pastoralni tecaj 2008 popravki:pastoralni tecaj 2008.qxd.qxd

Transkripcija

1 SLOVENSKI PASTORALNI SVET 42. PASTORALNI TEČAJ ZBORNIK Ure di li Kar men Per ko, Ra fo Pi no sa, Ana Sliv ka, Gre gor Ku nej ZVONIM PRI PRA VIH VRA TIH? MARIBOR 2008 Predavatelji: s. Ana Sliv ka FMM Rafo Pinosa SDB Gregor Kunej

2 ZVO NIM PRI PRA VIH VRA TIH Zbornik 42. pastoralnega tečaja Pri pra vil: Med ško fij ski od bor za mla de Uredili: Karmen Perko, Rafo Pinosa, Ana Slivka, Gregor Kunej Odgovarja: Gregor Kunej Iz dal: Slo ven ski pas to ral ni svet Lektorirala: Sonja Topler Oblikovanje naslovnice in risbe: Fani Pečar Prelom in priprava tiska: Andrej Šauperl Založila: Slomškova družba d.o.o. Naklada: 800 izvodov Maribor 2008 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 27-46(082) PASTORALNI tečaj (41 ; 2007) Zvonim pri pravih vratih? : zbornik / 42. pastoralni tečaj ; [pripravil] Slovenski pastoralni svet ; uredili Karmen Perko... [et al.]. - Maribor : Slomškova družba, 2008 ISBN Gl. stv. nasl. 2. Slovenski pastoralni svet COBISS.SI-ID

3 Gregor Kunej KJE JE ZVO NEC? Uvod Naj začnem z besedami enega največjih zagovornikov mladih vseh ča sov: "Mla di na kljub vse mu zu na nje mu vi de zu, če prav po gos to ne jas - no, v sr cu ne le pri prav lje na in od pr ta, am pak da za res hre pe ni po tem 'Je zu su, ki se ime nu je Kri stus'." (J. Pa vel II.: Ca te che si tra den dae, Dru ži - na, Ljub lja na 1980, 29-30) Na mla de že li mo tu di mi da nes gle da ti z re a - liz mom in op ti miz mom, ki nas ju uči sve ti oče Ja nez Pa vel II. Tak šen op ti mi zem in re a li zem je v oko li šči nah, v ka te rih se znaj de - mo pas to ral ni de lav ci pri de lu z mla di mi, tež ko ohra nja ti. Naj več krat iščemo krivce za nastalo situacijo. "Če na vo li šče pri de le de set od stot kov lju di, je to za nes ljiv do kaz, da nekaj ni v redu. Problem niso volivci, ampak politiki." (Andreas Gross o referendumih, Delo, ) Če v Cer kev pri ha ja sa mo de set (ali pa še manj) od stot kov mla dih, je to za nes ljiv do kaz, da ne kaj ni v re du. So prob lem mla di? Je prob lem v družbi? Smo problem pastoralni delavci? Pri pra ve na ple nar ni zbor, sam pro ces in raz gla si tev Skle pne ga do - kumenta plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem so nekakšen odsev do ga ja nja v Ko rin tu, ki ga je apos tol Pa vel opi sal v Pr vem pis mu Ko rin - ča nom: "V mis lih imam to, da ta ali oni iz med vas pra vi: 'Jaz sem Pa vlov, jaz Apo lov, jaz Ke fov, jaz pa Kri stu sov.' Mar je Kri stus raz de ljen? Mar je bil Pa vel kri žan za vas? Mar ste bi li kr šče ni v Pa vlo vo ime?" (1 Kor 1,12-13) Ta ko je ve li ko krat tu di v vrs tah pas to ral nih de lav cev. Po več krat iz ra - ženi želji po povezovanju in konkretnih oblikah sodelovanja smo še vedno ne ka ko na za čet ku. Smo ljud je, ki ima mo svo je na pa ke. Lo gi čno. Ima mo tu di raz lič ne po gle de. Lo gi čno. Ima mo pa skup no po slan stvo! Najprej nekaj zgodovine za osvetlitev tega uvoda. V pri pra vi na ple nar ni zbor Cer kve na Slo ven skem je Med ško fij ski od bor za mla di no s tr dim in na por nim de lom pri šel do os nut ka te melj - nih smer nic za mla din sko pas to ra lo v Cer kvi na Slo ven skem. Pred na - 3

4 tanko desetimi leti (1. septembra 1998) so udeleženci seminarja sprejeli dve te melj ni od lo čit vi: "o nuj ni po ve za nos ti vseh no sil cev mla din ske pas to ra le na Slo ven skem in več ji po zor nos ti nji ho ve mu uspo sab lja nju ter o te melj ni iz bi ri, ki so jo ime no va li 'od lo či tev za vzgo jo'". Na pod la gi te ga os nut ka je v Skle pnem do ku men tu ple nar ne ga zbo - ra Cerkve na Slovenskem (SDPZCS) nastalo tudi besedilo, nanašajoče se na mla din sko pas to ra lo. a) Vse kliče k poglobljenemu pastoralnemu razmisleku o dosedanjem de lu. (SDPZCS, člen 335) - Ne gre sa mo za sta tis ti ke in ana li ze. Brez osebne refleksije pastoralnih delavcev generalne analize in statistike ne bodo pokazale izhoda iz situacije, ki ni ravno najslabša, pa tudi briljantna ni. b) Za mla din sko pas to ra lo naj pos ta ne zna čil na di a loš ka in an tro po loš - ka raz sež nost. (SDPZCS, člen 336) - Kaj to po me ni za pas to ral ne de - lav ce? Od pr tost za vse, bolj mi si jon ska kot ka te hu men ska raz sež - nost, ani ma ci ja naj prev za me po člo ve ču jo či zna čaj, okre pi tev pred - katehumenske dejavnosti, celostni vzgojni procesi. c) Žup ni ja os ta ja pr vi pro stor pre no ve mla din ske pas to ra le, za to tu di ne mo re mo pri ča ko va ti ko re ni tih za su kov na po droč ju mla din ske pas to ra le, če se vzpo red no ne bo v kon cil skem du hu pre nav lja la tu di žup ni ja. (SDPZCS, člen 337) - Žup ni ja se ne bo pre no vi la v svo jem konceptu delovanja, če odgovorni zanjo na to ne bo pripravljen. d) Smernice prenove mladinske pastorale bodo uresničljive, če bo dovolj duhovno zavzetih in ustrezno usposobljenih pastoralnih delavcev in vzgo ji te ljev. (SDPZCS, člen 3385) - Že Je zus je imel mre žo so de lav - cev (dvanajsteri, dvainsedemdeseteri), ki jim je zaupal, jih usposabljal in po ši ljal v svet, po tem pa je po slu šal nji ho ve uspe he in ne us pe he. e) Pri pre no vi ob čes tva in mla din ske pas to ra le je po treb no po seb no po zor nost na me ni ti laiš kim vo di te ljem in ani ma tor jem sku pin. (SDPZCS, člen 339) - Prenova skupnosti ne zadeva samo voditelja, ampak celotno skupnost -subsidiarnost. Če se resno zavedamo, da je so dob ni člo vek na vseh rav neh tis ti, ki sam iz bi ra in se od lo ča, je to to li ko nuj ne je upo šte va ti pri mla din ski pas to ra li. (SDPZCS, člen 340) - Upo šte va nje sle her ne - raz no vrst ne ob li ke ak tiv ne ga so de lo va - nja, ki prihaja s strani mladih, je potrebno podpirati. f) Sklad no s tem(i) ci lji je po treb no pre u re di ti do se da nje žup nij ske pro - sto re. (SDPZC, člen 341) - Mnogokrat je to prezahtevna naloga za 4

5 vsako župnijo - vsako sodelovanje in povezovanje na tem področju je dobrodošlo. g) No ve mož nos ti (štu den ti) na re ku je jo re sen raz mis lek o usta no vi tvi štu dent skih žup nij v vsa kem uni ver zi tet nem sre di šču. (SDPZCS, člen 344) Letošnji pastoralni tečaj želi odkrito govoriti o naših uspehih, naših zmotah in napakah. Odkrito želi spregovoriti o pastoralnih delavcih ne sa mo kot evan ge li za tor jih, am pak tu di o nji ho vih po vsem os nov nih, člo - veš kih po tre bah: spre je tos ti, sli ša nos ti, za u pa nju, od kri to sti, že ljah, pri - čakovanjih, razočaranjih, razglabljanjih Po vsem tem se mladi steguje jo z vsem bit jem. Ko delamo z mladimi, se moramo močno zavedati, da smo najprej ljud je. Ce lo Bog je pos tal eden od nas, da bi nas sre čal v na ši člo veš ki krh kos ti in ne bog lje nos ti, da bi vse, kar kljub na pa kam in za blo dam dob re ga sto ri mo, ov red no til, upo šte val in pri znal. Ved no se naj de jo moč ne in ek splo ziv ne to čke upa nja, ki v še ta ko brez up no si tu a ci jo pri - na ša jo luč, upa nje, za vest ko rist nos ti, po treb nos ti, bo gas tva pa tu di od - re še nja. Ved no pa je pro stor za no va spo zna nja o se bi, o svo jem de lu. "Zlas ti mla di ljud je so v ne var nos ti, da bi si za da li vi so ke ide a le, skraj no ve li ko me di ti ra li, da bi ka kor je mo go če hit ro pos ta li du hov ni. Pro ti te mu ugo var ja (opat) An ton. Rav no mlad člo vek se mo ra naj prej so o či ti s se boj in s svo jo re al nost jo, da bi dos pel do Bo ga. Si cer bo sa - mo nadpovprečnež, kakor Ikarus, in bo nenadoma strmoglavil, kajti njego va kri la so iz vos ka. Naj prej mo ra mo sta ti čvr sto na tleh, da bi naš od skok k Bo gu lah ko uspel." (Aselm Grün in Me in rad Duf ner: Du hov - nost od spodaj, Slomškova založba, Maribor 2008, 31) V ted ni ku Dru ži na, št. 29, str. 11 je p. Bran ko Cest nik na vpra ša nje: Kaj na me ra va sto ri ti Cer kev ob vse več jem po manj ka nju du hov ni kov? za pi sal: "Če go vo ri mo o kri zi du hov nih po kli cev, še ne go vo ri mo o kon - cu kr ščan stva, pač pa o kri zi do lo če ne ga mo de la Cer kve in du hov niš - tva. Vprašanje, kaj namerava storiti Cerkev ob vse večjem pomanjkanju du hov nih po kli cev, je tes no po ve za no z vpra ša njem, kak šen mo del Cer - kve in du hov nih po kli cev nas ča ka v pri hod nje." 42. pastoralni tečaj "Zvonim na pravih vratih?" ne prinaša nikakršnih novih pobud, predlogov, modelov. V letu mladih, katerega začenjamo s tem pas to ral nim te ča jem in ga bo mo ma ni fe sta tiv no od pr li s 27. fes ti va - lom mla dih v Stič ni (20. sep tem bra 2008), se že li mo obr ni ti pred vsem na 5

6 vse pas to ral ne de lav ce, ki se ukvar ja mo z mla di mi. Pre pro sto že li mo bi ti po šte ni do se be in mla dih in pri zna ti svoj del 'kriv de' za tre nut no si tu a ci - jo mla din ske pas to ra le v Cer kvi na Slo ven skem. Ne mo re mo ved no is - ka ti kriv de sa mo na stra ni mla dih, star šev in dru žin, ki ne 'opra vi jo' svo je krščanske dolžnosti, hedonistično in materialistično usmerjene družbe, li be ral ne mi sel nos ti Nau či ti se mo ra mo prev ze ti tu di svoj del bre me - na. V mla din ski pas to ra li v Cer kvi na Slo ven skem pa še zda leč ni ta ko čr no, kot to sa mi mno go krat pri ka zu je mo, res pa je, da je ob li ka de la z mladimi danes precej razdrobljena, razvejana, izven naše 'kontrole', kar nam daje občutek neuspešnosti, neučinkovitosti Za pas to ral no le to mla dih že li mo, da je naj prej le to pas to ral nih de - lav cev: po tre bu je mo čas za se, čas za oseb ni pre gled de la, za oseb no in du hov no okre pi tev, za spod bu do, za no va spo zna nja, čas za po ve zo va - nje, iskanje skupnih točk, sodelovanje in razbremenitev ter čas za skupno praznovanje. 6

7 PASTORALNO LETO BO LETO MLADIH PRIČA.SI naj bi v tem letu postalo prepoznavno geslo pastoralnega le ta. "Pri ča si" je str nje na mi sel, po vze ta po pa pe že vi po sla ni ci za sve - tov ni dan mla dih 2008 v Syd neyu. Pro ces pri prav smo na MOM (Med ško fij skem od bo ru za mla di no) za če li 12. ma ja 2007 v sa le zi jan skem mla din skem cen tru v Cerk ni ci. Va - bi lu se je od zva lo in vsto pi lo v pro ces pri prav po leg vseh šes tih ško fij - skih od bo rov za mla di no (ŠOM)) še 30 pred stav ni kov cer kve nih in laič - nih ustanov, gibanj, društev, redovnih skupnosti, mladinskih pobud, ki so de jav ne na na ci o nal ni rav ni. Že na tem pr vem sre ča nju je bi la iz obli - ko va na te melj na od lo či tev, da bo na men pas to ral ne ga le ta mla dih 2008/2009 KREPITEV NOSILCEV MLADINSKE PASTORALE Ta sklep so spod bu di li v Cer kvi na Slo ven skem že spre je ti do ku - menti, na prvem mestu srečanje s smernicami za mladinsko pastoralo 1 in ne ka te ri čle ni Skle pne ga do ku men ta ple nar ne ga zbo ra Cer kve na Slo ven skem, ki go vo ri jo o mla din ski pas to ra li. 2 Ko nec le ta 2007 je bi lo dru go na čr to val no, štu dij sko sre ča nje v po - dobni sestavi kot prvo v Celju. Na temelju programskega namena se je izoblikoval izvedbeni cilj, ki ga lahko opisno izrazimo kot odločitev, da v letu mladih usmerimo odločitve na obstoječe oblike in možnosti dela z nosilci in odgovornimi za mladinske programe. V tem pastoralnem letu ne želimo odpirati novih dejavnosti in programov za mlade, ampak le-te vrednotimo, nadgrajujemo in povezujemo. Tretje zasedanje v pripravi na leto mladih se je osredinilo okrog postavljanja konkretnih ciljev. Z enostavno, kratko in jasno formulacijo ciljev želimo pokazati namen leta mladih in pomagati, da bi z njihovo pomočjo nedvoumno dosegli postavljeni namen, ali vsaj začeli procese, ki bodo vodili k dosegi zastavljenih ciljev. Zastavljeni cilji so razvrščeni po prednostnem vrstnem redu od najpomembnejšega k manj pomembnim. 1 Osnutek temeljnih smernic za mladinsko pastoralo v Cerkvi na Slovenskem (1998). 2 Ti čle ni so: čl pred nost na skrb Cer kve; čl is ka nje no vih sme ri apos to - lata med mladimi; čl neustreznost načina podajanja vsebin; čl odkrivanje prvin vzgojnega pristopa; čl usposabljanje pastoralnih delavcev in vzgojiteljev; čl pomen laiških voditeljev in vzgojni proces usposabljanja. (Sklepni dokument plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, besedilo o mladini: Življenje mladih v Cerkvi, čle ni (str. 128). Skle pi: Mla di na, str , to čke 3-10). 7

8 1. Formacija nosilcev mladinske pastorale (opolnomočenje). 2. Od nos laik - kle rik/re dov ni ca (pri ti do ena kov red ne ga di a lo ga med nosilci in sodelavci - obnova zaupanja). 3. Sodelovanje in povezovanje posameznikov, skupin in institucij. 4. Kdo so nosilci mladinske pastorale? In usposabljanje novih. 5. Definicija ciljnih skupin mladinske pastorale in načinov dela z njimi (od prvih znakov mladostništva do odločitve za življenjsko izbiro). 6. Profesionalizacija - samo z entuziasti (laiki in duhovniki) se ne da preživeti. 7. Nosilci čutijo potrebo po dialogu in ga prakticirajo. 8. Uresničevanje principa subsidiarnosti v mladinski pastorali. 9. Pridobivanje novih sodelavcev mladinske pastorale. 10.Identificirati ključne nosilce mladinske pastorale. Na zadnjem pripravljalnem srečanju je bilo potrebno samo še pregle da ti stra te gi je iz va ja nja in vsaj okvir no iden ti fi ci ra ti mož ne no sil ce nalog, terminske plane in zadolžitve v prihajajočem pastoralnem letu. 8

9 Rafo Pinosa, SDB TORTA ZANI MANJA MLADIH V lan skem le tu je bi la na zi du pred Kri žan ka mi in na ob rež ju ob Ljubljanici izvedena neformalna analiza na majhnem vzorcu mladih, animatorjev, ki so se udeležili srečanja za Stično, in prav tako duhovnikov in dru gih no sil cev mla din ske pas to ra le. Vpra ša nja so bi la za vse tri sku - pi ne iden tič na. No sil ci mla din ske pas to ra le so mo ra li od go var ja ti o svo - jem opazovanju mladih, ne pa o svojem ravnanju, enako tudi animatorji, med tem ko so mla di od go var ja li v svo jem ime nu. Pr va dva sklo pa od go - vo rov mo ra mo je ma ti kot ne for mal no pro jek ci jo, med tem ko mo ra mo zadnjega vzeti kot statistično osnovo oz. kot kontrolno skupino. Kar nas za ni ma, je vpra ša nje: Ali no sil ci in iz va jal ci mla din ske pas to ra le po zna mo mla de, s ka te ri - mi delamo? Grafi prikazujejo polje nerazumevanja. Čeprav so vzorci zelo majhni, so po mem ben ilu stra tiv ni mo del na še ga raz ha ja nja z mla di mi. Ni po - memb no, da se sta tis tič no uje ma mo v ne kem od stot ku. V vzgo ji igra bolj pri mar no vlo go de lež raz ha ja nja. Ta koj ko ne kaj po stav lja mo med po - membno, začnemo to svoje pomembno področje "vsiljevati" drugemu. V našem primeru se morajo mladi pričeti braniti, to prenašati ali pa se iz tega umakniti. Ker gre v ponudbah pastorale za prostočasno dejavnost, je najbolj običajen način reakcije umik. Mladi se s pastoralnimi delavci redko spo pa da jo ta ko, kot se s star ši ali z uči te lji, ker mo ra jo v teh od no sih vztra ja ti, med tem ko v 'žup ni ji' ni ob vez no in se za to umak ne jo. Kje delamo največje napake? Izobraževanje - kateheza. Prav v času priprave na birmo zahtevamo, da "NEKAJ PA VENDARLE MORAJO ZNATI". Ko so mla di z na mi, se nam zdi, da je od nos do kaj po mem ben. In imamo prav. Vendar je pred odnosom pomembno neformalno druženje, ki ga mi že v ka li za tre mo z dve ma zah te va ma: du hov nost jo in uče njem. Mla di se ta ko zač no iz ogi ba ti žup ni šča tu di za od nos no dru že nje s pri - jatelji ob raznih priložnostih, pred in po 'župnijskih dogodkih'. Sorazmerno veliko razhajanje je pri 13-letnikih, ko jih je še mnogo z na mi v ča su pri prav na bir mo. Naj bolj ne ra zu me va no je po lje v ča su 9

