et živ et in Ma r ija gr e na dolgo pot. Na st opila je sku pina lju dskih pev k oz. še st ih sest er Druži na Meža n iz Lipnika pr i Tr ebnjem. Obča sno na st opa jo in za pojejo pe smi, kot so jih v ča sih doma. Sa me so za pele pesmi V v ečer ni, dolgi noči in Ta m na v r t u zelenem, za dnjo pesem, Dekle, dekle, ja z t e v pr a ša m, pa so za pele sku pa j s Fa nt i z v a si. Pest er pr ogr a m v ečer a so sklenili Fa ntje z va si in za peli pesmi Mla di fa nt je in Ta m na v r t u zelenem. Večer je okr ona l skupni na stop v seh sku pin s pesmijo za lep za klju ček dnev a Ma r ija skoz živ ljenje. Pr ir edit ev je pov ezov a la ga. Sonja Pa jk, gost it elji pa so bili v eseli t u di pr isot nost i g. Boja na Bencika (dir ekt or ja Ja v nega skla da RS za ku lt u r ne deja v nost i), pr edsednice KD Škocja n ge. Sonje Pov še in žu pa na Ant ona Zu pet a. Na v zoče je pozdr a v ila t u di ga. Kr i st ina Resnik. Gost it elji so za v se pr iskr beli dobr o v insko ka pljico, za pogost it ev gost u jočih lju dskih pev k in pev cev pa je lepo poskr bela šolska ku hinja. Fa nt je z v a si so do seda j izda li že 5 CD jev in 2 VHS ka set i z na slov oma : Od zemlje do kr u ha in Adv ent ni ča s, posneli pa so t u di v ideospot Nocoj je pa en lep v ečer. Let os so že dr u gič izbr a ni za okr ožno t ekmov a nje lju dskih pev cev v Šent r u per t u, kjer se bodo z v eseljem pomer ili. Pri pravi li : Franc Žni darši č, Je rne ja Ki c i n Me tka Prah Zu pe t september 2008 številka 122 1

16 Koledar prireditev in dogodkov v OBČINI ŠKOCJAN ZA OKTOBER 2008 NAZIV PRIREDITVE DATUM IN URA KRAJ IZVAJANA ORGANIZATOR INFORMACIJE OPIS PRIREDITVE PAINTBALL oktober 2008 Poligon v bližini igrišč na Štritu Športno društvo Bučka Aleš Pungeršič: 031/ tekmovanje v skupinskem adrenalinskem športu POHOD PO VORANČEVI POTI ob 9. uri zbor pri Gostilni Dev v Mokronogu KS Mokronog, KS Alojz Gregorčič: Tržišče, Občina 041/ Škocjan ORGANIZATORJI SI PRIDRUŽUJEJO PRAVICO DO SPREMEMBE. Sre ča nje v Dolenjskih To pli cah po kra jin ske zve ze g. Jaz bec, pred sed ni ca DU Slo ve ni je ga. Ko žuh No vak in po sla nec DZ g. Franc Žni dar šič. Pred sta vi li so se tudi kan di da ti DESUS-a, ki kan di di ra jo na je sen skih vo li tvah. Naj bolj šim šport ni kom so za pre te klo leto po de li li po ka le, in si cer ekip no in po sa mez no. Po pro gra mu je za za ba vo po skr bel trio Ma vri ca, kot vsa leta do se daj. Še eno pri jet no sre ča nje sta rih pri ja te ljev se je kon ča lo. Vsak s svo ji mi vti si smo odš li do mov. Bila je prva so bo ta v av gu stu, ko smo z dve ma av to bu so ma odš li na jaso v Do lenj ske To pli ce, kjer je bilo sre ča nje upo ko jen cev Do lenj ske in Bele kra ji ne. Kot vsa ko leto je bila tudi le tos šte vil na ude lež ba od Rib ni ce, Ko čev ja,treb nje ga, vseh ob čin v Beli kra ji ni in se ve da vsi upo ko jen ci iz vseh ob čin, ki so na novo na sta le iz no vo meš ke ob či ne. Tudi le tos, kot že mno go let, nas je go sti la Ob či na Do lenj ske To pli ce. Po kro vi te lji ca je bila Ob či na Čr no melj, ki je pri pra vi la pri je ten kul tur ni pro gram z re ci ta ci ja mi, ljud ski mi ple si, zbo rov skim pet jem, na rod noza bav nim an samb lom. V svo jih na go vo rih so nas poz dra vi li pred sed nik DESUS-a g. Ka rel Er ja vec, pred sed nik Pri ja teljs tvo pod vo ji ra dost in raz po lo vi trp lje nje. Jo ži ca Kau čič, DU 93 let Jo že fe Re dek V Kle no vi ku ži ve ča Jo že fa Re dek se je ro di la v dru ži ni Se lak 2. av gu sta leta Po ro či la se je leta 1952 in ro di la 2 hče ri. Že leta 1978 je ov do ve la in tudi ena od hče ra je že od leta 1995 po koj na, kar je bila za mamo zelo tež ka iz kuš nja. Nje no živ lje nje je bilo iz pol nje no s trdim kmeč kim de lom. Zdaj ji mo či tega ne do puš ča jo več, še ved no pa se vsak dan spre ho di po nji vah in vi no gra dih in tudi s skrb jo opa zu je, kaj bi bilo še po treb no po sto ri ti oko li doma. 16 Ima 4 vnu ke in tudi 4 prav nu ke, ki ji de la jo ve se lje. Zdrav je, pra vi, da ji še slu ži, le da le tom pri mer no. Ob nje nem praz ni ku smo jo v ime nu ob či ne in Kra jev ne or ga ni za ci je Rde če ga kri ža Škoc jan obi ska li s šop kom rož in ji za že le li čim trd nej še zdrav je ter do sti le pih in ve se lih tre nut kov v nje nem skrom nem domu! številka 122 september 2008 Sla vi ca Kun stelj in Ivan ka Je glič FOLKLORNA SKUPINA PLAMEN vabi med se nove ple sal ce in ple sal ke. Vaje so vsa ko ne de ljo ob 18. uri v Me tel ko vem domu v Škoc ja nu. Le tos bomo za ple sa li že v de se to leto de lo va nja. Kon takt: 031/ (Bošt jan) Pri jaz no vab lje ni!

17 80 let Ma ri je Zi herl 80 let Alojz a Žga jna rja V pet ek, 8. a v gu st a 2008, je pr a znov a la 80 let na ša obča n ka Ma r ija Ziher l iz Dolenjih Dol. V Domu st a r ejših obča nov v Čr nomlju, kjer biv a za dnja let a, smo jo obiska le pr edst a v nici KORK Škocja n in v a šča nki Dolenjih Dol. Ob t em ju bileju smo ji poklonile šopek r ož, ji čest it a le in za želele še mnogo zdr a v ja in pr ijet nega poču t ja. Za KORK Škocjan: Ti nca Granda Tu di Alojz je 22. a v gu st a 2008 dopolnil v isoki ju bilej 80 let. Na Ma lih Polja na h je pr iv eka l na sv et, t a m še da nes živ i z ženo in sinom. V za konu so se jima r odili št ir je ot r oci, t r ije sinov i in hči. Pokojnino si je pr islu žil z delom in kmet ov a njem. Njegov o delo seda j na da lju je sin. Sna ha mu je v v eliko pomoč sa j je za r a di bo lezni pr iklenjen na v oziček. Klju b bolezni je v edno dobr e v olje. Če nima noge, pr a v i, je pa sr ce zdr a v o. Ma r sikdo bi mor a l imet i njegov opt imizem. Na jv išja v r st a pogu ma je pogu m klju bov a t i bolečini, živ et i z njo, je nikoli poka za t i dr u gim, pa se klju b t emu v eselit i živ ljenja in se zju t r a j zbu dit i z na v du šenjem na d dnev om, ki pr iha ja. Še mnogo v eselih in zdr a v ih let Va m želijo u pokojenci. Joži ca Kau či č 80 let Ma ri je Ja neži č Na sv ojem domu je doča ka la lep ju bilej 80 let Ma r ija Ja nežič. Kot v edno v esela na s je t u di t a da n pr isr čno spr ejela. Rodila se je v Za v inku v dr u ži ni Ka pler. Njen oče je bil zna n kov a č in dober hu mor ist, t o je podedov a la t u di sa ma. V za konu z možem st a imela V sobot o, , je Zv e pet ot r ok, t r i sinov e in dv e hčer