10 srednje šole, ko se od župnijskih ponudb odmaknejo mnogi zvesti, in po nov no se eni dru gim pri bli ža mo v ča su po sred nji šo li, ko je os tal sa - mo še 'sve ti os ta nek'. Sta rost: od 13 do 15 let. Zu na nja dva kro ga pred stav lja ta no sil ce mla din ske pas to ra le in ani - matorje, notranji krog pa mladostnike. Sta rost: od 15 do 19 let. Zu na nja dva kro ga pred stav lja ta no sil ce mla din ske pas to ra le in ani - matorje, notranji krog pa mladostnike. 10

11 Sta rost: nad 19 let. Zu na nja dva kro ga pred stav lja ta no sil ce mla din ske pas to ra le in ani - matorje, notranji krog pa mlade. Bolj za ilustracijo si poglejmo še krog spremembe interesnih področjih v zadnjih desetih letih. Najbolj zanimivi so premiki v smeri novih tehnologij. Pred desetimi leti so mladi poslušali plošče, kasete, dve leti pozneje CD-je, danes pa poslušajo glasbo. Medij izgublja pomen. Zelo veliko časa so po ra bi li za gle da nje TV. Da nes je gle da nost TV moč no upad la, se pa je na njeno mesto vrnil računalnik v skoraj enakem obsegu časa. Močno upada aktivno preživljanje prostega časa s prijatelji ob igrah z žogo, zato pa se na drugi strani močno povečuje klepetanje po telefonu. Če pred 10- imi leti telefoniranja praktično ni bilo, zavzema danes izredno velik delež, kar ne ka že zgolj tren da, am pak tu di gmot ni po lo žaj mla dih oz. star šev, da lahko otrokom to omogočijo. Tudi ta močno spremenjena lestvica interesov kaže na možne nove poti mladinske pastorale, ki jih še nismo izkoristili, niti jih v mnogih primerih nismo začeli uporabljati. 11

12 LETO MLADIH V DO KU MENTIH ŠKOFIJSKIH ODBOROV ZA MLADINO ŠOM MARIBOR Te melj ni na men ŠO Ma je pas to ral na skrb za vso mla di no na ob moč - ju ško fi je, da bi mla di v oseb ni ve ri v Kri stu sa in med se boj ni po ve za nos - ti odkrivali in uresničevali svoje poslanstvo v Cerkvi, družbi in državi. VIZIJA ŠOMa: Z mladimi ustvarjati skupnosti, v katerih bodo sprejeti in kjer bo do v sre če va nju s se boj in z bli žnjim od kri li in spre je li Je zu sa Kri stu sa, jih v teh skup nos tih sprem lja ti v oseb ni ras ti in jih pri prav lja ti na odgovorno gradnjo občestev in civilizacije ljubezni. Ekipa ŠOMa je v daljšem procesu strateškega načrtovanja izdelala stra te gi jo pre no ve mla din ske pas to ra le v ško fi ji. Stra te gi ja je bi la na re je - na za ob dob je V ča su pro ce sa stra teš ke ga na čr to va nja eki - pa še ni mogla vedeti za pomemben poudarek, ki ga prinaša pastoralno le to mla dih. Ob vmes nem pre ver ja nju do se ga nja za stav lje nih ci ljev za ob dob je smo ugo to vi li, da je bi la ve či na za stav lje nih ci ljev do se že na. Ne re a li zi ra ni se ne ko li ko mo di fi ci ra ni pre ne se jo v no vo pas - to ral no le to. Na is tem sre ča nju smo tu di ugo to vi li, da se ve či na za stav - ljenih ciljev iz strateškega načrta, predvidenih za leto 2008/2009, vključuje v strategijo, postavljeno na MOMu za pastoralno leto mladih. Tako smo se od lo či li, da ci ljev, po stav lje nih v stra teš kem na čr tu za pas to ral - no le to 2008/2009, ne bo mo mo di fi ci ra li, am pak jih nad gra di li s pri lož - nost mi, ki nam jih po nu ja pas to ral no le to mla dih, pred vsem na rav ni pro mo ci je mla din ske pas to ra le. PRO JEK TI v pas to ral nem le tu mla dih: - nočno molitveno bedenje mladih - povezano z Ruško nedeljo, - Taizejsko novoletno romanje v Bruselj, - duhovne vaje (izpeljane samostojno ali poverjene komu drugemu), - nočno romanje na Ptujsko goro ob koncu šolskega in študijskega leta, - pre no va ŠO Mo ve splet ne stra ni, - zbi ra nje in ažu ri ra nje do god kov MP v ma ri bor ski nad ško fi ji, - SŠA (prenova), - tretje srede - Priča.si - usposabljanje za nosilce mladinske pastorale, - katehetski študijski dan, - mariborski misijon? 12

13 ŠOM CE LJE VIZIJA: V celjski škofiji bomo začeli načrtno delati z mladimi. STRATEŠKI CILJI: - Vzpostavitev škofijske delovne ekipe (ŠOM ali nekaj podobnega) za po droč je mla din ske pas to ra le. - Oživiti DOM (dekanijske odbore za mladino). - Na ško fij skih sre ča njih bo mo pos kr be li za dru že nje in du hov no poglobitev mladih. - Pre mis lek o po ve zo va nju ani ma tor jev na ško fij ski rav ni. IZVEDBENI CILJI: - Izdelava predloga za škofijsko ekipo za mladino in vključitev le-te v ško fij ske struk tu re (do kon ca av gus ta se po sve tu je mo med se - boj in z odgovornimi; pridobitev potrditve od pristojnih). - Pri do bi tev in for ma cij s te re na in za sta vi ti de lo (čla ni za čas ne ško - fij ske struk tu re za mla di no naj prej do kon ca ju ni ja obi šče mo de - kanijske referente za mladino, se z njimi pogovorimo o stanju in na pod la gi te ga pri pra vi mo gra di va/spod bu de za dve de ka nij ski srečanji). - Pri pra vi mo in iz ve de mo šti ri ško fij ske do god ke (luč mi ru iz Bet le - he ma - v de cem bru; ško fij ski mla din ski kviz - spo mla di; ško fij sko romanje s škofom - med počitnicami; nočno romanje - ob zaključku šol ske ga le ta). - Zbi ra mo in for ma ci je in ide je za po ve zo va nje ani ma tor jev na ško fij - ski rav ni. ŠOM MURSKA SOBOTA V le tu 2007 je bi la na po droč ju na še ško fi je na re je na po drob na ana - li za (ODI SE JA MLA DIH), ki nam bo slu ži la kot pod la ga za na še de lo va - nje. Ta an ke ta, ki po leg vpra ša nja o ve ri vse bu je tu di ve lik del ži vlje nja srednješolske generacije, nam bo v veliki meri narekovala načrtovanje v prihodnjih letih. VIZIJA ŠOMa je po pes tri ti mla din sko pas to ra lo v na ši ško fi ji z raz lič ni mi de jav - nost mi in po nu dba mi, ki so pri prav lje ne za mla de v Cer kvi na Slo ven - skem, vendar na našem področju še niso zaživele. 13

14 GENERALNI CILJ: Ani mi ra ti no sil ce mla din ske pas to ra le, jih po ve zo va ti in spod bu ja ti k sodelovanju. STRATEŠKI CILJI: 1. Iz obra že va ti in stro kov no uspo so bi ti no sil ce mla din ske pas to ra - le za de lo z mla di mi. Izvedbena cilja: - Pripraviti strokovno usposabljanje in vsaj dve rekolekciji nameniti prak ti čne mu iz obra že va nju no sil cev mla din ske pas to ra le (za du - hovnike) - prilagoditi Šolo za animatorje. - Po dekanijah pripraviti Šolo za animatorje. Dogovoriti se z izvajalci ome nje ne Šo le in le-to pri pra vi ti ta ko za mlaj še ka kor tu di za starejše voditelje mladinskih skupin. 2. Povezati se z drugimi institucijami, ki delajo z mladimi, in tako razširiti krog dosega mladih. Izvedbeni cilj: - S pomočjo projektov sodelovati s srednjimi šolami (ravnatelji, profe sor ji ), Ka ri tas, po li ci jo, va ru hi njo člo ve ko vih pra vic ter sku - paj raz pi sa ti pro jekt, ki bi za jel čim več je šte vi lo mla dih. 3. Mladim oznanjati preko radia, televizije, časopisa, spletne strani Izvedbeni cilj: - Izdajanje mesečnika; razdeliti ga med mlade. Čim več se pojavljati v medijih. Na spletni strani pod rubriko "mladi" objavljati čim več dogodkov, zanimivosti, povezanih z mladimi. Dogodki za mlade v naši škofiji: - LUČ MI RU IZ BET LE HE MA de cem ber 2008, - HA LA SOV KRI ŽEV POT ma rec 2008, - ŠKO FI JA FEST april Čez vse leto mladih pa nas bo povezovala IKONA PRIJATELJSTVA, ki bo kro ži la po na ših žup ni jah. 14

15 ŠOM LJUBLJANA IN NOVO MESTO TE MELJ NI NA MEN je pas to ral na skrb za vse no sil ce in mla de na po droč ju nad/ško fi je. V skla du s smer ni ca mi MOM-a se bo mo v pas to ral nem le tu 2008/09 še bolj in ten ziv no po sve ti li for ma ci ji, po ve zo va nju no sil cev mla din ske pas - torale in skupnemu načrtovanju. Pripraviti želimo prostor za krepitev in vred no te nje de la prav vsa ko gar, ki ka kor ko li pri spe va k mla din ski pas - to ra li. Gre za dej stvo, da jas na od lo či tev ple nar ne ga zbo ra Cer kve na Slo - ven skem za pre no vo ob čes tva in mla din ske pas to ra le (vzgoj no pas to - ral ni mo del) zah te va po seb no skrb, da bo do vo lj du hov no za vze tih in ustrez no uspo sob lje nih pas to ral nih de lav cev in vzgo ji te ljev. Po seb no skrb pa bo mo še na prej na me ni ti laiš kim vo di te ljem in ani ma tor jem skupin. VIZIJA: Med no sil ci sa mi mi ka kor tu di med no sil ci in mla di mi ustvar ja ti skup nost dob rih od no sov, v ka te ri se bo vsa kdo po ču til spre jet in kjer bo v sre če va nju s sa mim se boj in z bli žnjim od kri val in se od lo čal za evan gelj sko ozna ni lo. V teh skup nos tih vsa ko gar sprem lja ti, raz ume ti, po slu ša ti in po ma ga ti pri od go vor ni grad nji ob čes tev in ci vi li za ci je lju - bezni v slovenski družbi. STRATEŠKI CILJI: - Ov red no ti ti in po ve za ti de jav nos ti, ki jih že ima mo, in uskla di ti skup na iz ho di šča za pre no vo mla din ske pas to ra le v du hu po ve zo - va nja in so de lo va nja vseh no sil cev (na če lo sub si di ar nos ti) tu di v vse bin skem na čr to va nju pro jek tov (du hov ne va je, Šo la za ani ma - torje ). - V pre no vo vklju če va ti ne sa mo 'pro fe si o nal ne' pas to ral ne in mla - dinske delavce, ampak celotna župnijska občestva. - S kon cep tom vzgoj no-pas to ral ne ga mo de la vsto pi ti tu di na po - dročje birmanske pastorale - zlasti čas po birmi. IZVEDBENI CILJI: ŠA (Šo la za ani ma tor je po moč ni ke, ABC - za ani ma tor je sku pi ne, ŠV - Šo la za vo di te lje). Po leg vse bin ske po so do bit ve, ki jo pri prav lja mo sku paj z ma ri bor - sko nad ško fi jo, po sve ča mo ve li ko skrb ši rit vi in for ma ci ji eki pe iz va jal - 15

16 cev pro gra mov SŠA (4 ter mi ni Šo le za po moč ni ke; 2 ter mi na ABC; ce lo - letni program Šole za voditelje). DV - AD VENT NE IN POST NE DU HOV NE VA JE za sred nje šol ce in štu den te s ce lo let nim pro ce som for ma ci je ani ma tor jev vo di te ljev (dva ter mi na v ad vent nem ča su in dva v post nem ča su). KAPRIJE - POLETNA ŠOLA SKUPNOSTI Počitniški program na morju v juliju in avgustu. (V nastajanju je koncept štiriletnega vsebinskega ciklusa.) PROJEKT "ŽUPNIJA VPM" Pri do bi tev pi lot skih žup nij za pet let no stra teš ko od lo či tev pri do bi va - nja in formacije mladih animatorjev in voditeljev za mladinsko pastoralo na župniji. PROJEKT "SKUPNOST ISKRE" Povezovanje birmanskih in drugih župnijskih animatorjev. V načrtu so trije posveti birmanskih animatorjev: 22. novembra 2008, 7. februarja 2009 in 25. apri la REDNA SREČANJA NOSILCEV Tri sre ča nja za de ka nij ske ani ma tor je in vse du hov ni ke ter laič ne pas to ral ne de lav ce žup nij, iz ka te rih se mla di ude le žu je jo ško fij skih pro - gra mov (24. sep tem ber 2008, 14. ja nu ar 2009 in 13. maj 2009). Pri pra va materiala za triletni strateški načrt mladinske pastorale v ljubljanski in no vo meš ki ško fi ji. V na čr tu pa so tu di obis ki ekip, ki iz va ja jo po sa mez - ne pro gra me na de ka nij skih kon fe ren cah in de ka nij skih sre ča njih za mlade. MOLITVENA SREČANJA MLADIH V LJUBLJANSKI STOLNICI V le tu 2007, 29. ju ni ja, na praz nik Pe tra in Pa vla, je k ne beš ke mu Očetu odšel upokojeni ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar - prijatelj mladih. Nje mu v spo min smo se mla di že v le tu 2008 vsak pr vi četr tek v me - secu zbirali k skupni molitvi in obhajanju evharistije. Po njej pa smo se sre ča li še na po go vo ru z nad ško fom Ura nom in os ta li mi nav zo či mi. Tu di v tem le tu bo mo na da lje va li s sre ča nji, le da bo do ta vsak 2. četr tek v me se cu. PEŠ RO MA NJE NA BREZ JE Ob skle pu šol ske ga le ta za hval no 38. noč no peš ro ma nje mla dih: ju nij

17 ŠOM KO PER Vi zi jo pas to ra le mla dih v kopr ski ško fi ji smo le ta 2007 ob li ko va li v smer ni ce z nas lo vom DOM, KRI STUS, PO SLAN STVO in jo za pi sa li v na sled njih be se dah: "Ob čes tvo Cer kve omo go ča mla dim pro stor spre - jemanja, srečanje s Kristusom in odkrivanje življenjskega poslanstva." Kratka razlaga vizije: - ob čes tvo Cer kve: Po nov no po u dar ja mo, da je no si lec pas to ra le mla dih ce lot no ob čes tvo ve ru jo čih. Ne gle de na ovi re in ne moč ni - mamo pravice odnehati! - omo go ča mla dim pro stor spre je ma nja: Gre za od pr tost za vse mlade in za upoštevanje vzgojnega pristopa: izhajamo iz mladih, iščemo govorico, ki je zanje razumljiva, upoštevamo sodobno kulturo, v kateri živijo. - sre ča nje s Kri stu som: Srce kristjanove poti je srečanje z živim Bogom, ki se je raz odel v Je zu su Kri stu su in je nav zoč v Cer kvi: v Bož ji be se di, za kra men tih in skup nos ti. Sre ča nje s Kri stu som omo go ča mla dim oseb no rast - gre tu di za ne ko pos top nost, za sreč-ev-anje, za rast v od no su z Bo gom. Za prihodnja tri leta smo oblikovali na men našega dela: iz zi va ti mla - de k ži vljenj ski od lo čit vi. Naš cilj je, da mla di od kri je jo svo je ži vlje nje kot Bož ji dar, ob Kri stu - su spoznajo svoje (p)osebno poslanstvo in se zanj usposabljajo. V ta namen pripravljamo pro gram, ki bo vklju če val pred log mla dim za osebno delo in srečevanje skupin, molitvena bdenja mladih po dekani jah, skup no ško fij sko du hov no ob no vo med le tom in Ško fij ski dan mla dih, ki bo 25. apri la Pro gram bo mo ob jav lja li na na ši splet ni strani ro.si. 17

18 PREDSTAVITEV DELAVNIC NA PASTORALNIH TEČAJIH 2008 DRUŠTVO MLADINSKI CEH Na Mladinskem cehu želimo mladim omogočati priložnosti za rast v odgovorne pripadnike različnih skupnosti po načelih krščanske etike in don Boskovi preventivni vzgojni metodi. To uresničujemo preko različnih pro jek tov: - Mla din ska aka de mi ja: sku pi nam (ani ma tor jem, bral cem be ril, dru - gim sku pi nam v žup ni ji) po nu ja mo naj raz li čnej ša iz obra že va nja (delo z mladostniki, reševanje konfliktov, motivacija ). - Ne fiks je orodje za beleženje neformalnega učenja za mlade - posameznik tako sistematično in na enem mestu zbere informacije o prostovoljnem delu in drugih prostočasnih aktivnostih. - Ple si: organiziramo plese za mlade v smislu zdrave zabave (brez cigaret in alkohola). - Pe da go gi ka igre: iz da ja mo li te ra tu ro s po droč ja iger, knji ži ce z igra mi, pri mer ne za vse, ki se ka kor ko li ukvar ja jo z mla di mi; pri projektu Velika evropska igra pa za skupine izvedemo veliko igro ali posodimo pripomočke za izvedbo. - Kov čki: pri de lu z mla di mi več krat po tre bu je mo naj raz li čnej še ma - teriale - le-te si lahko izposodite v obliki didaktičnih kovčkov. MC SOD RA ŽICA Ljubica Košir V na ši žup ni ji smo ne ka te re ma me ob od ra šča nju svo jih otrok za slu - ti le po men dob re vzgo je. Ker po znam sa le zi jan ce že 40 let, me je don Bos kov pre ven tiv ni vzgoj ni sis tem ved no bolj pri vla čil. Za to sem si pri - zadevala, da bi ga bolje spoznala ter ga tudi posredovala naprej. Ta ko sva se pred dva naj sti mi le ti dve ma mi od lo či li sto pi ti do na še - ga g. žup ni ka in mu naj prej ust no, po tem pa še pis no po sre do va li naš pro gram za sre ča nja z otro ci v žup ni ji, ki naj bi de lo val pod nas lo vom klub Kres nič ka. Čez čas smo se tu di urad no re gi stri ra li kot Druš tvo mla - dinski ceh - MC Kresnička, saj smo s širjenjem programov potrebovali tudi sredstva za delovanje. 18