za kmet ic Slov enije v okv ir u ki. Pr ed dev et na jst imi let i je 52. dr ža v nega t ekmov a nja kr u t a u soda posegla v mes, da je or a čev Slov enije v Ra kiča nu ma ma Ma r ija izgu bila sina v pr o pr ipr a v ila pr v o dr ža v no t ek met ni nesr eči. To je bilo za njo mov a nje v spr et nost ni v ožnji. zelo hu do, kot za v sa ko ma mo. Sodelov a lo je 12 t ekmov a lk Seda j živ i z enim izmed sinov, iz osmih dr u št ev. Dr u št v o sku pa j z njegov o dr u žino. Tu di moža je izgu bila pr ed deset imi let i. podeželskih žensk Bu čka je Klju b neu smiljeni u sodi je še v edno dobr e v olje in polna živ ljenja. u spešno za st opa la ga. Zden Ob obisku za sv oj ju bilej je pov a bila sv oje pr ija t eljice. Vse št ir i ka Komlja nec in za sedla 6. so dr u žno lepo za pele. Sla v ljenka je bila zelo v esela in ga njena, mest o. da smo se t u di u pokojenci spomnili na njo. Tekmov a lke so s t r a kt or jem in pr ikolico mor a Po t a kem pr ijet nem spr ejemu sem zelo v e le u spešno pr ev ozit i pr ogo med post a v ljenimi sela, t o mi je da lo v oljo, da t u di s skr omnim količki in v zv r a t no pa r kir a t i. Mer il se je ča s v ož v oščilom koga osr ečimo. nje, ob dot iku količka pa se je pr išt ela ka zen +5 Lepe besede t a ko ma lo st a nejo, a so t a ko seku nd. Tekmov a nje st a spr emlja la 2 sodnika, Društ vo pode ž e lskih ž e n sk v eliko v r edne. ki st a na jpr ej pr edst a v ila pr a v ila t ekmov a nja, Pr a znično zv onjenje u t ihne in sv et loba sv eč Bučka iskre n o če st it a pot em pa na t a nčno spr emlja la v ožnjo v sa ke u ga sne, t oda mir v du ši, sr eča v sr cu in t opel ge. Zde n ki Komljan e c za t ekmov a lke. Vse u deleženke so pr ejele za hv a st isk dla ni ost a nejo! dose ž e n o 6. me st o n a prve m lo za sodelov a nje, pr a kt ične na gr a de, pr v e t r i Veliko zdr a v ja Va m želijo u pokojenci. pa poka le. drž avn e m t e kmovan ju Joži ca Kau či č, DU Vi da Gros v spre t n ost n i vož n ji za Sod elovanje na tekmovanju spretnostne vož nje Če st it ka kme t ice, ki je pot e kalo v Rakičan u. Vi da Gros številka

18 No go met ni tur nir na Buč ki Le tos ima mo pra vo pre stop no leto, saj nam stre že z raz ni mi izred ni mi do god ki in si tua ci ja mi. Pri pe ti le so se že res ne na vad ne ne sre če, do živ lja mo vre men ska neur ja in po dob no. Zato pa se po dru gi stra ni do lo če ne pred vi de ne pri re di tve pre stav lja jo ozi ro ma od pa de jo. Tudi naš no go met ni tur nir na Buč ki je le tos pri šel na vr sto še le zad njo po čit niš ko so bo to. Ve de li smo, da je v tem vi ken du v oko li ci mno go po dob nih pri re di tev, ven dar kljub temu ni bilo na vi di ku bolj še ga ter mi na. Obe nem smo prev ze li še tek mo va nje za po kal Ob či ne Škoc jan (v Gr mov ljah je v ča su knob le har je ve ga na mreč od pad lo) in s tem upa li na več jo od mev nost in ude lež bo. To pa se nam le tos ni naj bo lje po sre či lo, saj so se to krat za po kal ob či ne po te go va le le tri eki pe. Vi de li pa smo za gri ze ne in ize na če ne boje, tako da so na kon cu ime le vse tri eki pe ena ko šte vi lo točk. Raz li ka v do se že nih za det kih pa je do lo či la vrst ni red: 1. me sto: NK Ju rij 2. me sto: NK Raka 3. me sto: NK Buč ka 11. ga sil sko te Ob či ne Škoc jan Is te ga dne je na Logu po te kal ve te ran ski no go met ni tur nir Ob či ne Sev ni ca in tudi ta je na še mu tur nir ju prev zel kar ne kaj ude le žen cev. Po nov no pa je tam so de lo va la eki pa Buč ke in med os mi mi eki pa mi za sed la 4. me sto. Po ka le so preje li no go met ni ve te ra ni z Loga, Sev ni ce in Blan ce. Ob za ključ ku tur nir ja smo pred stav ni ki ekip spre je li od lo či tev, da se na pri hod njih tur nir jih (na sled nji bo v Tr žiš ču) sta rost na meja za ve te ra ne pre mak ne iz 35 na 40 let. Šport ni poz drav: Jo že Mla kar Zad njo so bo to v me se cu av gustu smo v PGD Škoc jan or ga ni zi ra li ga sil sko tek mo va nje za po kal Ob či ne Škoc jan. Tek mo va nje je po te ka lo za šti ri ka te go ri je tek mo val cev, in si cer čla ni ce, čla ne, sta rej še čla ni ce in sta rej še čla ne. Tek mo va nja se je ude le ži lo de vet najst ekip. V ka te go ri ji čla nic so tek mo va le eki pe iz PGD Vrh po lje, PGD Mi sli nja, PGD Am brus in PGD Breg. V ka te go ri ji čla nov so tek Av tor Mega Foto Mar jan Ho če var iz Šent jer ne ja Konj ske dir ke v Šent jer ne ju - dir ka žu pa nov 18 številka 122 september 2008

19 n kmovanje za pokal mov a li PGD Ma li Podlju ben, PGD Škocja n, PGD Ja r še Rodica, PGD Ždinja v a s, PGD Gr mov je in PGD Dole. V ka t egor iji st a r ejših čla nic je t ekmov a la sa mo ekipa iz PGD Zbu r e in br ez konku r ence zma ga la. Tu di t okr a t je bila na jmočnejše za st opa na ka t egor ija ekip st a r ejših ga silcev. Sv ojo u sposobljenost so pr eizku sili st a r ejši čla ni iz PGD Gr osu plje, PGD Polica, PGD Šma r jet a, PGD Dobr a v a, PGD Škocja n, PGD Bu čka, PGD Zbu r e in PGD Mir na Peč. V ka t egor iji čla nic so bile zma gov a lke iz PGD Vr hpolje, med čla nskimi ekipa mi pa iz PGD Ma li Podlju ben. Ta ko kot la nsko let o so med st a r ejšimi čla ni zma ga li pr edst a v niki PGD Gr osu plje. Občinski zma gov a lci med čla ni so bili t u di t okr a t iz doma čega PGD Škocja n, zma gov a lci st a r ejših ga silcev pa iz PGD Dobr a v a. Na st opa joče ekipe st a pozdr a v ila in na gov or ila pr edsednik PGD Škocja n Fr a nci Smr eka r in žu pa n Občine Škocja n Ant on Zu pet. K dobr i or ga niza ciji t ekmov a nja so pr ispev a li t u di sponzor ji: Ob čina Škocja n, Mesa r st v o Bobič, Gost ilna Lu za r Iv a n Pet r inič, Go st ilna Ma r inčič, TIOS, d. o. o, Mokr onog in Fr a nc Ju t er šek iz Libelič. Za hv a la v elja t u di št ev ilnim čla nom in čla nica m PGD Škocja n, ki so t u di t okr a t s sv ojim pr ost ov oljnim delom pr ispev a li k dobr o izpelja nemu t ekmov a nju. Škocjanski gasilci na izletu V soboto, 23. avgu sta, smo i me li člani i n čla ni ce PGD Škocjan gasi lski i zle t. Tokrat smo se odpravi li v Ve le nje i n na Graško goro. V Velenju so na s v sv ojo sr edino t oplo spr ejeli čla ni PGD Ve lenje. V njihov em imenu st a na s pozdr a v ila pr edsednik Boja n Br ca r in pov eljnik Jože Dr obež. Ra zka za li so na m sv ojo ga silsko opr emo in v sa r a zpoložljiv a v