19 Glav na ide ja je bi la ve za na na dru že nje oz. pri pra vo na praz nič ne dni (ad vent ni čas, bo žič ni čas, ma te rin ski dan, ve li ko noč ni čas). Iz de lo - va li smo raz lič ne iz del ke, se po go var ja li, pe li, nas to pa li ob raz lič nih pri - re dit vah. K so de lo va nju sva po va bi li še ne kaj ma mic. Pet od teh se je pred desetimi leti odločilo, da bi postale don Boskove sotrudnice ter z obljubo delovale med mladimi in ljudskimi sloji. Pred enajstimi leti smo s pomočjo salezijancev in Hčera Marije Pomočnice izvedle prvi oratorij v naši župniji. Tako smo potrebovali vedno več sodelavcev, ki so nam ob različnih 'akcijah' priskočili na pomoč. Ker smo pri iz ved bi ora to ri ja za zna le, da je tu di med le tom ze lo po - memb no že manj šim otro kom po nu di ti ustre zen pro gram za nji ho vo oseb nost no in du hov no rast, se pred šol ski otro ci in otro ci iz niž jih raz - redov OŠ v župniji mesečno srečujejo na Drobtinicah oratorija. Vodijo jih animatorke in don Boskova sotrudnica. Vedno bolj ugotavljam, da so rezultati takšne oblike dela zelo dobri. Ve li ko mla dih, lah ko re čem sko raj vsi iz na še so ses ke, ki so tu di bli zu cer kve in so kot otro ci pri ha ja li na sre ča nja v klub Kres nič ka, so da nes sta ri 20 do 25 let in so ze lo dob ri ani ma tor ji. To so tu di mo ji naj bliž ji mladi sosedje, na katere se lahko vedno zanesem. Priznati moram, da sem prav po nos na na nje! MC CER KLJE Nataša Urh mc.cerklje@gmail.com MC Cer klje je za čel de lo va ti ok tob ra Nje gov glav ni cilj je pre - ven tiv no de lo z otro ci in mla dost ni ki. Ves pro gram je zas no van kot pro - gram mla dih za mla de. Del pro gra ma, ki po te ka ob vi ken dih in vsak dru - gi torek v mesecu, je namenjen preventivnemu druženju mladih v zdravem okolju, s poudarkom na zdravih vrednotah. V okviru tega potekajo ustvarjalne in pogovorne delavnice, plesi, turnirji, zanimivi gosti... Ves program izvajajo mladi, ki tudi skrbijo, da se spoštujejo pravila centra (brez ci ga ret, al ko ho la, le po go vo ri mo, spo štu je mo drug dru ge ga...). Drugi del programa je namenjen učni pomoči otrokom in mladostnikom z različnimi socialnimi težavami. Prostovoljci, študentje in dijaki, pomaga jo otro kom in mla dost ni kom pri uče nju, hkra ti pa so jim tu di družab ni - ki in za up ni ki. Mla di pro sto volj ci s tem raz vi ja jo čut za dru ge in se vzga - jajo za odgovornost. Vedno večji poudarek dajemo tudi delu s starši. 19

20 MLADI.NET Mla di.net je iz vor no splet ni por tal mla dih, ki pa je po jem sa me in ter - net ne stra ni s fo ru mom, sve to val ni co in ak tiv no ured niš ko po li ti ko že pre se gel. Smo skup nost mla dih, ka te re ga or ga ni za cij sko jed ro pred - stavlja uredniška ekipa, povezuje pa zelo različne 'ekipe' oz. skupinice mla dih - vsa ka s svo jim na me nom, s svo jim po slan stvom. Na krat ko: mla di.net je por tal, ki po ve zu je in go vo ri. Je (v so dob nem sve tu) sred stvo, da da mo mla di svo jim ide jam, mis lim, de jav nos tim in aktivnostim prostor, da se predstavijo, izrazijo. V grobem bi lahko rekli, da se ukvar ja mo z ide ja mi (in iz va ja njem le-teh), ki nas mla de spod bu ja - jo k aktivnemu in odgovornemu zavedanju, ter z načinom, kako te ideje in naše dejavnosti predstaviti na svetovnem spletu. TRBONJE dominika.verhnjak@gmail.com V Trbonjah imamo skupinico animatorjev, ki se srečuje približno 4 leta, včasih na 14 dni, včasih mesečno, odvisno od pastoralnega leta. Let no or ga ni zi ra mo dva ora to ri ja, ne ka te ri pa ce lo tri ali šti ri, saj na ši animatorji pomagajo tudi na oratoriju sester HMP na Sv. Primožu nad Vu ze ni co. Pos ku šam skrbe ti za ne ko kon ti nu i ra no for ma ci jo ani ma tor - jev, duhovno hrano, kakor tudi povezovanje med njimi... Zadaj pa nam že ras te sku pi ni ca mlaj ših ani ma tor jev po moč ni kov. Že li mo, da gre do vsi, ko li kor je pač mož no, tu di sko zi Šo lo za ani ma tor je. Tako oblikovani animatorji lahko naredijo čuda v župniji. So nekako gonilna sila vsega dogajanja za otroke in mlade v župniji: so ministranti, pevci, bralci, voditelji ministrantov, bralcev, birmanskih skupin, igralci v raz nih igrah... PREVENTIVNI PROGRAM "POPOLDAN NA CESTI" Klementina Bajec Pro gram PO POL DAN NA CES TI že sed mo le to v Domu Karitas na Ces ti pri Aj dov šči ni od pi ra svo ja vra ta otro kom in pro sto volj cem, ki že li - jo v družbi vrstnikov, ob ustvarjanju raznih izdelkov in brezplačni učni pomoči preživeti del svojega časa. Zato je os nov ni na men pro gra ma iz - bolj ša ti in op le me ni ti ti ka ko vost ži vlje nja otrok, sta rih od 7 do 15 let, 20

21 obogatiti njihov vsakdan z organizacijo aktivnih, družabnih in športnih de jav nos ti, ustvar jal nih de lav nic ter nu di ti otro kom uč no po moč s pri - mer ni mi uč ni mi teh ni ka mi in me to da mi. Pro gram se iz va ja že v šti rih skupinah na območju Škofijske Karitas Koper: - pro gram POPOLDAN NA CESTI je od prt vsa ko sre do in četr tek od 14:30 do 17:30 ure, - pro gram POPOLDNE V PIVKO je od prt vsak po ne de ljek od 14:30 do 17:30 ure, - pro gram POPOLDNE NA SLAPU vsako soboto dopoldne po 2 uri ali po dogovoru, - pro gram PO POLD NE V TRNO VEM pa vsak to rek od 15:30 do 18:30 ure. Os ta li otro ci, ki po tre bu je jo do dat ne in štruk ci je, pa se s pro sto volj - cem dogovorijo individualno, tekom tedna. Poleg brezplačne učne pomoči, ki jo nudijo prostovoljci, se otroci pre ko dru žab nih iger, ob ustvar ja nju raz nih iz del kov uči jo po zi tiv nih od - no sov, re še va nja kon flik tov, iz bolj ša nja spret nos ti ko mu ni ka ci je, so de lo - va nja, po mo či dru ge mu, vzga ja jo čut za so li dar nost ter ta ko spo zna va - jo sebe v medsebojnih odnosih. Pro gram po te ka sko zi ce lo šol sko le to, ob za klju čku pa za otro ke in prostovoljce organiziramo letovanje oz. tabor. Sam program poteka ob podpori in v sodelovanju z bližnjimi osnovnimi šolami: OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine, OŠ Dobravlje, OŠ Pivka, in sred nji mi šo la mi: Ve no Pi lon iz Aj dov šči ne, Ško fij sko gim na zi jo Vi pa - va, Šol skim cen trom Pos toj na, Gim na zi jo Ilir ska Bi stri ca, iz ka te rih pri - hajajo tudi prostovoljci, dijaki. Sodelovanje v programu se jim šteje kot ure za obvezne izbirne vsebine. So de lu je mo in po ve zu je mo pa se tu di s Cen trom mla din skih de jav - nos ti Aj dov šči na, Slo ven sko fi lan tro pi jo - zdru že njem za pro mo ci jo pro - stovoljstva iz Ljubljane, kjer na Festivalu prostovoljstva mladih na stojnici pred sta vi mo naš pro gram, so de lu je mo pa tu di z lo kal ni mi skup nost - mi in župnijami. V aprilu obeležimo dan prostovoljstva mladih s stojnico tudi v domačem kraju. Že drugo leto zapored smo v veselem decembru v Aj dov šči ni obe le ži li šes tlet ni co de lo va nja pro gra ma z do god kom otroške tržnice in dobrodelnim koncertom PNC. Zaradi vedno večjega zanimanja želimo tudi v bodoče program širiti na druge lokacije oz. mesta po škofiji (Nova Gorica, Kozina ) ter tako približati program tudi ostalim otrokom, staršem in mladim prostovoljcem. 21

22 Pro gram smo nad gra di li s po ve zo va njem in so de lo va njem v de lav ni - cah med ge ne ra cij ske ga po ve zo va nja sku pi ne "ILO", kjer se že dru go le - to sta rej ši ob ča ni in otro ci ter pro sto volj ci en krat na dva me se ca med - sebojno družijo, ustvarjajo izdelke iz gline ter prirejajo skupne razstave v lokalnem okolju. Pre ven tiv ni pro gram za otro ke vklju ču je tu di SVE TO VAL NI CO ZA OTRO KE MLA DOST NI KE IN STAR ŠE, kjer že tret je le to pro sto volj ci Ka ri tas, ki so za klju či li te čaj ne for mal ne ga sve to va nja pri psi ho te ra pev - tu Bog da nu Žor žu, nu di jo sve to va nje pri raz re še va nju raz nih vzgoj nih problemov ter napotitev k zato usposobljenim strokovnjakom. Možnost svetovalne pomoči imajo ob rednih ponedeljkovih dežurstvih pri Karitas vipavske dekanije in neposredno v programu PNC. OSEBNO SPREMLJANJE = SPO VE DO VA NJE - DA ALI NE V Šo li za po slan stvo Za vo da sv. Ig na ci ja ob sta ja pet let eno let ni pro - gram duhovno spremljanje. Program nudi osnovno znanje o duhovnem sprem lja nju ter prak tič no uva ja nje v to de lo. V Cer kvi na Slo ven skem se čuti pomanjkanje duhovnih spremljevalcev mladih, ki bi bili za to strokovno usposobljeni. S tem programom omogočamo preverjanje lastnih izkušenj in poglobitev znanja tistim, ki že spremljajo, in usposabljanje tis tih, ki se na to slu že nje pri prav lja jo. V teh le tih je obis ka lo pro gram okrog 50 oseb. Nekateri sedaj duhovno spremljajo mlade v enoletnem programu skupine Samuel ( Drugi spremljajo tis te, ki išče jo oseb no du hov no po moč ali pa na du hov nih va jah. Pri - prav lja mo po nu dbo du hov ne ga sprem lja nja štu den tov in raz ši ri tev pro - gra ma na dve le ti. SLIVNICA PRI MARIBORU Jože Šoemen Slivniška župnija je primestna (7 km oddaljena od Maribora). Tu je veliko priseljencev, ki imajo službo in rekreativne dejavnosti v Mariboru, do mov ho di jo le spat. Za kar šte vil ne otro ke je Ma ri bor kraj raz nih tre - ningov, zato jih tukaj težko vključimo v naše dejavnosti. V Sliv ni ci sem žup nik se dem let. Pred šti ri mi le ti sem že lel, da se or - ga ni zi ra ora to rij in za to sem oseb no po va bil k so de lo va nju ne kaj mla - 22

23 dih. Na tak na čin smo pri do bi li 8-10 res nej ših ani ma tor jev, ki so po zne je ostali kot spremljevalci birmanskih skupin (do sedaj cca. 30 birmancev na le to). Od ta krat ima mo vsa ko le to ora to rij. V le toš njem le tu smo ime li 18 ani ma tor jev, ki smo jih "pol no za pos li li" - to po me ni, da ima jo vsi ne - ko ob vez nost sko zi vse le to: 4 vo di jo mla din sko sku pi no, 6 bir man ske sku pi ne, 2 mi nis tran te, 2 otroš ki pev ski zbor ček, 4 skrbi jo za ob li ko va - nje me seč nih šol skih maš, po se bej še 2 za koš njo tra ve. Z ani ma tor ji pri pra vi mo tri du hov ne vi ken de na le to za bir man ce in en du hov ni vi - kend za mladino. Sodelujejo pri župnijskih slovesnostih, skupaj gremo na mor je, v hri be... ZAVOD PELIKAN - KARITAS Helena Potočnik Slo ven ska Ka ri tas je le ta 1997 na po bu do Mi nis tr stva za de lo, dru ži - no in so ci al ne za de ve usta no vi la Za vod Pe li kan - Ka ri tas. Ena iz med glavnih dejavnosti Zavoda Pelikan - Karitas je tudi po moč od vis ni kom, nji ho vim star šem in svoj cem. Kot ne vlad na in dob ro del na or ga ni za ci ja v svo jih pro gra mih za go - var ja mo vi so ko praž ni na čin zdrav lje nja oz. so ci al ne ga ure ja nja zas vo je - nos ti, kar po me ni, da je na men na ših pro gra mov dol go traj na ab sti nen - ca in usposabljanje za kvalitetno življenje brez droge. Potekajo različne oblike pomoči: - svetovanje in motiviranje posameznikov in družin za spremembo načina življenja brez odvisnosti (individualni in skupinski razgovori), - delo s svojci odvisnikov (skupina, ki išče rešitev in informacije, ter sku pi na, ki ima svoj ce v pro gra mu), - pri prav ljal no uva ja nje v dol go roč no ob li ko ure ja nja (ce lod nev no bivanje in urejanje v skupnosti), - delo v visokopražnem programu (terapevtska Skupnost Srečanje - komuna don Pierina), - sodelovanje pri reintegraciji v vsakdanje življenje, - uvajanje prostovoljcev v delo z odvisniki (usposabljanje in oblikovanje), - izobraževanja na temo zasvojenosti (organiziranje strokovnih srečanj), - pre ven tiv no de lo z mla di mi in nji ho vi mi star ši (vzgo ja za od go vor - nost in kulturo življenja). 23

24 Na ce lot nem po droč ju Slo ve ni je še ved no na ra šča šte vi lo mla do let - nikov in polnoletnih oseb, ki zlorabljajo in uživajo drogo. Zaradi velikega po ras ta kli cev na SOS te le fon, vpra šanj na splet ni sve to val ni ci in obis - kov v informacijskih pisarnah smo prilagodili naš način dela. Vedno več je in di vi du al nih sve to vanj, raz go vo rov s star ši; po ra sle so po tre be po in - tenzivnem spremljanju posameznikov, povezovanju z ostalimi institucijami, preventivnem udejstvovanju RETEČE Tadeja Tomšič tadeja.tomsic@siol.net Smo mladi iz župnije Reteče, ki smo tudi letos pripravljali oratorij. Za na mi je že kar dol ga pot, pa ven dar vsa ko le to od kri va mo no ve iz zi - ve, saj ved no zno va do živ lja mo, da je ora to rij od lič na pri lož nost za oseb no rast, pri lož nost za zbli že va nje z Njim, za spo zna va nje se be, od - kri va nje svo jih ta len tov in ve se lja ob ne se bič ni de lit vi le-teh... spo zna va - mo tudi zahtevno in lepo delo vzgoje animatorjev. Vidimo in verjamemo, da je oratorij za mladega na razpotju dober smerokaz na poti iskanja izpol nit ve. Sku paj IŠČE MO in RAS TE MO: vo di telj ski tim os mih ani ma tor - jev, os ta li mlaj ši ani ma tor ji, ki jih je le tos 18, med nji mi pa jih je pred - vsem ve li ko na pres to pu v sred nje šo le in tis tih, ki so kon ča li 1. let nik. Le toš nje le to smo, po treh ze lo uspeš nih le tih, do ži ve li 'me nja vo ge ne ra - cij', menjavo voditelja, ustanovitev voditeljskega tima... Če te za ni ma na ša pot is ka nja, se nam pri dru ži in SKU PAJ bo mo lažje našli odgovore... HIP-HOP KULTURA Hip hop kul tu ra, del ka te re je tu di bre ak dan ce, je do ži ve la ve li ko po pu lar nost med mla di mi. Za to se je raz vi lo mno go šol, ki se ukvar ja jo z njo. Ena od ples no-pev skih šol je Šo la za nas to pa nje Bast, v ka te ri tu - di sam učim. Kot član eki pe WaR Ri orz so de lu jem na raz lič nih ni vo jih z mladimi - od osnovne šole do mladine na fakulteti. Vendar break dance ni samo ples, je tudi način življenja in razmišljanja. V delavnici bomo na hitro preleteli osnove (filozofske in plesne) in se naučili osnovne korake - aprock, fo ot work, fre e ze in pow er mo ve-i. 24