ozila, ki jih la hko u por a blja jo v na jr a zličnejših int er v encija h. Pot smo na da ljev a li do Mu zeja pr emogov ništ v a Slov enije v Velenju, kjer smo si ogleda li mu zejsko zbir ko in se v spr emst v u v odičev spu st ili t u di v podzemni sv et r u da r jev, pot em ko so na s opr emili z za ščit nimi čela da mi, pov r šniki in r u da r sko ma lico. Po pr ihodu iz r u dnika na s je pr iča ka lo sla bo dežev no v r eme, v enda r smo klju b t emu na da ljev a li pot na Gr a ško gor o, kjer smo imeli piknik klju b obilnemu dežev ju, sa j so na m sv oje pr o st or e gost olju bno odst opili v gost ilni Pla zl. Za t o in za posebno pr esenečenje s sku pino Bu m, ki je na še dr u ženje še popest r ila, se za hv a lju jemo g. Dr a gu Pla zlu. Sicer st a za na še dobr o r a z položenje skr bela Tina Komlja nec in Ta dej Hočev a r s sv ojima ha r monika ma. V v ečer nih u r a h smo se dobr o r a zpoloženi v r a ča li pr ot i domu. Za v a r no v ožnjo se za hv a lju jemo na šemu sponzor ju pr ev ozni ku Jožet u Mr golet u in šofer ju Fr a nciju Hočev a r ju. Za PGD Škocjan: Gabri je la Kovač Za PGD Škocjan Gabri je la Kovač Na pov a bilo šent jer nejskega žu pa na so ob pr a znov a nju jer nejev ega t u di let os pr iš li na konjske dir ke žu pa ni in podžu pa ni v eč občin. Dir ke so se odv ija le ob lepem v r eme nu v nedeljo, 17. a v gu st a. Za t ekmov a nje v za dnji dir ki dir ki žu pa nov so zbr a li dov olj pogu ma poleg doma čega Fr a nca Hu doklina še žu žember ški žu pa n Fr a nc Šku fca, semiški podžu pa n Ant on Ma lenšek, pr edsednik Kme t ijsko gozda r ske zbor nice Cir il Smr kolj, na s pa je že 6. let o za st opa l žu pa n Ant on Zu pet. Let os je bila dir ka za na s posebno za nimiv a, sa j je na šemu žu pa nu žr eb odločil, da bo t ekmov a l z Riko I, ki je kobila Koša kov ih iz Dobr a v e. Po u spelem st a r t u Rika I v es ča s ni spu st ila na pr ej nobene/ ga od t ekmic/ ecev, celo t ist e v išjega ka kov ost nega r a zr eda ne, in t a ko pr v a pr ipelja la v cilj. To je bila zelo r a zbu r ljiv a in hit r a dir ka, celo na jhit r ejša med v semi dir ka mi žu pa nov doslej. Žu pa n Zu pet je po sr ečno pr ev oženi t ekmi deja l, da je go t ov o poma ga lo t o, da je pr ed t ekmo Riko I objel in st a se t a koj pr a v v zlju bila. No, da je le šlo v se po sr eči in br ez nezgod t er, kot pr a v ijo t u di v Šent jer neju :»Ni pomem bno zma ga t i, pomembno je sodelov a t i!«dr u go mest o je t a ko pr ipa dlo žu pa nu Hu doklinu, t r et je pa podžu pa nu Ma lenšku. Posnet ek v seh dir k si la hko ogleda t e na splet ni st r a ni ht t p:// v sr k 11.si/v ideo/v ideo_lev o. a sp?file=540.wmv, pr a v t a ko si la hko na st r a ni ht t p:// nejev o.si/2008/08/konjske dir ke ht ml ogleda t e še v eč ba r v nih fot ogr a fij. Je rne ja Ki c september 2008 številka 122 1

20 Pa vlov ora to rij na Buč ki Za ču do vit te den, ki smo ga us tvar ja li sku paj z otro ki, se zah va lju je mo vsem, ki so nam to ve se lje omo go či li, še zla sti pa: Pe kar ni Pepe, Me sars tvu Bo bič, Kam no seš tvu Je nič, Kul tur ne mu druš tvu Buč ka, gos pe Go lo bič, dru ži ni Šu tar in zla ti ku ha ri ci gos pe Vidi Gros. Naj vas in nas Pa vel sprem lja sko zi vse leto; od pri te oči, bo di te po gum ni, moč ni in trd ni v veri. Vse, kar bo ste po če li, pa de laj te iz lju bez ni. Ani ma tor ji De lov no pri po ko pa lišču v Do lenjih Ra duljah Oko li ca cerk ve sv. Mi hae la v Do le njih Ra du ljah je v zad njem me se cu do bi la pre cej dru gačno po do bo. Če je še ne dav no po gled na po ko pa lišče kva ril neu re jen kon tej ner in s tra vo po raščena pot do po ko pa lišča, je temu se daj pre cej dru gače. Vaščani so se že ne kaj let do go var ja li, da bi ure di li do stop do po ko pa lišča. Glav ni po bud nik je bil si cer Zlat ko Ma rušič, ki je po rav nal stroške as fal ta. A naj bolj zag na ni vaščani niso sta li križem rok. V roke so vze li svo ja orod ja, stro je, pri ko li ce in ka mio ne ter sko pa li in od pe lja li od večni ma te rial ter na vo zi li in utr di li tam pon za as falt, ki so ga po ložili že na sled nji dan. Ure jen do stop do po ko pa lišča je vaščanom dal no ve ga za go na in sprožil še na dalj nje ak ci je. Ne ka te ri so zbra li de nar za ogra jo, na sled nji je da ro val bar vo, spet dru gi so po ra bi li ve li ko svo je ga pro ste ga časa in od stra ni li sta ro do tra ja no mrežo, bru si li in bar va li ste bričke in vra ta ter pri tr di li novo mrežo. Med de lom so opa zi li, da je tudi stre ha vežice na po ko pa lišču v zelo sla bem sta nju, zato so s skup ni mi močmi zbra li tudi les, pri pe lja li strešnike in po pra vi li stre ho. Po leg tega so po ložili še cevi za od tok vode od žle bov. Skrat ka, vaščani Do le njih Ra dulj so zad nje po let ne dni na me ni li ure ja nju pokopa lišča z oko li co, za kar si za služijo po seb no poh va lo, saj so do kaz, da jim kraj ne kaj po me ni, da se v vasi znajo or ga ni zi rati, da so za ure je no oko lje pri prav lje ni da ro va ti svoje delo, ma te rial in de nar. A želi jo si še več. Na po ko pa lišču bi radi malo večjo in ure je no vežico ter elek tri ko v cerk vi sv. Mi hae la in pri tem računa jo na po moč z občine, žup ni je in vaščanov, ki pri ne dav nih ak ci jah niso prišli na vr sto. glasilo Občine Škocjan je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1200 izvodov. Glavni in odgovorni urednik: Andrej Zgonc. Uredniški odbor: Irena Hočevar, Janja Strašek, Nuška Keglovič, Metka Prah Zupet. Sodelavci občinske uprave. Jezikovni pregled: Marinka Cerinšek. Tehnični sodelavec: Marjan Cerinšek. Naslov uredništva:, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: info@obcina skocjan.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Publikacija je brezplačna. Oblikovanje in prelom: Špes, grafični studio, Novo mesto. Tisk: Špes, Novo mesto. glasilo Občine Škocjan je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 20. v mesecu. 20 številka 122 september 2008