25 MARIJANSKA VINCENCIJANSKA MLADINA Ma ri jan ska vin cen ci jan ska mla di na (MVM) je laiš ko zdru že nje mla - dih. Nav di hu je se ob vzo ru De vi ce Ma ri je in sv. Vin cen ci ja. Zdru žu je molitev in služenje: služenje mladim (vzgojna srečanja) in starejšim, odvisno od krajevnih potreb. MLADINSKA SKUPINA FENIKS Monika Jeglič, monika.jeglic@gmail.com Mla din ska sku pi na Fe niks smo mla di, ki se en krat te den sko sre ču je - mo z na me nom, da bi okre pi li med se boj ne ve zi, ka ko vost no pre ži ve li svoj pro sti čas in na re di li ne kaj dob re ga za dru ge. Zdru že ni smo iz treh žup nij, ker ver ja me mo, da smo s svo ji mi skup ni mi moč mi in ta len ti moč - nejši in produktivnejši. Na še de lo za dru ge se osre do to ča pred vsem na de lo z mla di mi. Ve - či na čla nov mla din ske sku pi ne je tu di ani ma tor jev, ki se po sve ča mo de - lu z birmanci in predvsem pripravi in organizaciji oratorija. Za nami je že 6 uspeš no iz pe lja nih ora to ri jev in prav kar po te ka jo pri pra ve na sed me - ga. Te den sko se do bi va mo na pri pra vah v Šmart nem, kjer bo ora to rij tu - di potekal. Delo poteka v manjših skupinah, v katerih ločeno pripravljamo kateheze, velike igre, delavnice in mali oratorij (poseben program za pred šol ske otro ke). Vsa ko po droč je ima svo je ga vod jo, prav ta ko pa ima mo po se bej do lo če ne ga od go vor ne ga za spon zor je, igri co in teh ni - čne za de ve. Vsi na ve de ni vod je se več krat se sta ne jo sku paj z vo di te - ljem oratorija in njegovim pomočnikom. Ugotovili smo, da najbolje funkci o ni ra tak 'mrež ni sis tem' pri pra ve ora to ri ja. DOM ŽALE Viktorija Slovša V na ši de lav ni ci vam že li mo pri ka za ti, ka ko mla di v na ši žup ni ji med - ge ne ra cij sko so de lu je mo. Za so de lo va nje pos kr bi mo s sre ča nji, ki jih pričnemo v januarju in trajajo do oratorija, ki ga imamo v začetku julija. Po ora to ri ju pa si vza me mo čas za skup no spros ti tev, ki je ključ ne ga pomena za naslednje leto. 25

26 Na letnih srečanjih se dobivamo dvakrat mesečno: enkrat tematsko, drugič pa družabno. Vso zadevo pa dopolnimo tudi z vikend programom, kjer se dodobra spoznamo in zgradimo 'družinske' vezi (tako za vsakega ve mo, kaj mu le ži in s kom se naj bolj uje ma). Na vseh na ših sre ča njih smo vsi aktivno vključeni, kar pomeni, da jih vsi sooblikujemo, tako najmlajši kot najstarejši, in tako poskrbimo, da se vsi čutimo pomembne. ZAVOD SALESIANUM - OE SKA LA skala@salve.si Skala - mladinska ulična vzgoja deluje pod okriljem Zavoda Salesianum, ki ga je le ta 1996 usta no vil Sa le zi jan ski in špek to rat v Ljub lja ni. Za - četki dejavnosti Skale segajo v leto 1995, ko je skupina študentov pod okri ljem slo ven skih sa le zi jan cev v ob li ki ulič ne ga de la ures ni či la že ljo po bi ti bli zu tis tim mla dim, ki po tre bu je jo nav zoč nost in spod bu do, moč no za vest pri pad nos ti sku pi ni (skup no is ka nje po ti), oseb no iz kuš - njo vere in občutek solidarnosti z mladimi v stiskah, duhovno in miselno okolje, ki temelji na preventivnem vzgojnem sistemu sv. Janeza Boska ( ), ustanovitelja redovne skupnosti salezijancev. Temeljni namen delovanja Skale od samega začetka je: iti k mladim, pristopiti k njim v njihovem življenjskem okolju, odkrivati stiske vsakdanjega življenja mladih ter iz konkretne življenjske situacije vzpostavljati celosten vzgojni proces. Na podlagi te paradigme je Skala pričela z neposrednim delom na uli ci in je s svo jo vzgoj no nav zoč nost jo mla dim z uli ce po nu di la no ve mož nos ti in no ve per spek ti ve in v tem smi slu tu di pri spe va k pre ven tiv - nemu delovanju v skupnosti. Skala verjame, da je v vsakem otroku in mladostniku seme dobrote, za to že li de li ti bo gas tvo mla dos ti s tis ti mi, ki so bi li za to pri kraj ša ni. Za - veda se svoje odgovornosti za ta trenutek našega bivanja in želi biti v sti ku s pra vim, res nič nim ži vlje njem otrok in mla dost ni kov z uli ce, jim nuditi prijateljsko podporo, spodbudo za osebnostno napredovanje in strokovno pomoč. Cilj na po pu la ci ja: otro ci in mla dost ni ki med 7. in 18. le tom sta ros ti, ki večino svojega časa preživijo na ulici in so zaznamovani z: - vedenjskimi, socialnimi stiskami in težavami v družini, šoli in družbi (učne težave, socializacijske težave, telesno in psihično nasilje, 26

27 osamljenost, zasvojenost ), - manj oz. omejenimi možnostmi ali zapravljenimi priložnostmi. Pro gram: Po slan stvo ures ni ču je mo pre ko ne po sred ne ga sti ka na ulici, preko dejavnosti mladinskega centra na Fužinah in Novih Jaršah, in di vi du al ne ga de la s po sa mez ni kom in raz nih do dat nih pro jekt nih de - javnosti (prireditve, tabori, izleti, turnirji...). DRUŠTVO PROSTOVOLJCEV VINCENCIJEVA ZVEZA DOBROTE info@drustvo-vzd.si V okvi ru Druš tva pro sto volj cev Vin cen ci je ve zve ze dob ro te že dve le ti vo di mo pro gra me, ki so na me nje ni mla dim in otro kom. V ča su od ra - šča nja, ko so le-ti še vklju če ni v red ni ve rouk, ima Cer kev en krat no pri - lož nost, da jim po nu di dru gač no ži vlje nje, kot ga po nu ja svet. Otro ke in mla de sku ša mo vzga ja ti za lju be zen. V spro šče nem dru že nju jih vo di te - lji in animatorji spodbujamo k modrim izbiram v življenju. Naš program je namenjen otrokom in mladim šempetrske dekanije. Pro gram za bir man ce te me lji na ak tu a li za ci ji Lu ko ve ga evan ge li ja, za mlade in študente pa na aktualizaciji nedeljskih evangelijev. V dekaniji pripravljamo in organiziramo: - 2 ora to ri ja: v Šem pe tru in na Mi ren skem Gra du, - dvakrat mesečno srečanja za birmance - birmanske skupine v celi dekaniji. Poleg rednih štirinajstdnevnih srečanj se vsi enkrat letno sre ča mo na skup nem sre ča nju s star ši. Tu di za nje pri pra vi mo pro - gram, ki jih spodbuja k poglobitvi zakonskega odnosa in vere. - dva krat me seč no mla din ska in štu dent ska sre ča nja v 4-ih sku pi - nah, - en krat me seč no mla din ska ma ša, ki jo pri prav lja jo mla di iz de ka ni - je, - en krat me seč no mo li tev pred Naj sve tej šim in pri lož nost za spo - ved za mla de in star še iz ce le de ka ni je, ki jo prav ta ko ob li ku je jo mladi sami. Za vse je po sta rost nih sku pi nah en krat let no tu di du hov ni vi kend, na ka te rem gra di jo od no se na iz bra nih vred no tah in po glab lja jo ve ro. Enkrat letno povabimo na srečanje tudi starše mladih. 27

28 De ka ni ja je s ce lost nim pris to pom in do bro mre žo po kri la mla din - sko pastoralo, ki bi bila sicer razdrobljena in zaradi starosti duhovnikov in omejenih sposobnosti neustrezna. V Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, ki ima od leta 2006 status humanitarne organizacije, izvajamo še druge programe, ki so: - celostna pomoč brezdomcem za aktivno vključevanje v družbo, - celostna pomoč mladim iz nefunkcionalnih družin, - kakovosten zakon, odgovorno starševstvo, - Šola za odnose - šola prostovoljstva, - terapevtska pomoč posameznikom, parom in družinam. ZAVOD SREDIŠČE ROTUNDA Za vod Sre di šče Ro tun da, pri mor ski druž be ni cen ter Ko per je bil usta nov ljen v le tu 2002 s stra ni ka to liš kih mla din skih druš tev s Pri mor - ske. Smo ne pro fit na or ga ni za ci ja in iz va ja mo de jav nos ti, ki so na me nje - ne mla dim ter šir ši jav nos ti. Naš se dež se na ha ja v sta rem mest nem je - dru mesta Koper, Vojkovo nabrežje 23. Trenutno vodimo operativno in programsko delo iz manjše pisarne, že jeseni pa načrtujemo selitev v no ve pro sto re v fran čiš kan ski sa mos tan sv. Ane v Ko pru, ki se prav ta - ko na ha ja jo v sta rem mest nem je dru in so se daj v zad nji fa zi ob nav lja - nja. Zaradi boljših pogojev za delo bomo po preselitvi svoje dejavnosti začeli izvajati v še večjem obsegu. Naše dejavnosti obsegajo predvsem izobraževanje, informiranje in svetovanje. Izobraževanje zajema organiziranje tečajev, delavnic, predavanj, seminarjev, predstavitev... Informiranje in svetovanje predstavlja predvsem posredovanje informacij z različnih področij. Temu je namenjena info točka za mlade, ki je od pr ta na se de žu za vo da. V okvi ru in fo to čke za mla de mla de in for mi ra - mo o raz lič nih do god kih, ki so za nje po memb ni, ter jih z raz lič ni mi de - lavnicami spodbujamo k ustvarjalnem življenju. Skupaj z obalnimi mladin ski mi or ga ni za ci ja mi smo usta no vi li mre žo in fo točk za mla de na slo ven ski oba li, ki smo jo po i me no va li IN FO MLAD. Mre ža zbi ra in brez - plač no po sre du je in for ma ci je zain te re si ra nim mla dim in mla din skim or - ganizacijam na slovenski obali. V zimskih mesecih organiziramo projekt 28

29 klepetov ob čaju. To so večerni pogovori o aktualnih temah, namenjeni pred vsem mla dim. Prav ta ko sko zi ce lo le to or ga ni zi ra mo raz lič ne okro - gle mi ze. V okvi ru sve to va nja de lu je na se de žu Mla din sko sve to val no sre di - šče, ki mla dim sve tu je na šes tih raz lič nih po droč jih, ter oseb na sve to - val ni ca za lju di v stis ki. Intenzivno delujemo tudi na družbenem in kulturnem področju. V začet ku po let ja v Ko pru or ga ni zi ra mo tra di ci o nal ni več dnev ni kul tur noumetniški festival Anabdi, ki je zasnovan kot kulturno-umetniški istrski festival, ki želi izhajati iz tradicije Istre in katerega cilj je oživitev mestnega jedra in ponudba dejavnosti za vse prebivalce obalnih krajev. Festival ponuja preko 30 različnih dogodkov. Organiziramo tudi različne razstave. Ak tiv no so de lu je mo pri pri pra vi in or ga ni za ci ji Dra ge mla dih, ki je tradicionalni intelektualni forum mladih iz Slovenije in zamejstva. Forum je raz miš lja nje o ak tu al nih druž be nih pre mi kih v so dob ni glo bal ni druž - bi, pri tem pa se opira na vrednote slovenstva, demokracije, dialoga in povezovanja. Smo del Ško fij ske ga od bo ra za mla de v ško fi ji Ko per ter sku paj ko - or di ni ra mo vsa ko let na no vo let na ev rop ska sre ča nja mla dih, ki jih or ga - nizira skupnost Taize. Delujemo povezovalno, zato sodelujemo z mnogimi organizacijami, šolami, državnimi inštitucijami... Vključeni smo v Mladinski svet Občine Ko per ter pro mo vi ra mo pro gra ma ne for mal ne ga iz obra že va nja in pro - stovoljstva med mladimi: mednarodno priznanje za mlade (MEPI) in neformalni indeks (NEFIKS). Vsi naši programi in projekti potekajo preko celega leta, število in po gos tost de jav nos ti pa sta od vis na pred vsem od an ga ži ra nos ti pro - stovoljcev, delno pa tudi od evropskih, državnih in lokalnih razpisov ter sponzorskih sredstev, s katerimi krijemo svoje stroške. KULTURNO DRUŠTVO OBOK p. Ivan Her ceg Na pobudo jezuitov je bilo leta 2005 v okviru Duhovnega središča sv. Jožefa v Ljubljani ustanovljeno Kulturno društvo Obok. Namen društva je po živ lja nje in spod bu ja nje kr ščan ske kul tu re na raz lič nih po droč - jih umetniškega in kulturnega ustvarjanja. 29

30 Eden pr vih pro jek tov, ki je se daj že pre ra sel v tra di ci jo, je fes ti val kr - ščanskih filmskih ustvarjalcev. Namen pobudnikov tega festivala je prebuditi med vernimi ustvarjalci, tudi med mladimi v raznih skupinah, željo izraziti svojo vero in udejanjiti (inkarnirati) vidike vere s pomočjo filmskega medija. Na preteklih festivalih je sodelovalo kar nekaj mladih ustvarjalcev. Zmagovalne filme smo prikazali na srečanju mladih v Stični. Dru ga po memb na de jav nost Kul tur ne ga druš tva Obok je pred va ja - nje dob rih fil mov kot vzgoj nih in pas to ral nih pri po mo čkov. To je nuj no po treb no, še po se bej, ko ugo to vi mo, da ni sa mo u mev no, kaj v slo ven - skem prostoru gledamo oz. gledajo mladi in odrasli v kinu, na televiziji in tudi prek interneta. Gre namreč za ugotovitev, da obstajajo razni filtri (ko mer ci al ni, po li tič ni, ide o loš ki ), ki omo go ča jo ali pre pre ču je jo pred - vajanje določenih filmov v kinu in na TV. Ko sem leta 2007 na katehetskem simpoziju predstavil seznam pripo roč lji vih fil mov, nas la nja joč se na ko mi si jo pri ita li jan ski ško fov ski konferenci, je nekdo od navzočih izrekel opazko, češ, ali Cerkev spet uva ja in deks. Tej ose bi in vsem nav zo čim sem raz lo žil, da v da ni si tu a ci ji v Slo ve ni ji ni ta ko, am pak rav no na sprot no, saj 2/3 (od 260) pri po roč lji - vih filmov ni mogoče dobiti pri nas s slovenskimi podnapisi. To pomeni, da ne gre za no be no cen zu ri ra nje (mi mo gre de; Slo ve ni ja je edi na dr ža - va, ki ni ma cen zur nih oznak za fil me, pred va ja ne v ki nu in iz da je na dvdjih), temveč za navajanje na vsebinsko in filmsko kvalitetne filme. Za podrobnejše informacije o festivalu, o seznamu dobrih filmov ali sez na mu fil mov s slo ven ski mi pod na pi si se lah ko obr ne te na p. Iva na Her ce ga DJ prek elek tron ske po šte ivan.her ceg@rkc.si ali pre ko mo bil - ne ga te le fo na Spo red film ske ga fo ru ma, ki po te ka ob četrtkih pri sv. Jožefu pa tudi o drugih dejavnostih društva, lahko vidite na uradni strani zveze kulturnih ustanov Slovenije: SMC SEVNICA V okviru naše župnije že 10 let deluje Salezijanski mladinski center Sev ni ca (SMC Sev ni ca), ki zdru žu je igral ni co (od pr ta sko raj vse dni v le - tu), zunanja igrišča in igrala, različne programe (delavnice za otroke, Živ žavi za otroke, tečaj kitare, otroški pevski zbor, animatorji, odbojka za de kle ta, ko šar ka in no go met za fan te, itd.). Že le li bi pred sta vi ti na še de - 30

31 lo va nje in na čin de la (don Bos ko). SMC de lu je sko raj po vsem na pro - sto volj ni ba zi -pro sto volj ci, ani ma tor ji, mla di, ki žrt vu je jo svoj čas za svoje sovrstnike. Druš tvo SMC Sev ni ca je na po bu do mla dih, ki so že le li na re di ti ne - kaj za svoje sovrstnike, nastalo leta V njem delujejo številni mladi prostovoljci - animatorji, ki s svojim neprofitnim delovanjem skrbijo za organizacijo prostega časa mladih po don Boskovi preventivni vzgojni me to di. Druš tvo SMC Sev ni ca ima ta ko na sled nji na men in ci lje: - ce lost no kul tur no, šport no in du hov no vzgo jo mla dih, ra zvoj sa - mo po do be in ra zvoj po zi tiv nih zna čaj skih last nos ti, kot so: res ni - coljubnost, ustvarjalnost, vztrajnost, samoiniciativnost, - razvijanje in poglabljanje osebne odgovornosti za lepoto in urejenost kra ja, - raz vi ja nje lju bez ni do do mo vi ne, pri za de va nje za mir med po sa - mezniki in skupinami, - negovanje kulturne in zgodovinske dediščine slovenskega naroda, - odprtost za različnost mišljenja in prepričanja, - zdrave oblike življenja, zabave in preživljanja prostega časa. MLA DI ZA KRI STUSA maja.ceglar@gmail.com Smo med na rod na ka to liš ka laič na skup nost, ki de la na evan ge li za ci - ji in mi si jo nar stvu. Pri pa da mo šir ši skup nos ti Za kon ci za Kri stu sa iz ka - te rih iz ha ja mo sku pi ne z ime ni Mla di, Sam ski in Otro ci za Kri stu sa. Po - leg teh so še sku pi ne za sta rej še Služab ni ki in Slu žab ni ce za Kri stu sa. Naše glavno poslanstvo je prinesti Jezusa v življenje mladih po celem sve tu. Or ga ni zi ra mo mla din ske ta bo re, ka kor ime nu je mo na še du - hovne vaje, na katerih popeljemo udeležence skozi temelje krščanstva. Tabor vodimo mladi, saj se tako lažje približamo vrstnikom. Naše delo temelji na veri, prijateljstvu in zabavi. 31