21 Solidarnost nova streha za Anico in Sabino Peti avgust 2008 je bil za dekleti Vene s Stare Bučke prav poseben dan. Različne poti so nas pripeljale na njun dom, ki je dobil novo streho, saj stara še ene zime ne bi zdržala, bivanje v njej je bilo prej kot varno. Materina trdoživost, še stare mame, je zgodba o ljudeh, ki so bili vezani na prelep košček zemlje v neokrnjeni naravi. In tu so zrasli štirje otroci: Jože, ki si služi kruh v Ljubljani, Nada je poročena v okolici Sevnice, Anica zaključuje srednjo šolo za gostinstvo in turizem, smer kuhar, Sabina pa je letos obiskovala 1. letnik visokošolskega kmetijskega študija. Za njiju skrbi sorodnica teta Rozalija Vesel iz Novega mesta, saj je žal mati pokojna, oče pa z njima nima stikov. Slovenije), 21 KORK (krajevnih organizacij RK), zaposleni pri Dolenjskem listu. Zbralo se je evrov. Največ poguma za izvedbo del je dal pozitiven odgovor Bramaca na prošnjo, podarili so vso kritino, Gozdno gospodarstvo je darovalo za 1000 evrov lesa, Cestno in gradbeno podjetje Novo mesto presek, Drago Štrasberger pa je s svojo ekipo opravil vsa zidarska dela, tesarstvo Gazvoda - Rok Gazvoda, pa je prekril streho po znižani ceni. To so bili: w Bramac, strešni sistemi, d. o. o., Dobruška vas 45, Škocjan, Martina Kočijaž, w Drago Štrasberger, s. p., w Tesarstvo Gazvoda Rok Gazvoda, w CGP Novo mesto, w Gozdno gospodarstvo Novo mesto Andrej Kastelic, w Dolenjski list Tanja Jakše Gazvoda. KORK Škocjan je vedela za težko situacijo družine, predvsem Anice in Sabine. Kmalu so o vsem slišali tudi na OZRK Novo mesto, ki je bila»borka«za projekt, novo streho. Dolenjski list je objavil zgodbo, iz sklada za pomoč ljudem v stiski so se zbirala sredstva. Tako je darovalo 11 posameznikov, 3 gospodarske družbe (Adria, Gostilna Novljan, RK Na otvoritev so prišle tudi nekatere aktivistke RK Škocjan s sladkimi dobrotami. Veseli so bili sekretarka OZRK Novo mesto, ga. Barbara Ozimek, Martina Kočijaž iz Bramaca in teta Rozalija Vesel, ki skrbi za Sabino in Anico. Sabina in Anica sta bili očitno srečni in zadovoljni. Dobrotnik Drago Štrasberger s svojo delovno ekipo, ki je veliko prispevala, da ima hiša novo podobo. Pod orehovo senco, od koder je bil prelep pogled na novo podobo hiške, so Sabina, Anica in teta Rozalija pripravile omizje z belimi, na roke izvezenimi prti, ki so jih včasih izdelovale stare mame, mame, tete. Ob pogledu nanje ti zastane dih, ko občuduješ lepoto vzorcev, vbodov, natančnosti. Nanje so zložile domače dobrote, s katerimi so se želele zahvaliti za dobra dela vsem, ki so prišli, pa tudi tistim, ki jih ni, a so pomagali, da imata sedaj novo streho in varen dom, ki jima bo vlival pogum za nadaljnje delo v šoli in službi, kamor vstopata. Za prijetno druženje ob otvoritvi se je v imenu OZRK Novo mesto zahvalila sekretarka, ga. Barbara Ozimek, predsednica Sklada za pomoč ljudem v stiski pri OZRK Novo mesto ga. Marta Medle pa je podelila zahvale največjim donatorjem v akciji. Ga. Marta Medle in ga. Barbara Ozimek podeljujeta priznanja najzaslužnejšim, med drugim tudi Bramacu, v imenu katerega ga je prejela ga. Martina Kočijaž. Skupna investicija z menjavo žlebov in dimnikov je stala evrov, tako da je na koncu zmanjkalo evrov. Da RK spreminja v javnosti svojo podobo, je pripomnil župan občine gospod Anton Zupet ob otvoritvi in hkrati dodal, da se velikost srca vidi tu, v vlogah Bramaca, Dragoa Štrasbergerja, članic RK in vseh, ki so kakorkoli pomagali Anici in Sabini, da bosta zadovoljno živeli v tako idiličnem delu narave. Hkrati pa je župan obljubil, da bo tudi občina primaknila svoj delež. Če si sam, si nemočen, če nas je več, postanemo močnejši, sposobnejši, povezani. In tako nam je uspelo združiti načela RK in pomagati Anici in Sabini. V imenu KORK Škocjan Tanja Hočevar september 2008 številka