32 32

33 Predavatelji: s. Ana Slivka, FMM Gregor Kunej, tajnik MOM Rafo Pinosa SDB, voditelj ŠOM Maribor "ZVONIM PRI PRA VIH VRA TIH?" UVOD Pre da va nje je se stav lje no iz šti rih de lov: Ko mu mla di za u pa jo?, Vred no te, Pro sti čas in Pro sto volj stvo. Vsa ko od teh šti rih tem smo po - gle da li s treh raz lič nih vi di kov (ne ka te ri jih mo go če po zna te). Ti vi di ki so: srce, roka in glava. Gre za metodo celostnega pristopa, ker zajema vse, od sr ca, ki pred stav lja čus tven svet in no tra nja do živ lja nja, ro ke, ki po me ni de jav nost in ak ci jo, do gla ve, ki je sim bol po glo bit ve na raz um - ski rav ni. Tekom današnjega dne se bomo srečali s tremi izrazi, in sicer 'še fi' mla dih, 'cer kve ni' mla di in 'obič ni' mla di. Pr vi ('še fi' mla dih) so no sil ci mladinske pastorale (duhovniki: župniki in kaplani; redovniki, redovnice, in lai ki, ki se ukvar ja jo z mla di mi). Pri dru gih ('cer kve ni' mla di) gre za sku pi no mla dih, ki so nav zo či v Cer kvi: eni bolj, dru gi manj (ani ma tor ji, nedeljniki, občasni kristjani, 'cerkveni' samo zaradi miru v hiši ). Tretji iz raz ('obič ni' mla di) označuje običajne sodobne mladostnike, ki večino svojega časa preživijo v družbi vrstnikov na ulici in v kafičih. V pre da va nju je ve li ko vpra šanj, ne ker bi vas ho te li zas li še va ti ali is - kati priložnost za obsojanje. Vprašanja, ki si jih bomo danes zastavili, so pri lož nost za oseb ni in skup ni raz mis lek o na šem od no su z mla di mi. 33

34 1. KO MU MLADI ZA UPAJO? Mt 23,8-12: "Vi pa si ne pra vi te ra bi, kaj ti eden je vaš Uči telj, vi vsi pa ste brat je. Tu di na zem lji ni ko mur ne pra vi te oče, kaj ti eden je vaš Oče, ta, ki je v ne be sih. Tu di si ne pra vi te vod nik, kaj - ti eden je vaš Vod nik, Me si ja. Največji med vami bo di vaš stre žnik. Kdor se bo po vi še val, bo po ni - žan, in kdor se bo po ni že val, bo po vi šan." Člen 61: Pri evangelizaciji nujno uporabljamo prvine človeške kulture. Zato je inkulturacija eden ve - likih izzivov za novo evangelizacijo. Cerkev v luči Božje besede more in mora prevzeti vse pozitivne vrednote različnih kultur, hkrati pa zavreči tiste prvine, ki ovirajo človeka, narode in ljudstva, da bi lahko razvili svoje pristne možnosti in izbirali življe nje (prim B 37). Člen 62: No va evan ge li za ci ja pri na ša ve se lo ozna ni lo v vse plas ti člo veš ke druž be in od zno traj spre mi nja člo ve ka. Z evan ge li za ci jo spro - ži proces preoblikovanja osebne in skupne zavesti ljudi, njihovega konkretnega življenja in bivanjskega okolja. Z močjo evangelija se preoblikujejo vrednote, interesna področja, miselne smeri, viri navdihnjenja in življenjski vzori, ki so v nasprotju z odrešenjskim načrtom. Člen 341: Sklad no s tem ci ljem bo po treb no pre u re ja ti do se da nje žup nij ske pro sto re. Hva le vred no je, da se po ne ka te rih de ka ni jah gra di - jo mla din ski cen tri, ki mo re jo v svoj pro gram vklju či ti vse, od šport norekreativne do kulturne, izobraževalne in verske dejavnosti. Grad nja in usta nav lja nje takš nih cen trov bi mo ra la po te ka ti or ga ni zi ra no in uskla je - no na ozemlju posameznih škofij in ob sodelovanju občin. 34 V uvo du smo re kli, da bo mo vsa ko po droč je osvet li li s treh stra ni: čus tve ne, raz um ske in de - javnostne oz. praktične. Če si predstavljamo trikot nik, bo to rej vsak od nas, pre da va te ljev, osvet lil eno plos kev. In če si pred stav lja mo, da je ta trikotnik mladostnik, ga bomo torej osvetlili z

35 vseh stra ni in se ta ko sku ša li iz ogni ti te mu, da bi bil naš po gled na mla - dostnika preveč ozek oz. enostranski. Vpra ša nje "Ko mu mla di za u pa jo?" bo mo naj prej po gle da li s čis to kon kret ne ga vi di ka na še fi zič ne pri sot nos ti v sve tu na ših mla dih. Go vo - rim o fi zič nem pro sto ru: Ali smo tam, kjer so mla di? Ne gre za vpra ša - nje, ali smo na is ti va lov ni dol ži ni. Gre iz ključ no za fi zič ni pro stor. Ali smo tam, kjer so mla di? Če ne, ka ko jim po tem lah ko tam ozna nja mo? Kje so mla di, kje smo mi? Smo v cer kvi, v žup ni šču, ve rouč ni učil ni - ci, vča sih na igri šču, v go rah, na mor ju... Pa oni? Kje so? Ko li ko je fi zič - ni pro stor (opre ma, vzdu šje, oko lje...), kjer smo mi, bli zu mla dim? Vze - mimo si nekaj sekund in v tišini analizirajmo vsak svoje prostore, torej pro sto re, kjer se 'cer kve ni' ljud je na ha ja mo in kjer se sre ču je mo z mla di - mi. Če prav smo mor da že na va di li na še mla de na to, da jim o ve ri in ži - vljenju govorimo izpred šolske table, je dejstvo, da s sodobnimi mladimi živimo v dveh paralelnih fizičnih svetovih. Primer: Vsak kafič ima prost do stop do in ter ne ta. Kaj pa žup ni šče? Ali so na ša žup ni šča urad ali sta - novanje? Tablico z uradnimi urami rajši zamenjajmo z napisom: "Tukaj ste ved no dob ro doš li. Ra je ob 11h do pold ne, kot ob 11h zve čer! Vaš župnik". En žup nik, ki sploh ni ta ko sil no star - je v naj - bolj ših du hov niš kih le tih, pa tu di na po ti do Abra ha ma mu manj ka še krep kih 10 let - za - vzdih nil: "Ja, ta na ša mla di na. Vča sih smo šli sku paj na ba zen pa na bi ljard, ce lo na ples, da - nes se pa mul ci zbe re jo pri ne kom do ma, pri ne - sejo računalnike in potem se grejo neko streljačino. Pri nas v župnišču pa še poštenega interneta ne premoremo." Morda navidezno zelo nedolžen vzdih, ki je zgolj ugotovitev, kot so suhoparne statistike o tem, kako današnja mladina živi v čisto nerealnem sve tu. Vzdih, ki je po do ben no vi nar ski ra ci, ka ko je mla dim le po, in dru ga, ka ko so da naš nji mla di pre ob re me nje ni. Ve li ko, ce lo pre več je ta - kih pos plo še nih ocen, s ka te ri mi se je že Aris to tel za do vo ljil: da je pač da naš nja mla di na ne spošt lji va, da ne ce ni si vih las, da so le ni in nev zgo - je ni. In da svet s ta ko ne od go vor ni mi mla di mi drvi v pro pad. Pa je kljub te mu pre ži vel spo štlji vih 2500 let od te ugo to vi tve nad vse pri zna ne ga strokovnjaka, stratega, misleca, govornika, vzgojitelja, kar vse je Aristotel brez dvo ma bil. 35

36 Obr ni mo stvar. Z mla di mi ni nič na ro be. Mla di so po pol no ma O. K. Mla di so čis to dob ri, sploh pa ti, ki so po ve za ni z žup niš čem, ki vča sih pridejo celo k maši. Tako ugotavlja statistika tudi v zadnji raziskavi mladih v Prek mur ju, ki je bi la na re je na la ni. Ali je po tem z na mi ne kaj na ro - be? Ali smo mi za mo či li? Kaj pa, če mi nis mo od te ga sve ta, am pak smo se zataknili nekje v času in prostoru, kot za dobre zaplete uporabljajo kliše v znanstvenofantastičnih filmih? Ampak, mi vemo, mi celo čutimo, da z nami ni čisto nič narobe. V smislu zdravega racionalizma ostanimo pri tem pre pri ča nju. Z na mi ni nič na ro be. Z na mi je vse O. K. Tu di mi smo čis to dob ri, sploh pa ti, ki smo na tem te ča ju. Za kaj po tem med na mi in mla di mi raz ko rak? Za kaj mi mla dim ne za - u pa mo? Je res vzrok v tem, da so mla di ne za nes lji vi; da so ne od go vor - ni; da ponočujejo, potem pa spijo do poldneva? Prav ta ko se na dru gi stra ni mla di iz go var ja jo: "Kaj pa naj de la mo, ko pa ima jo pri far jih sa mo ne ke bed ne fo re, ko pa pri po ve du je jo ved no iste pravljice?" Mo go če pa ti či prob lem prav v tem gr mu. Obo ji smo čis to O. K., to smo ugo to vi li. Mor da pa se nam do ga ja is to kot v naj bolj ti pič nem za - kon skem pre pi ru. Mož in že na kri či ta, ve he ment no za go var ja ta svo ja pra vil na sta li šča, drug dru ge ga ob to žu je ta, v sil ni že lji, da bi re ši la kon - flikt. V svoji zagnanosti pa pozabljata na najbolj bistveno: POSLUŠATI. Ka ko naj mi mla di za u pa jo, če pa ni ti ne sli ši jo, kaj jim pri po ve du jem? Pri mer: Jaz jim go vo rim o ho ji po mor ju kot o ču de žu. Mor da bi la že raz ume li, če bi jim go vo ril o povr ši ni mor ja, s ka te ro se je mo ra lo as tral - no Je zu so vo te lo do tak ni ti va lov, da so zadr ža li na povr ši ni nje go vo fi - zično telo, ki je tehtalo približno 65 kilopondov. In kako silno razdiralno moč ima dvom. Pe tro vo te lo os ta ne na povr ši ni vo de, po tem pa se ne - na do ma, za ra di stra hu ali če sa dru ge ga, ta ver sko po go je na mo le ku lar - na napetost vode poruši in Peter potone po fizičnem zakonu o vzgonu. Ali se za ve da mo na še ga shi zof re ne ga ozna nje van ja? Go vo ri mo o od pu šča nju in us mi lje nju, ki nam ga je iz ka zal Oče - nis mo pa spo sob ni pozabiti na krivice, ki so se nam zgodile z nacionalizacijo in s poboji. Nis mo pri prav lje ni pri zna ti ni ti del čka kriv de za vse, kar se je zgo di lo. Ali vi zaupate shizofrenikom, ki so zaradi svoje bolezni hospitalizirani? Zakaj pričakujete od nedoletnih otrok več, kot ste pripravljeni narediti sami? Čim bolj gle da mo na stva ri ob jek tiv no, to li ko bolj bo mo mo ra li pri - zna ti, da z mla di mi pre pro sto nis mo na is ti va lov ni dol ži ni. V 61. to čki plenarni zbor na Slovenskem povzema člen, cerkveno učiteljstvo, zlasti 36

37 učenje papeža Janeza Pavla II., in pravi takole: "Pri evan ge li za ci ji nuj no upo rab lja mo pr vi ne člo veš ke kul tu re. Za to je in kul tu ra ci ja eden ve li kih iz zi vov za no vo evan ge li za ci jo." In ko go vo ri mo o pr vi nah kul tu re in o in - kul tu ra ci ji, za go to vo ne go vo ri mo o af riš ki kul tu ri, tu di ne o kul tu ri abo ri - gi nov, am pak o hip-hop, pa ra ve, pa skavt ski, pa kul tu ri ka to liš ke mla di - ne. "Cer kev v lu či Bož je be se de mo re in mo ra prev ze ti vse po zi tiv ne vred no te raz lič nih kul tur, hkra ti pa za vre či tis te pr vi ne, ki ovi ra jo člo ve - ka, na ro de in ljud stva, da bi lah ko raz vi li svo je prist ne mož nos ti, da bi lah ko iz bra li ži vlje nje," nadaljuje isti člen s citatom iz B 37. Izberimo torej ži vlje nje tu di v svo ji žup ni ji, ude ja nji mo ma lo več kot 40 let sta re do - ku men te II. vat. zbo ra ali pa 10 let sta re do ku men te slo ven ske si no de. Ilu stra tiv no kon ču jem. Za mla de in nji ho ve poj me sta ros ti so ti do ku - men ti praz go do vin ski. Umes ti jo jih ne kam med pa le zo i kom in ne an der - tal cem. Si cer pa je nas ploh na še ozna nje van je bolj raz um lji vo kra pin - skemu človeku kot pa sodobnemu mlademu kristjanu v tretji klopi pri ne delj skem bo go služ ju, kaj še le tis te mu, ki se v ne de ljo ob pol enaj stih prebuja iz kome sobotnega praznovanja. Ko opazujemo mladostnika s treh zornih kotov, so eden od po memb nih de jav ni kov tu di na ša do - živ lja nja. Le-ta so ses tav ni del vseh na ših od no - sov in de lo va nja. Kaj vse se v nas in z na mi do - ga ja, ko smo v od no su z mla di mi? Pre ve va nas ža lost, ker mla dih ni v cer kev, jih ni k spo ve di, ni - ti k mladinskem verouku, nočejo več ministrirat... Ra je gre do na pi ja čo v gos til no, se det na škar po za igri ščem, po se - dajo po zidanicah in diskotekah ali obsedijo pred TV in računalnikom. Ta ko ze lo so se nam od da lji li. Ne pri de jo več bli zu. Bo ji mo se, da smo jih po pol no ma iz gu bi li. Vse pre več krat se ne ču ti mo do vo lj moč ne, zmanj ku je nam ča sa, da bi vsto pi li v nji hov res nič ni svet. Pre več je dru - gačen od tega, katerega živimo mi. Koliko dejansko vstopamo v prostore, kjer mladi v resnici so? Zakaj so tam ta ko ra di? Ka ko gle da mo na pro sto re/lo ka ci je, kjer se mla di zadržujejo? Nas je morda strah njihovega načina razmišljanja, ki se ne ujema z našim osebnim prepričanjem in naukom Cerkve? Občutek nemo či je na po ho du! Ni ko gar med na mi ni, ki ne bi v svo ji pas to ral ni skrbi na re dil za mla - de naj več, kar lah ko, ta ko kot zna, raz ume in zmo re. Pas to ral ne ne us pe - he po gos to do živ lja mo ze lo oseb no. Re če mo si: "Vse, kar sem za te 37

38 mla de sto ril sko zi vsa le ta, zdaj za vra ča jo, po stav lja jo na gla vo, spre mi - nja jo po svo je. Ne ver ja me jo, da jim ho čem do bro: da jim ozna njam Božjo ljubezen, da delam v službi Božjega usmiljenja in odpuščanja... za to me bo li, ker me ne raz ume jo in ne spre je ma jo. Ne za u pa jo mi več." Po mnogih raziskavah o tem, komu mladi zaupajo, se duhovniki in Cer kev po jav lja mo na dnu vseh les tvic. Mor da ni od več vpra ša nje: Ko - mu pa mi zaupamo? Ali zaupamo mladim? Izzivi mladinske kulture so za nas vse silno zahtevni - velikokrat nas presegajo. Prizadeti smo, ker ne uživamo zaupanja mladih. Ali se mladi razumejo s starimi starši? Ali babice razumejo mlade? Mi sel no mor da res ni so 'na is ti va lov ni', a so jim po gos to ze lo bli zu, ker si vza me jo čas, so z nji mi, jih po slu ša jo Kjer je sr ce, tam je vaš za - klad - Kri stus. Mla di da nes naj bolj za u pa jo tis tim, ki si vza me jo čas za - nje. Za to se ob tem lah ko vpra ša mo, ka ko kva li tet no smo z nji mi, da bi se med na mi lah ko ro dil od nos, poln za u pa nja. 2. MLADI IN VREDNOTE 1 Kor 13,13: "Za zdaj pa os ta ne jo ve ra, upa nje, lju be zen, to tro je. In naj več ja od teh je lju be zen." Člen 338: Smer ni ce pre no ve mla din ske pas to ra - le bo do ures nič lji ve, če bo do vo lj du hov no za - vze tih in ustrez no uspo sob lje nih pas to ral nih de - lav cev in vzgo ji te ljev. Že vsak du hov nik, ki sto pa v svet mla dih, je po stav ljen pred vpra ša nje, ka ko bi lah ko svo jo oseb no ve ro pre ne sel na tis te mla - de, ki so mu za u pa ni, in na one, ki jih mor da sre - ču je le na ključ no. V ča su štu di ja naj se pri mer no pas to ral no in pe da - goš ko uspo so bi za evan ge li za ci jo mla dih, za vo de nje sku pin, za uspo - sabljanje pomočnikov in za osebno spremljanje mladih. Temu naj bi teološ ka fa kul te ta v pri hod nje po sve ti la več po zor nos ti, ško fij ske pas to ral - ne služ be in or di na ri ji pa naj ugo to vi jo, ali ima vsak mlad du hov nik ustrezne darove in usposobljenost za to poslanstvo. 38

39 Deset Božjih zapovedi s stališča mladostnika ne drži! Izkustvo in teorija se razhajata v tako silni meri, da si mladi ne znajo odgovoriti na dileme sobivanja z odraslimi. Obstaja realna dilema: Če bi odrasli dejansko živeli po vrednotah, ki jih zagovarjajo, potem bi ne bilo ločitev, nasilja v družinah, smrti, vojn, splavov, evtanazije, hinavščine, ustrahovanj, drog, nasilja. Seznam lahko še kar nadaljujemo v nedogled. Tako je logično razmišljanje. Prav tako opažamo, da mladi, čeprav se odmikajo od klasičnih vred - not niso niti nemoralni, niti amoralni. Pri površni analizi konfrontacij naših in njihovih stališč, jim na enak način, kot oni nam, zabrusimo, da so potep - tali vse kar nam je sveto, da se norčujejo iz vsega v kar smo mi verjeli, da zavračajo vsa naša prizadevanja. Tudi ta seznam se ne konča pri teh trditvah. Poskusimo soočiti naše in njihove vrednote. Naj v imenu naše lestvice spregovori kar zapis deseterih zapovedi. Najbolj temeljno so zapisane klasične vrednote v 2. Mojzesovi knjigi, kjer Bog sam pomaga Mojzesu analizirati srce. Odnosne resnice, kar so pravzaprav zapovedi je ubesedil in jih zapisal sam Bog, saj so temelj vseh odnosov na zemlji in na nebu. In vendar se je v zadnjem času, pred našimi očmi nekaj spremenilo, da te vrednote preprosto ne prepričajo vseh. Ne imej dru gih bo gov po leg me ne. (2 Mt 20,3) ). To je temeljna skušnjava, ki se vleče skozi vso poznano zgodovino. V današnjem času ko izgleda, da k enemu samemu Bogu vodi neskončno poti je vztrajanje pri eni sami poti še toliko težje. Kaj pa je slabega v učenju vzhodnih duhovnosti? Morda je pa le res, da je pravljica o Bogu samo opij za nevedno ljudstvo. Ne de laj si re za ne po do be in ni če sar, kar bi ime lo ob li ko te ga, kar je zgo raj na ne bu, spo daj na zem lji ali v vo dah pod zem ljo. (2 Mt 20,4) Sleherni, čisto malo kritičen opazovalec bo ugotovil, da smo daleč od tega. Že v najbližji cerkvi, bomo našli mnogo upodobitev, pa ne v lesu ampak v zlatu in dragih kamnih. Samo ali ni te dileme razreševal že Luter? Ne pri kla njaj se jim in jim ne slu ži. (2 Mt 20,5) Kristjani sami sebi premalokrat govorimo o vsem kar delamo. Kar preveč stvari se nam dozdeva tako samoumevnih, da jih niti razlagamo ne. In na koncu res dajemo vtis, da poklekujemo pred zlatimi vrati z rdečo lučko, ne pa ped živim Bogom. Ne iz go var jaj po ne mar nem ime na GOSPODA. (2 Mt 20,7) Mladih ne moti, da Bog je. Lahko je na nebesih, ali v peklu, v vesolju ali pa v farni 39

40 cerkvi. Niti jih ne moti njegov izgled. Odrasli, tudi duhovniki pa vse pre - večkrat po nemarnem izgovarjamo njegovo ime, in ga v očeh mladih razvrednotimo. Kolikokrat so naše prošnje molitve navadno blebetanje: "Gospod, daj to, daj ono." In kadar ne moledujemo, potem ga izkori ščamo za sodnika, za maščevalca, za ustrahovalca. Ali ni tak Bog naj bolj nedelujoča inštitucija? Prosimo za lepo vreme, zunaj pa še kar dežuje. Prosimo za mir, pa je vse okrog nas iz dneva v dan več vojn. Oboji, mladi in stari, delamo isto napako. Mi po nemarnem izgovarjamo Gospodovo ime in mladi po nemarnem kritizirajo Boga za stvari, ki jih ne počenja on. Šest dni de laj in oprav ljaj vsa svo ja de la. (2 Mt 20,9) V petek dajejo odrasli v funkciji učitelja seminarsko nalogo, ki zahteva vsaj tri dni dela, s preprosto utemeljitvijo, saj je pred vami vikend in imate čas. Zakaj pa mora imeti delavka v Mercatorju odprto prodajalno, če ne zato, da si moja mati in oče, ki morata cel teden delati od jutra do noči, lahko v miru privoščita sveže žemljice za zajtrk. Kdo jih je v nedeljo ponoči pekel in zjutraj navsezgodaj vozil z Vrhnike na drug konec Slovenije nikogar ne zanima. Ona dva hočeta biti en dan v tednu gos pod in gospa. Spo štuj oče ta in ma ter. (2 Mt 20,12) Koliko očetov je svojo mamo dalo v dom za ostarele. Ključ od kmetije pa na socialno, ker je dom za ostarele predrag. Ali morajo samo otroci spoštovati starše, ali velja tudi v obratni smeri. Marsikateri mladostnik je že potožil, da vedno, ko ne izpolni vseh pričakovanj postane vse drugo, samo človek ne. Pri krstu so mu starši dali ime, na katero se v jezi požvižgajo. Kje naj taki otroci najdejo razlog za spoštovanje? Ne ubi jaj! (2 Mt 20,13) Poglejte primer. Kupil sem si avto. Imam kar dobro službo. Dobil sem kredit. Vse sem investiral v avto. In sem imel nesrečo. Prevrnil sem se na streho, pa je eden umrl. Dve leti bom plačeval kredit za avto, ki ga sploh nimam, ker je bil popolnoma razbit. Eden od sopotnikov me toži za odškodnino, ker smo bili pijani. In na sodišču me tožijo zaradi ogrožanja, objestne vožnje in ne vem še česa. Menda se za to lahko sedi do pet let. In sedaj mi ena vera nalepi še en greh, ko da nisem že dovolj pokasiral za eno samo neumnost. Ali pa poglejte uboge najstnice, ki zanosijo, kaj naj pa naredijo drugega ko splav. Kaj pa v vojni? Ne pre šuš tvuj! (2 Mt 20,14) Ni vredno komentarja. Prvi vic, ki vam pride pod roke pove vse o smiselnosti te zapovedi. Ne kra di! (2 Mt 20,15) Ta zapoved je resnično samo stvar zornega kota. Je bil Robin Hood dobrotnik, ali lopov? Martin Krpan ni junak 40

41 ampak kontrabantar. Kdor hoče danes uspeti, mu ne pomaga ne inteligenca, ne diploma, ne bogati starši, ampak dobro izkoriščena poslovna priložnost. Bančni ropar se mora pošteno namučiti, da solidno oropa banko, pa da ga pri tem ne dobijo. Sicer pa odkod enemu denar, drugemu pa figa? Ne pri čaj po kri vem pro ti svo je mu bli žnje mu! (2 Mt 20,16) Pusti me pri miru, pa te bom pustil pri miru. Vsakdo naj se briga zase. Daj mi mir in ti bom dal mir. Ne ž ^eli hi še svo je ga bli žnje ga! Ne ž ^eli že ne svo je ga bli žnje ga ne nje - go ve ga hlap ca in dek le, ne nje go ve ga vo la in osla, ne če sar ko li, kar pri - pa da tvo je mu bli žnje mu! (2 Mt 20,17) Mlade obsojamo, da so lenuhi prav zato ker preveč dosledno izvršujejo prav to zapoved. Večina jih živi zelo pragmatično po načelu: pri starših imam stanovanje in hrano, drža - va da štipendijo, bakica vsake toliko pristavi kakega petaka za sladoled. Vred no ta je ne kaj, kar ima vred nost. Kaj je za nas vrednota? Kaj je za katoliško Cerkev vrednota? Kaj je za sodobnega mladostnika vrednota? Jernej išče odgovor na situacijo, v kateri sta se znašla s pun co. Oba sta štu den ta, iz ha ja ta iz ka to liš ke družine, sta po večini redna nedeljnika in se želita v kratkem poročiti. Že nekaj let imata redne spolne odnose. Punca jemlje kontracepcijske tabletke, ven dar ju vzne mir ja mi sel, kaj bi na re di la, če slu čaj no za no si, ker se še ne čutita pripravljena na starševstvo. Torej, nista cerkveno poročena in ne živita zdr žnos ti. Za nju zdr žnost pred po ro ko ni vred no ta, kljub te mu njun od nos temelji na nekajletni zvestobi. Kontracepcija zanju ni sporna, vendar se kljub temu sprašujeta o dragocenosti nerojenega življenja, ki ju lahko preseneti. Ali lah ko tr di mo, da ži vi ta brez vred not? Evangeljske vrednote postajajo v družbi, sredi katere delujemo, vse bolj manjšinske. Kot duhovnike, voditelje in vzgojitelje nas vedno bolj boli razširjenost 'poganskih' vrednot, ki jih mnogi mladi, njihovi starši in celo prenekateri red ni ne deljni ki prak ti ci ra jo. Bo li nas, ker je ved no manj upa nja za pot, na ka - tero vabimo. Del tega sveta smo, obdani z vrednotami, ki vznemirjajo in onemogočajo prosto pot evangeliju. Deset Božjih zapovedi pa predstavlja ozko, strmo in zahtevno pot že odraslemu človeku, koliko bolj šele mladostniku. Kljub te mu da da nes vse hi ti in se iz gub lja v ti so čih raz lič nih vred no tah, svet še ži vi vred no te, ven dar so le-te dru gač ne, ne kla si čne, za to jih stež ka prepoznamo kot prave. V njihovi drugačnosti je skrito veliko preoblikovanih klasičnih vrednot. Tudi one so doživele neke vrste stilsko preobrazbo. 41

42 Pomagajmo si s praktičnim primerom. Mobitel je danes lahko zlo ali pa dobro. Ko vidimo mladostnika, ki ima mobi neprenehoma v roki (igrice, sms-i, klici ), lahko to razumemo kot nekaj slabega, nekulturnega, kot ne ko zas vo je nost, ne pa ne kaj po zi tiv ne ga, v smi slu, da je za oseb ni od nos od prt bolj, kot mu mi pri pi su je mo. V mla dost ni ko vem rav na nju vi - dimo veliko nevarnost negativnih posledic mobitela, nismo pa pozorni na to, da s tem v bi stvu iz ra ža ve li ko že ljo po bli ži ni in sre ča nju. Mla dost nik v dveh me se cih poš lje 1200 sms-ov svo ji pun ci, ki je v bol ni ci. To po me ni več kot 20 na dan - is ti ose bi. Iz ra ža to nje go vo zas - vo je nost ali nje go vo lju be čo skrb do ose be, ki jo ima rad? Pre pri ča na sem, da v tej dvo ra ni ni ni ko gar, ki ne bi svo jim mla dim že lel do bro. Naj brž smo ob čas no pre cej po dob ni mi si jo nar ju, ki pri de evan ge li zi rat div je ple me. Pr vi ko rak je go to vo ta, da se mi si jo nar inkulturira v način življenja tega plemena in se nauči njihovega jezika. Recimo, da so v tem plemenu mno go bož ci, ki ima jo več že na in so po vrh vse ga še lju do žer ci. Za to ple - me je to vred no ta. Mi si jo nar ne bo pos tal mno go bo žec in ka ni bal, bo pa moral do neke mere zaživeti to, kar živijo oni. Si nasprotujem? Ne! S to podobo o misijonarju želim samo deliti z vami mo je pre pri ča nje, da se evan ge li zi ra 'od zno traj'. To po me ni, da bo do neke mere potrebno zaživeti vrednote tega 'plemena' in potem počasi in potrpežljivo vnašati vanj evangelij. Tega, kar mladi danes živijo, ne moremo spremeniti, lahko pa v njihove vrednote vnašamo Boga. Pozabimo na to, da bo do na ši mla di ob ve če rih na sked nju lič ka li ko ru zo. Bo di mo re al ni! Kako torej pokristjaniti te 'poganske' vrednote mladih? Kako naj prina - ša mo evan ge lij v nji hov svet? Ne gre za in stant me to do ali za ču dež ni re - cept. Ne moremo kar v Mercator kupit kilogram evangeliziranih vrednot za mlade! Pred nami je velik pastoralni izziv: naše mlade lahko pokristjanimo samo s tem, kar smo, na naš na čin, oseb no. Pa kaj po tem, če nis mo pro fe si - onalci. Bodimo to, kar smo! Glejmo na mlade pozitivno! Dajmo tem 'poganom' pro stor v Cer kvi! Ne bo di mo ne kdo, ki jim bo vsi lje val svo je vred no te. Re ve žu, ki je pred temp ljem pro sil mi lo šči no, je Pe ter re kel: "Sre bra in zla ta ni mam, dam ti pa, kar imam: v ime nu Je zu sa Kri stu sa Na za re ča - na, hô di!" Kaj ima mo, kar lah ko da mo? Že zju traj si vsak iz med nas lah - ko re če: "Ne zla ta ne sre bra ni mam, če pa da nes ne kdo pri de, si bom zanj vzel 20 mi nut ča sa " 42

43 3. MLA DI IN PRO STI ČAS Jn 11,1-44: "Bil pa je ne ki bol nik, La zar iz Be ta ni - je, iz va si Ma ri je in nje ne ses tre Mar te. Ma ri ja je bi la tis ta, ki je Go spo da ma zi li la z di šav nim oljem in mu ob ri sa la no ge s svo ji mi las mi. Njen brat La zar je bil bo lan. Ses tri sta te daj po sla li Je zu su spo ro či lo: "Go spod, glej, tis ti, ki ga imaš rad, je bo lan." Ko je Je zus to sli šal, je re kel: "Ta bo le zen ni za smrt, am pak v Bož je ve li čas tvo, da bo po njej po ve li čan Bož ji Sin." Je zus pa je lju bil Mar to, nje no ses tro in La zar ja. Ko je to rej sli šal, da je bo lan, je os tal še dva dni v kra ju, kjer je bil. Na to je re kel učen cem: "Poj di mo spet v Ju de - jo." Učen ci so mu de ja li: "Ra bi, prav kar so te ho te li Jud je kam na ti, pa greš spet tja?" Je zus je od go vo ril: "Ali ni ma dan dva najst ur? Če kdo ho - di pod ne vi, se ne spo tak ne, ker vi di luč te ga sve ta; če pa kdo ho di okrog po no či, se spo tak ne, ker v njem ni lu či." To je re kel, in na to jim je de jal: "Naš pri ja telj La zar spi, ven dar grem, da ga zbu dim." Učen ci pa so mu re kli: "Go spod, če spi, bo ozdra vel." Je zus je go vo ril o nje go vi smr ti, oni pa so mis li li, da go vo ri o na vad nem spa nju. Te daj jim je Je zus po ve - dal od kri to: "La zar je umrl. Za ra di vas pa se ve se lim, da ni sem bil tam, da bos te ve ro va li. A poj di mo k nje mu!" To maž, ki se je ime no val Dvoj - ček, je te daj re kel sou čen cem: "Poj di mo še mi, da umre mo z njim!" Ko je to rej Je zus pri šel, je od kril, da je La zar že šti ri dni v gro bu. Be - tanija pa je blizu Jeruzalema, približno petnajst stadijev od njega. Veliko Ju dov je pri šlo k Mar ti in Ma ri ji, da bi ju to la ži li za ra di nju ne ga bra ta. Ko je Mar ta sli ša la, da pri ha ja Je zus, mu je šla na pro ti; Ma ri ja pa je se de la do ma. Mar ta je te daj re kla Je zu su: "Go spod, ko bi bil ti tu kaj, bi moj brat ne umrl; a tu di zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar ko li ga za pro siš." Je - zus ji je re kel: "Tvoj brat bo vstal." Mar ta mu je de ja la: "Vem, da bo vstal ob vsta je nju po sled nji dan." Je zus ji je re kel: "Jaz sem vsta je nje in ži vlje - nje: kdor va me ve ru je, bo ži vel, tu di če umre; in vsa kdo, ki ži vi in va me ve ru je, ve ko maj ne bo umrl. Ve ru ješ v to?" Od go vo ri la mu je: "Da, Go - spod. Trd no ve ru jem, da si ti Me si ja, Bož ji Sin, ki pri ha ja na svet." In ko je to re kla, je odšla in po kli ca la Ma ri jo, svo jo ses tro." "Dru gi ko rak na čr to va nja LE TA MLA DIH se je zgo dil 29. sep tem bra 2007 v Ce lju pri Sve tem Jo - že fu. Sta li šče de lov ne sku pi ne je, da se v pro jek - 43

44 tu LE TA MLA DIH us me ri mo na ob sto je če ob li ke in mož nos ti de la z no - sil ci in od go vor ni mi za mla din ske pro gra me. V tem pas to ral nem le tu to - rej ne že li mo od pi ra ti no vih de jav nos ti in pro gra mov za mla de, am pak le-te vred no ti mo, nad gra ju je mo in po ve zu je mo. Želimo pa vstopiti v že ute če ne ob li ke per ma nent ne ga iz obra že va nja no sil cev z mož nost jo manj ših do dat nih se mi nar jev za de lo z mla di mi. Gle de na to, da pas to - ral no le to 2008/2009 že pred vi de va ne kaj mno žič nih na ci o nal nih pro jek - tov, se bomo na mladinskem področju oklenili le programov in prizadevanj za krepitev nosilcev." Prosti čas je eden od najpogosteje uporabljenih poj mov med mla di mi. Vse to ka že, ka ko po mem - ben je za nje. Kam greš po šo li? Kaj boš de lal zve čer? Kje boš čez vi kend? Šolska in študijska obremenjenost mladih je danes ve li ko več ja kot v pre te klos ti. Vsa ka ura, ki ni obremenjena s šolskimi, študijskimi, športnimi ali drugimi obveznostmi, je pro sti čas. In to je ne kaj, kar ima jo mla di ra di. Pro sti čas = fren di = TV = in ter net = ki no = To de la jo ta krat, ko ni so v šo li, na fak su. Pro sti čas je - odsotnost obveznosti! Tu di mi ima mo ra di čas, ko nis mo pod pri tis kom. Tu di mi ima mo ra di pro sti čas. In kaj mi ta krat po čne mo? Eni gre mo v hri be, dru gi na mor je, tretji potrebujemo počitek na kavču, spanje, zopet drugi obisk, pijačo s pri ja te lji Čas je po mem ben seg ment na še ga bi va nja. Kaj pa pro ti čas? Mladi pridejo v župnišče, v mladinski center, k birmanski skupini, k skav tom ko ima jo čas, prost od vseh dru gih ob vez nos ti. Prost po me - ni ne ve zan. Če to rej tu di pri nas na le ti jo na no ve in no ve zah te ve in ob - veznosti, ki so po svoji naravi pogoji, jih že v temelju zavrnejo. Množica novih obveznosti v njihovem prostem času lahko deluje zelo odbijajoče in, za mla dost ni ka, ki bi se rad spros til, ob re me nil no. Kaj pa mla dim na - menjeni programi v Cerkvi? So obremenjujoči ali sproščujoči? Ali odgovarjajo njihovim starostnim zmožnostim? "Ko bi bil ti tu kaj, bi moj brat ne umrl," so Mar ti ni očit ki Je zu su. Ver - jet no je bi la pre pri ča na, da si Je zus ni znal ali ho tel vze ti ča sa za nje ne - ga bra ta, hkra ti pa si ob nje go vem obis ku tu di sa ma ni zna la vze ti ča sa zanj. Zaposlila se je z zanjo pomembnejšimi opravili. Ve či no so dob ne mla di ne ima mo za 'bol no', ker so 'oku že ni' z mi sel - nost jo in z vred no ta mi, ki so v na sprot ju z evan ge li jem in da je jo pred - 44