22 Veliko uspehov na srednješolski poti Bivši devetošolci SEZNAM VSEH PRIZNANJ LANSKIH DEVETOŠOLCEV OB DOSEŽKIH NA RAZLIČNIH TEKMOVANJIH Tek mo va nje za Pro teu so vo priz na nje Me li ta No vak, 9. b Men to ri ca: Sa bi na Kle men čič PRAKTIČNA NAGRADA ZA sre br no priz na nje ZGODOVINA Me li ta No vak, 9. b Men to ri ca: Ga bri je la Kovač PRAKTIČNA NAGRADA za sre br no priz na nje na tek mo va nju iz zgo do vi ne Ve go vo tekmova nje Can kar je vo tek mo va nje Zgo do vin ska ra zi sko val na na lo ga Me li ta No vak, 9. b Me li ta No vak, 9. b Bri gi ta Lu zar, 9. a Kaja Vene, 9. a Lu ci ja Mar tin čič, 9. a Bri gi ta Lu zar, 9. a Anja Ho če var, 9. a Me li ta No vak, 9. b Sa bi na Je re le, 9. b Nast ja Pre grat, 9. b Men to ri ca: Si mo na Smre kar PRAKTIČNA NAGRADA za sre br no Ve go vo priz na nje Men to ri ca: Sa bi na Za lo kar PRAKTIČNA NAGRADA za sre br no Can kar je vo priz na nje Men to ri ca: Ga bri je la Ko vač PRAKTIČNA NAGRADA za sre br no priz na nje za zgo do vin sko ra zi sko val no na lo go UČENCI Z ODLIČNIM USPEHOM VSEH 8 LET KNJIŽNA NAGRADA za več le ten od ličen us peh 9. a Lu ci ja Mar tin čič Kaja Vene Ma tej Lah ne 9. b Me li ta No vak Nejc Gor nik UČENCI, VPISANI V ZLATO KNJIGO, SO: Luka Ja ne žič Lu ci ja Mar tin čič Ma tej Lah ne Kaja Vene Nejc Gor nik Me li ta No vak Sa bi na Je re le ODLIČEN USPEH V 9. RAZREDU Pri pra vi la Ve sna Vo glar 9. a-raz red Ga bri je la Ko vač 9. b-raz red Si mo na Smre kar Lu ci ja Mar tin čič Anja Ho če var Kaja Vene Ma tej Lah ne Luka Ja ne žič Me li ta No vak Sa bi na Je re le Nejc Gor nik Ta nja Koc jan KNJIŽNA NAGRADA KNJIŽNA NAGRADA številka 122 september 2008

23 Pr vošolci prestopili šolski prag P r v i šolski da n. Nepoza ben da n Pr v ič so u čenci odšli v šolo in že zju t r a j je bilo v se dr u ga če kot pona v a di. Vst op v šolo smo na jpr ej u jeli s fot ogr a fir a njem pr v ošolcev in njiho v ih st a r šev, na t o pa v jedilnici na da ljev a li s pozdr a v om v r šilke dolžno st i r a v na t eljice Kr ist ine Resnik, z dobr ona mer nimi na sv et i policist a in s pr isr čno dr a ma t iza cijo u čit eljic. Sledilo je pov a bilo v r a zr ede t er pr edst a v it ev u čit eljic in u čencev. Učenci so u spešno izpolnili pr iča ko v a nje sv ojih u čit eljic, sa j so na logo, ki jim je pr inesla na ziv pr v ošolec FOTO UTRINKI oz. pr v ošolka, pogu m no opr a v ili. V 1. a r a zr edu so pod mor sko gla dino na šli v se delfine, ki so pr ipa dli posa meznemu pr v ošolcu, v 1. b r a zr edu pa so v mr zli deželi pod ledom odkr ili pr a v v se pingv ine. Pr ijet no doživ et je t a ko za u čence, u čit eljice in st a r še smo za klju čili s pr esene čenjem v jedilnici, kjer na s je ku ha r pogost il s sla st no t or t o. Uči te lji ce 1. razre dov FOTO UTRINKI september 2008 številka 122

24 FOTO UTRINKI