45 nost za nas ne po memb nim stva rem. Ka ko po mem ben je za me ta, ki je 'bo lan'? Ima mo čas tu di za te? Ka ko dol go pot smo pri prav lje ni pre ho di - ti, da se sre ča mo z nji mi? Ra di imej mo mla de, ne sa mo za to, da bo do vo di li bir man ske sku pi - ne, skavte, opravljali ministrantsko službo, pripravljali oratorije, ampak za ra di njih sa mih. Ve mo, da so krh ki in ran lji vi, za to je to li ko bolj po - memb na na ša nav zoč nost in pri sot nost med nji mi tam, kjer so. Ja, pro sti čas je ne kaj pri jet ne ga, za bav ne ga, ne - kaj, kar po tre bu je mo za rav no ve sje. Oglej mo si pro sti čas še z raz um ske pla ti. Ali se za ve da mo, da je vse, kar Cer kev po nu ja, ponudba oz. ena iz neskončne množice ponudb za mla dost ni kov pro sti čas? Ma ša, raz lič ne sku - pine, šmarnice, oratorij, pevski zbor zapolnjujejo del prostega časa na ših mla dih. Če mla dost nik ne kam pri de, je to po na va di za to, ker ima to rad in ker ho če bi ti tam! Ne za to, ker mo ra. Mo ra v šo lo, do kler je šo - lo ob ve zen. Vse os ta lo je nje gov pro sti čas, ki ga lah ko svo bod no iz ko - risti, kakor hoče. Stopnja mladostnikove človeške zrelosti se odraža tudi v njegovih vsa ko dnev nih od lo čit vah, pa naj bo do še ta ko maj hne in na vi dez ne po - membne. Prav tako kot je kvaliteta mladostnikovih odločitev pokazatelj njegove zrelosti, je vsaka nedelja, ko gre mladostnik k maši zgolj zaradi star šev, žup ni ka ali sta re ma me, gro bo in ne pe da goš ko spod bu ja nje njegove pasivnosti. Se ve da, z na še ga vi di ka bi mo ral k ma ši, prav ta ko kot bi z vi di ka tre ner ja mo ral na tre ning Mla di pa na to dru ga če gle da jo. Mla dost nik gre rad tja, kjer mu je za ni mi vo, kjer se do bro po ču ti, kjer je spre jet, a hkra ti išče kraj, kjer bo ra sel, se so o čal, se raz vi jal in utr je val ta ko fi zič - no, oseb nost no kot du hov no. Ko li ko se mi po tru di mo za to, da bi bi la naša ponudba pestra in kvalitetna, vzdušje pa sproščeno in domače? Kaj od tis te ga, kar po nu jam, ima jo mla di ra di? Daj mo po zi tiv no in kri tič no ana li zi ra ti na šo po nu - dbo, naše programe. 45

46 Skavti Koliko vaših mladincev vam teži, da bi imeli zanje eno dodatno katehe zo, da bi z nji mi mo li li. Ta ka te he za naj ne bo pre več dol ga pa pre več za mor je na, am pak fi no je, če jo na re di du hov nik ali pa ses tra ali pa kdo drug od žup nij ske ga oseb ja. Am pak vi ste pre pri ča ni, da je čis to do vo lj, če ho di jo k ve rou ku, saj tja pa ne pri de jo, tam pa manj ka jo. Že v an ke ti, ki je bila narejena davnega leta 2002, so duhovniki in mladi odgovorili, da je sodelovanje in povezanost med katoliškimi skavti in župnijo INDI- FE RENT NO. Pa so mla din ska or ga ni za ci ja, ki si v svo jem na zi vu upa nositi naslov katoliški. Poglejte, niti naše župnije nimajo tega dodatka v nas lo vu, da bi se jas no ve de lo, za kak šno ob li ko ve re gre. Je zu so va stra ža Ima te sku pi no mla dih, ki bi vam ra di or ga ni zi ra li ce lod nev no mo li tev. Pridejo k vam, imajo pripravljene delavnice, zagotovijo celo dežurstvo, pri pra vi jo ma šo. Od vas pri ča ku je jo sa mo to, da po va bi te lju di, da pri de - jo sku paj. Že li jo, da jim po vr ne te pot ne stroš ke, ki jih ima jo s pre vo zom, pa da bi jim za go to vi li hra no in en pro stor za spa nje. Če lah ko kaj pri - spe va te za nji ho vo opre mo, vam bo do hva lež ni in se vas bo do spo mni li v mo lit vi. Am pak za vas je očit no pre zah tev na na lo ga, da bi šli od vrat do vrat, ali če je te ga pre več, da bi po sla li mail, ali če ni ma jo vsi ljud je mai lov, da bi vsem na pi sa li eno pis mo, v ka te rem jih oseb no va bi te, da se vam pridružijo v molitvenem maratonu. Morda pa vaš urad samo ni ta ko do bro or ga ni zi ran, da bi lah ko po slal ob ves ti la vsem, ki so pod nje - go vim var stvom (pro tek to ra tom). Misijonska skupina Ti od Mi ve pa oni iz mi si jon ske ga sre di šča res mis li jo, da ni ma mo kaj dru ge ga za de lat, kot da za njih or ga ni zi ra mo tri kra ljev sko pa ad - vent no pa post no pa Kri što fo vo pa eno mi si jon sko ne de ljo pa te den molitve za misijonske poklice pa misijonsko nabirko pa še misijonarje naj bi gos ti li in vsa kič se ve da da li kup cven ka, saj ga ni ni ko li do vo lj. In res je. Ni ko li ni ma jo do vo lj de nar ja, ni ko li ni ma jo do vo lj lju di, ni ko li ni ma - jo do vo lj av to mo bi lov pa raz nih stro jev pa cer kve mo ra jo gra di ti pa šo - le, bol ni ce. In vse to sa mo za to, da je mo ja vest po mir je na, da za mi si jo - ne pa de lam tu di jaz. Ka ko to, da v mi si jon ske sku pi ne naj de jo pot tu di mla di iz mo je žup ni je, in to ta ki, za ka te re si ne bi ni ko li mis lil? Kaj pa, če sem po za bil, da mla di ho če jo de la ti ne kaj za tis te, ki jim ne gre ta ko do bro kot nam, da bi kak šno so bo to, na mes to da gre do na žur ko, šli in 46

47 na mes to žup ni ka zbi ra li star pa pir pa feh ta li od vrat do vrat za po moč pa zbi ra li cen te od sreč no pre vo že nih ki lo me trov pa mor da de la li kar ti - ce za no vo le to in ta ko na prej? Ali ste ka te re mu od va ših mla dih po ka - zali možnosti, kot so Pota, Samuel, Vezi? Gasilci in ŠKL "Kar me naj bolj mo ti pri ga sil cih, je to, da na re di jo ga sil sko va jo ved - no v ne de ljo do pold ne, ko je ma ša," se mi je pri to že val nek žup nik. Za ni mi vo mi je bi lo, da ima jo vsi va je rav no v tis tem ča su. Sklep ne - ga tiv ne ga sce na ri ja je smi seln, če os ta ne mo pri tr dit vi: "Za go to vo na ga - jajo." Mor da pa je raz re ši tev kon flik ta bliž je, kot si pred stav lja mo. Kot žup - ni ki bi bi lo ze lo prav, da jih obi šče mo, se z nji mi po go vo ri mo in sku paj ne ko li ko re or ga ni zi ra mo pro sti čas na še ga kra ja. Vse or ga ni za ci je se trudijo v dobro prebivalcev in kraja, torej začnimo z njimi sodelovanje in ne bo ja. Vča sih so po treb ni čis to maj hni kom pro mi si in vse ste če kot namazano. Mla di ima jo nad vse ra di svoj pro sti čas. Ni ma jo ga prav ve li ko, ven - dar ga sil no ce ni jo. Vpra šaj te jih, kaj vse bi po če li v pro stem ča su, ali po glej te, kaj vse po čno v njem. So pri skav tih, Ma ri ji nem de lu, pa v Ma - ri ji ni le gi ji, or ga ni zi ra jo okrog 300 ora to ri jev, vo di jo ali se ude le žu je jo raz nih du hov nih vaj, ak tiv ni so v mi si jon skih in ka ri ta tiv nih sku pi nah, so - de lu je jo v mla din skih in otroš kih pev skih zbo rih in sez nam s tem ni za - ključen. Če bi sešteli njihove ure prostovoljnega dela za župnije v Sloveni ji, bi te šle v de set ti so če, če ne v mi li jo ne. Se daj pa ma lo iz pra še va nja ves ti, da bi lah ko v pri hod nje rav na li boljše kot v preteklosti. Duhovniki smo profesionalci v župnijskem delu. Koliko prostega časa namenimo prostovoljnemu delu v župniji ali pa pri kak šnem šport nem klu bu ali pa pri ga sil cih ali pa pri Ka ri tas. Ne mis lim tis te ga ča sa, ki ga mo ra mo od slu ži ti za ra di de kre ta ali po god be o za - pos lit vi, to je 8 ur na dan oz. 40 ur na te den. V ta čas ne sme te šte ti ob vez nih mo li tev iz bre vir ja, prav ta ko ne va - še pre miš lje val ne mo lit ve. Mla di pa tu di od ras li ni ma jo dru ge ga ča sa kot svoj pro sti čas in te ga sme jo po ra bi ti po svo ji last ni iz bi ri in svo jih prioritetah. Se čudite, zakaj na tej prioritetni listi ni duhovnih vrednot? Ste kdaj po mis li li, da ima jo mor da sla be uči te lje ali pa pri če val ce du hov - nih vred not? Ne gle de na vse to mla di po leg pol ne za pos le nos ti s šo lo svoj pro sti čas da jo za to, da ho di jo k ve rou ku, da se iz obra žu je jo, da 47

48 ho di jo k ma ši, da de la jo kot pro sto volj ci v raz nih sku pi nah. In kaj jim vi osebno dajete v zahvalo za njihovo prostovoljno delo v Gospodovem vino gra du? Ali do bi va jo po en de nar na dan? To mo ra jo, to je nji ho va dolž nost, to je dolž nost dob re ga krist ja na. Pozabljamo pa nekaj drugega, da želijo, da so njihove izbire, da si prizadevajo delati v Gospodovem vinogradu. Kaj ko bi od kritike naredili korak k mladim in začeli vrednotiti njihovo prizadevanje, njihov prispevek, njihovo izbiro, da želijo biti Gospodovi apostoli, prav tako kot to želi mo mi, ki smo služ be no, pro fe si o nal no, pa za to mar si kdaj res kot na - jem ni ki, ki jim ni kaj pri da mar za Bož je ov či ce? Ve li ka raz li ka je med na - mi, du hov ni ki, re dov ni ki in pro sto volj ni mi so de lav ci. To je naš čas, s ka - te rim si slu ži mo kruh, prav ta ko kot si ga oni slu ži jo s šo lo. V nji ho vem pro stem ča su bi lah ko le ža li do ma in se čo ha li po pop ku. Vso pra vi co ima jo do te ga. V Janezovi pripovedi o dogodkih, povezanih z Lazarjem in njegovo smrt jo, je vsak imel nek skriv ni na črt. Učen ci ima jo na črt z Je zu som in ozdra vlje njem La zar ja. Mar ta ima na črt za več no ži vlje nje za se in za bra ta La zar ja. Ma ri ja ima na črt za Je zu sa in za bra ta La zar ja. Tu di Je zus je bil za pos len s svo jim na čr tom po u če va nja. La zar ni imel no be ne ga na čr ta in je troh nel v gro bu. Mar ni z ma no ena ko? Jaz imam uro za ve - rouk pa uro za ma šo pa uro za skav te, mla di pa ima jo čas, čas za šo lo, čas za pri ja te lje, čas za mo li tev, čas za ora to rij, čas za vi se nje in kle pe - tanje. 4. MLADI IN PROSTOVOLJSTVO 1 Kor 12, : "Raz lič ni so du hov ni da ro vi, Duh pa je is ti. Raz lič ne so služ be, Go spod pa je is ti. Raz lič na so de la, is ti pa je Bog, ki de la vse v vseh. Vsa ko mur se da je raz krit je Du ha v ko rist vseh. Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, dru ge mu v skla du z is tim Du hom be se da spo - zna nja. Dru ge mu ve ra po is tem Du hu, dru ge mu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, drugemu delovanje čudežnih mo či, dru ge mu pre ro ko va nje, dru ge mu raz lo če va nja du hov, dru ge - mu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. Vse to pa uresničuje en in is ti Duh, ki de li vsa ke mu po se bej, ka kor ho če. Vi pa ste Kri stu so vo te lo in vsak za se del te le sa. Bog pa je v Cer kvi po sta vil naj prej apos to le, dru gič pre ro ke, tret jič uči te lje; po tem ču do - 48

49 delstva, potem milostne darove ozdravljanja, pomoči, vodenja in govorje nja v raz no vrst nih je zi kih. So mar vsi apos to li? So vsi pre ro ki? Vsi uči - telji? Ali vsi delajo čudeže, ali imajo vsi milostne darove ozdravljanja? Ali vsi go vo ri jo je zi ke? Jih vsi raz la ga jo? A ven dar mo ra te hre pe ne ti po več - jih milostnih darovih." Člen 337: Mla din ska pas to ra la je ses tav ni del žup nij ske pas to ra le, hkra ti pa naj us mer ja v ži - vlje nje druž be, da ne bo sa ma se bi na men. Župni ja os ta ja pr vi pro stor pre no ve mla din ske pas to - ra le, za to tu di ne mo re mo pri ča ko va ti ko re ni tih zasukov na področju mladinske pastorale, če se vzpo red no ne bo v kon cil skem du hu pre nav lja la tu di žup ni ja. Od sled - nje namreč pričakujemo več posluha za dejansko duhovno in bivanjsko stanje mladine ter večjo paleto vzgojno-pastoralne oskrbe: od kateheze do kul tur ne ani ma ci je, od so ci al ne skrbi do skrbi za dru žab nost in pro - sti čas. Od 15-ih ve rou kar jev de ve to šol cev so 3 pri žup - nij skem mla din skem pev skem zbo ru, 3 v šol skem pro jek tu po mo či sta rost ni kom v do mu sta rej ših, 3 pri mi nis tran tih, 4 tre ni ra jo hip- hop, 2 pri prit - rko val cih, 6 jih je v no go met nem klu bu, 3 pri ani - ma tor jih, 5 pri skav tih, 4 pri ga sil cih, 5 jih je v glas be ni šo li, 3 so v šol skem pev skem zbo ru, 3 pri pla nin skem druš tvu, 2 pomagata pri postavitvi jaslic, 3 so dejavni pri vseh šolskih kulturnih programih, 4 so v šolskem projektu ekološka šola Šte vi lo de ve to šol cev se se ve da ne uje ma s šte vi lom de jav nih v naš - te tih de jav nos tih. Ve či na od teh mla dih je ak tiv na na dveh, treh ali več področjih. Spisek dejavnosti bi lahko bil, glede na specifične potrebe okolij, iz ka te rih pri ha ja mo, še ne ko li ko bolj raz no lik, ta ko v ob se gu šol skih, iz - venšolskih kakor tudi župnijskih dejavnosti. Kdaj ima mladostnik zame več jo vred nost: ko pri de mi nis tri rat ali ko se pri ga sil cih uči bi ti druž be - no ko ris ten in raz po lož ljiv za lju di v stis ki? Ali ena ko ce ni mo pet je pri župnijskem mladinskem pevskem zboru in treniranje hip-hopa? Če ne, lahko da delamo komu krivico. Kre pi ti no tra njo moč vsa ke ga po sa mez ni ka iz na ših ob čes tev je na - lo ga Cer kve. Ven dar ne za to, da bo ta skup nost sa ma se bi na men, am - 49

50 pak da bo lah ko vsa kdo v pol nos ti sol zem lje in luč sve ta tam, kjer je, in bo us mer jen tu di v ži vlje nje šir še druž be. Slo ven ska Cer kev, mor da bo še bolj še, če re če - mo kar slo ven ski du hov ni ki, smo v zgo do vi ni po - ka za li iz red no pri la god lji vost. Pre ži ve li smo pod najrazličnejšimi pritiski in prepričan sem, da nam bo uspelo tudi v prihodnje. Preživeli smo ukinitev ve rou ka v šo li in se znaš li brez učil nic z na lo go poučevanja v veri. Mnoge zakristije, skladišča, bivši svinjaki in hlevi so postali bolj ali manj primerni prostori za poučevanja verouka. Prav tako sem prepričan, da se bomo slovenski duhovniki ponovno znašli v novih, povsem spremenjenih okoliščinah. Vse doslej je bilo odvisno predvsem od nas. Iz po vsem jav ne ga ži vlje nja pred II. sve tov no voj no je mo ra la Cer kev prak tič no pre ko no či v po pol no ano nim nost brez pra vi ce jav - nos ti. In du hov ni ki so ta krat po pri je li in Cer kev po pe lja li pre ko če ri to ta - litarizma, preganjanja in blatenja. Kot taki smo zapluli v novo obdobje, kjer bi naenkrat potrebovali množico pogumnih kristjanov, izvedenih v vseh mo go čih ve šči nah in umet nos tih. Teh pa ni, ker pre pro sto ni bi lo časa, da bi jih izšolali. Potrebovali bi kopico profesionalcev, da bi vodili vse zah tev nej še na lo ge, ki se po jav lja jo v Cer kvi, teh pa ni, ker žup ni je nimajo finančne moči, da bi jim dostojno plačale njihovo delo. In lahko naš te va mo na lo ge in ovi re, ki so pred na mi. Ne kaj smo jih ta ko in ta ko že našteli tudi danes v tem predavanju. Mnoge poznate sami po najbolj boleči metodi, metodi lastne kože. Mis lim, da smo po za bi li ne eno ve li ko in po memb no di men zi jo slo - ven skih krist ja nov, ki nam po nu ja iz red no mož nost pri la ga ja nja v bo do - če. Na ši krist ja ni in mla di ni so no be na iz je ma, prej so pra vi lo: ima jo iz re - den čut za de jav no ve ro. Bi ti ve ren, ve ro va ti v Kri stu sa in ne bi ti de ja ven v ko rist bli žnje ga, to za na še mla de krist ja ne ni no be na ve ra. Ve ra v Slo - ve ni ji ni za čeh lja nje ušes, am pak v ko rist in do bro vseh lju di, ne le Bož - jih otrok. Mladi kristjani so danes aktivni v brezštevilnih organizacijah, druš tvih in ak ci jah. Ali so ak tiv ni sa mo za ra di hu ma niz ma, člo veš ke po - tre be po bi ti do ber, ali pa so ta ki za to, ker smo jih vzgo ji li v od go vor ne krist ja ne. Res je, da ne ho di jo k ma ši, res pa je, da že li jo bi ti sku paj. Res je, da ne ho di jo k spo ve di in dru gim za kra men tom, ven dar že li jo de la ti do bro. Res je, da se ne ude le žu je jo raz nih ro manj in cer kve nih slo ves nos ti, ven dar je tu di res, da red no mo li jo nek je v skriv nem ko tu svo je so be. Vse to je res, ka dar po gle da mo na sploš no vse lju di. 50

51 Premaknimo svojo pozornost od tega, kako ne gre, k tistemu, kaj gre in ka ko bi lah ko to okre pi li. Na na ših Bož jih nji vah so že po se ja ne mnoge rastline; nekatere je potrebno okopati, pri nekaterih je potrebno pri li ti ne kaj vo de ali pa ma lo po gno ji ti. Spet dru ge je po treb no še le po - sejati. Vse ob svojem času. Stopimo skupaj kot duhovniki v dekaniji ali vča sih ce lo kar v ško fi ji in sto ri mo vse, da bo se me po se ja no v zrah lja - no zem ljo. Zač ni mo se uči ti za no ve ča se. Po za bi mo, ka ko je bi lo v so - cializmu. Hvala bogu - preživeli smo. Mislimo na jutri. Mnogo poganskih na vad je pri šlo v naš na rod od Vzho da, še več z Za ho da. Ne bo ri mo se z njimi, ampak jim dajmo tistega pravega krščanskega duha. Tako kot so irski menihi pokristjanili naše prednike, tako lahko mi pokristjanimo no ve ro do ve. Mor da va len ti no vo res ni praz nik, ki bi bil ta ko ve lik kot ve - li ka noč, je pa za naj stni ke ve li ko bolj po mem ben, kot je bar va nje jajčk in blagoslov šunke. Pokristjanimo ga in ga obhajajmo skupaj. Mor da praz no va nje roj stnih dni res ni ta ko kr ščan sko, kot je ob ha ja - nje go dov nih za vet ni kov, ven dar v vsa kem od nas ti či zr no svet ni ka; bla - goslovimo rojstnodnevna praznovanja. Kako? S po moč jo de la z na ši mi ani ma tor ji, z nji ho vim uspo sab lja njem, z molitvijo skupaj z njimi. Dokler našim prostovoljcem ne nudimo ne plačila za njihovo delo ne iz ob ra že vanj, jih za nji ho vo de lo ne poh va li mo, ta ko dol go pač ne pos - nemamo Jezusa Kristusa, in ne oznanjamo živega, ampak mrtvega. Za mrtvimi voditelji pa ljudje ne hodijo, jih samo spremijo na zadnji poti. Ne gle de na to, kdo nam pe re pe ri lo, naj brž vsi vemo, kako deluje pralni stroj. Stroj perilo najprej na mo či, po tem vza me pra šek, ne kaj ča sa pe re, pe ri lo splak ne s čis to vo do in na to še oža me. Pralni stroj je zmožen izvesti proces z različnimi stop nja mi, ne da bi ka te ro pre sko čil. Za do ber rez ul tat je po memb na vsaka izmed omenjenih stopenj. Mo go če je res čud no, da nas, ki de la mo v mla din ski pas to ra li, pri - mer jam s pral nim stro jem, am pak naj se oprem še na en ma lo bolj re - sen vir. To je gospod Maslow. Iz njegove piramide človekovih potreb je hit ro raz bra ti po memb nost pro ce sa. Na dnu ome nje ne pi ra mi de se na - mreč na ha ja jo fi zi o loš ke po tre be, kot so: di ha nje, hra na, spol nost, spa - nje Stopnjo višje jim sledijo socialne (družina, prijateljstvo ) in tako dalje, vse do potrebe po samouresničenju. 51

52 Po Ma slowi pi ra mi di po treb je člo ve ko va po tre ba po vsem, kar je du hov ne ga, ze lo vi so ko. Pred njo je mno ži ca bolj os nov nih člo veš kih po treb. Kaj to po me ni za nas, ki smo v sti ku z mla di mi? Ab so lut no ne moremo zadovoljiti cele piramide potreb naših mladostnikov, lahko pa po svojih močeh pripomoremo k temu, da jim bo omogočena celostna člo veš ka rast. Sku paj (de lav ci v mla din ski pas to ra li, star ši, mla di ) raz - vijajmo, načrtujmo in spodbujajmo programe za mlade, ki bodo temeljili na celostnem pristopu in ne bodo odgovarjali samo na duhovne, ampak tu di na os nov ne po tre be mla dost ni kov. Le-te lah ko slu ži jo za tr den te - melj, na katerem bomo skupaj z mladostnikom gradili pristen odnos z ži vim Bo gom. Pos ku šaj mo od go var jaj mo na VSE nji ho ve po tre be (za - čenši z najbolj osnovnimi) in bodo sami začeli moliti! ZAKLJUČEK Mt 13,24-30: "Po dal jim je dru go pri li ko; re kel je: "Ne beš ko kra ljes tvo je po dob no člo ve ku, ki je po se jal do bro se me na svo ji nji vi. Med tem ko so ljud je spa li, je pri šel nje gov sov raž nik, za se jal ljulj ko med pše ni co in od šel. Ko je se tev zras la in šla v kla sje, se je po ka za la tu di ljulj ka. Pri šli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka? Dejal jim je: Sov ra žen člo vek je to sto ril. Služab ni ki pa so mu re kli: Ho češ to rej, da gre mo in jo po be re mo? Ni ka kor, je de jal, da mor da med po - bi ra njem ljulj ke ne iz pu li te z njo vred tu di pše ni ce. Pus ti te, naj obo je sku paj ras te do žet ve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljulj ko in jo po ve ži te v sno pe, da jo sež ge mo, pše ni co pa spra vi te v mojo žitnico. " Člen 339: Pri pre no vi ob čes tva in mla din ske pas - to ra le je po treb no po seb no po zor nost na me ni ti laiškim voditeljem in animatorjem skupin. Ta služba je ne i zo gib na zlas ti, ko se v ob čes tvu vzpo sta - vi mre ža pas to ral nih in vzgoj nih po nudb za mla - de. Od go vor ni za pas to ra lo naj bi to rej in ten ziv ne je is ka li in vzga ja li vo - ditelje iz vrst mladih. Mladinske pastorale bo končno toliko, kolikor bo v Kristusu 'močnih' in pedagoško kakovostnih voditeljev, ki so pripravljeni 52

53 sku paj z mla di mi ho di ti in is ka ti. Mnogi mladi so pripravljeni prevzeti to vlo go, saj "pas to ral na iz kuš nja in raz is ka ve ka že jo, da mla dih ne na go - vo ri sa mo tis ta skup nost, ki jih zna po slu ša ti in ce ni ti, am pak še bolj tis - ta, ki jih zna postaviti pred določeno odgovornost". Naj za klju čim z zgod bo s. Ane: "Zras la sem v rev ni dru ži ni. Ker sta starša veliko delala, sem otroštvo preživela na ulici. Ko sem bila stara 13 let, sem šla z žup nij skim mla din skim zbo rom na mor je. Pred od ho - dom mi je ma mi re kla: "Druž bo si iz bi raš sa ma. Če ti ni všeč, pač poj di stran. Odločitev je tvoja." Ko smo pri šli na mor je, nam je ka plan do vo lil, da smo šli zve čer sa - mi ven. Gra dil je na za u pa nju. Bi la sem naj mlaj ša, za to naj bi dru gi pa zi li na me, a so se sko raj vsi na pi li, se dr li, bru ha li Vsta la sem in na re di la ne kaj ko ra kov. "Hej, kam pa greš?" so vpi li za ma no. Obr ni la sem se in re kla: "Ma mi mi je re kla, da si lah ko sa ma iz be rem druž bo, ki mi bo všeč. Ta le mi ni!" In sem odšla stran. Moja mami mi ni nikoli skušala preprečiti stika s slabo družbo, me je pa že od ma le ga vzga ja la k oseb ni od go vor nos ti in k sa mo stoj ne mu od - ločanju." Jezus v evangeliju pravi: "Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve..." Ži to in ple vel sku paj. Mla di so ži to in ne ple vel. Ple vel jih sa mo ogro ža - grož nja za mla de to rej pri ha ja od zu naj - 'sov raž nik' pri de od zu naj. Če prav razumemo Jezusovo priliko, so v prvi vrsti pomembni mladi in ne ple vel. Po mem ben je vsak, če tu di no si sa mo zr no ali dva v svo jem kla - su, če tu di je že sko raj na ro bu pro pa da, ker se je ljulj ka v nje go vi ne po - sredni bližini tako močno razrasla. Vsi mladi so v osnovi dobri, četudi so za zna mo va ni z raz lič ni mi ži vljenj ski mi zgod ba mi, vča sih tu di ze lo težkimi. Življenje mnoge zlomi. Toda vsakdo ostaja dragocen klas, ki bo ob svo jem ča su ro dil svoj sad. Sad bo, pa kak šen ko li že. "Cerkev je prepredena s hudim, zunaj in znotraj," je zapisal Silvano Faus ti v knji gi Skup nost be re Ma te jev evan ge lij. In na da lju je, da je v skuš nja vi, da ga s si lo iz pu li, Cer kev po kli ca na, da ga pre ma ga z dob - rim in ga na re di za pred met us mi lje nja na mes to ob sod be. Kdor je ne us - miljen, brez potrpljenja in zahteven, uniči pšenico - Božje življenje. Kajti korenine ljuljke so tako močne in razvejane, da kdor jih puli, izpuli tudi pše ni co. Hu do naj to rej ras te z dob rim. Na mes to da bi ga od stra ni li z nasiljem, prepovedjo ali celo kršenjem svobode, naj nam raje postane pro stor naj več je ga dob re ga. Ome je nos ti in hu de ga, s ka te ri mi se sre ču - 53

54 jemo pri mladih, ni potrebno odstraniti, ampak obravnavati na drugačen na čin. De lo z mla di mi ni od stra nje van je ljulj ke. Pri ta kem po čet ju se nam lah ko zgo di, da se 'v ime nu dob re ga' ro di jo ukre pi, ki so slab ši od ljulj ke. So o če nje z ljulj ko mla dim po ma ga pos ta ti pše ni ca - pos ta ti v pol nos ti to, kar so! Za to bi vsi mla di, res prav vsi, v na ših očeh mo ra li ime ti is to vred - nost in bi ti de lež ni is te skrbi - v prav vsa kem iz med njih je Bož je ži vlje - nje, ker ni so ple vel, am pak pše ni ca. Vsi so bi li ustvar je ni z na me nom, da bodo iz njihovih klasov živeli njihovi potomci, tako kot današnji mladi ži vi jo od kru ha, ki nas ta ja iz na ših zrn, iz vse ga, kar je do zo re lo v nas, od vsega, kar je zrelega, dobrega, plemenitega na nas. Vsakdo izmed nas je priča. Bodimo priče zaupanja, priče dobrega, ple me ni te ga. Do vo lj je, če s po niž nost jo in z vztraj nost jo pri na ša mo dobroto, preprostost, ljubezen, usmiljenje in prizanesljivost. Ni nam potrebno biti specialisti za mlade. Bodimo veseli oznanjevalci! Li te ra tu ra: Os nu tek te melj nih smer nic za mla din sko pas to ra lo v Cer kvi na Slo - venskem, Medškofijski odbor za mladino, Ljubljana Skle pni do ku ment ple nar ne ga zbo ra Cer kve na Slo ven skem, Dru ži - na, Ljubljana Janek Musek: Osebnost in vrednote, Educy, Ljubljana Zbor nik med na rod ne ga sim po zi ja: Mla di na - pot Cer kve, Dru ži na, Ljubljana Mirjana Ule in Vlado Miheljak: Pri(e)hodnost mladine, DZS, Ljubljana Dr. Jože Bajzek: Zrcalo odraščanja, Didakta, Radovljica Dr. Jože Bajzek: Odiseja mladih, Didakta, Radovljica Silvano Fausti, Skupnost bere Matejev evangelij, Mohorjeva družba,

55 PREDLA GANA LITERATU RA ZA DE LO Z MLADI MI "Ras ti mo sku paj" - Edi no upa nje sve ta Posvečena je premišljevanju Evangelija po Luku. Evangelist v zgodovinskem kontekstu in z izjemnim posluhom za obrobne in drugačne pri ka že Je zu sa Kri stu sa kot Te ga, ki je pri šel od Bo ga, in bo ljud stvo odrešil, kot je bilo obljubljeno po prerokih. Priročnik za skupino in priročnik za voditelje sta združena v eni knjižici. "Ras ti mo sku paj" - Ži vljenj ske te ža ve Z odlomki iz Svetega pisma kaže, kako se Božja beseda zdravilno do ti ka stisk in te žav, ki jim je iz po stav ljen vsak člo vek. To ni no La sco ni: 10 iz lju bez ni - razlaga desetih Božjih zapovedi Niehl W. Franz, Thom mes Art hur: 212 me tod To ni no La sco ni: dan s te boj - kratka meditacija za vsak dan Ad mi ni stra ci ja v druš tvih Knjižica se osredotoča na administrativno vodenje društva, torej na tisti del, ki zagotavlja oz. predstavlja podporo delovanju ostalih dejavnosti. Primerna je za mlade, ki se želijo organizirati in ustanoviti svoje društvo. Nakaže jim področja, na katera morajo biti še posebej pozorni pri vo de nju druš tev ter opo zo ri na ne kaj ne var nos ti, ki se skri va jo pri tem. Ker se prepisi pogosto spreminjajo, je potrebno stalno preverjati informacije, če še ustrezajo veljavni zakonodaji. Alen ka Bla zin šek: Ak tiv no dr žav ljan stvo Ak tiv no dr žav ljan stvo je po jem brez jas ne de fi ni ci je. Ali je ak ti ven državljan človek, ki veliko večino časa preživi v službi in dobro zasluži? Kaj pa ma ti treh otrok? In na vi jač, ki z za sta vo ma ha na no go met ni tek - mi? Av to ri ca se po i gra va s poj mi druž ba, de mo kra ci ja, ak tiv nost, dr žav - ljanstvo. Predstavi nekatere teoretske poglede na aktivno državljanstvo ter ga po sta vi na spro ti po troš niš tvu. V zad nji četr ti ni knji ži ce na va ja pri - poročila za izobraževanje za aktivno državljanstvo. 55

56 bir man ski vo di te lji žup ni je Ljub lja na Ra kov nik: Ali ho če te tu di vi od iti? - priročnik za birmanske voditelje in mladinske veroučne skupine John Pow ell DJ: Ali po zna te se be? Knji ga za je ma po gled va se, kak šen sem, kak šni so dru gi, ka ko jih lahko sprejemam in jim odpuščam. "Spotakljivo vedenje je krik bolečine in klic na po moč" je mi sel, ki jo av tor od kri va v svo jem de lu. Be se de za mla de iz Sve te ga pis ma Iz bor sve to pi sem skih na ved kov za naj stni ke in mla de. Na ved ki so zbra ni v pet in šti ri de set pri mer nih tem, ki se v knji gi zvrs ti jo po abe ced - nem re du. Na kon cu vsa ke te me je krat ko raz miš lja nje, ki ga je pri spe - val mlad krist jan ali kr ščan ski mla din ski de la vec. Knji ga mla dim po sre - du je spo ro či lo upa nja, spod bu de in ži vljenj ske us me rit ve, ki iz ha ja iz Božje besede. Oblikovana je tako, da je primerna za darilo. Bo di pri prav ljen - priročnik za življenje v naravi Da bi ime li ži vlje nje Smernice za vzgojno poslanstvo HMP. Izvirnik: PERCHE' ABBIANO VI TA E VI TA IN AB BON DAN ZA. Li nee ori en ta ti ve del la mis si o ne edu ca - tiva delle FMA. Torino, ELLEDICI, Mi chel Quist: Da ni jev dnev nik - dnev nik, pri me ren za fan te (spol na vzgo ja) Mi chel Quist: Dnev nik Ana ma ri je - dnevnik, primeren za dekleta (spolna vzgoja) Mi le na Pač nik, Franc Zo rec: Di na mič nost Bo žo Rust ja: Drob ne zgod be z bi se rom Bo žo Rust ja: Drob ne zgod be za du šo DVD Ban si I in II Ban si so pes mi, ki jih sprem lja mo s ka za njem. Ene ga go to vo po zna - mo vsi - Ko si sre čen. Naj učin ko vi tej ši na čin uče nja ban sov po leg uče - nja 'v ži vo' je vi de o ka se ta. Na Druš tvu mla din ski ceh smo iz da li dve. Na 56

57 vsa ki od njih naj de mo oko li 20 ban sov raz lič ne te ža vnos ti, raz lič nih vse - bin in za različne priložnosti. Dvig ni pe ru ti - priročnik za skavtske voditelje Bran ko Ba la žic: Fo to go vo ri ca 60 fo to gra fij for ma ta B4. Upo rab ne so za ustvar ja nje di na mi ke v sku pi ni. Pre ko fo to gra fi je člo vek laž je iz ra zi svo je ob čut ke, mne nja, podzavest, pričakovanja... Primerno za vse starosti. Ger hard Hau er: Hre pe ne nje po ne žnos ti - od go vor na lju be zen pred po ro ko Nežnost vsebuje neko prvino čarobnosti in skrivnosti. Razkrije se le tis te mu, ki jo išče s po šte nost jo. Ra fo Pi no sa: Igraj mo se - zbirka iger za najrazličnejše priložnosti (razprodano) Jo že Gor nik: Igre - zbirka iger za najrazličnejše priložnosti Bar ba ra Kav čnik: Igre za pr vo po moč V "Igrah za pr vo po moč" naj de te raz lič ne igre, ki omo go ča jo var no pre iz ku ša nje no vih mož nos ti in spo sob nos ti, po sa mez ni ka raz bre me - njujejo težkih vsakdanjih skrbi ali pa ga preprosto zabavajo. Bar ba ra Kav čnik: Igre za spo zna va nje V knji ži ci "Igre za spo zna va nje" je 40 raz lič nih iger, ka te rih glav ni na - men je spoznavanje na različnih nivojih. En ci klo pe di ja o Sv. pis mu. Ilu stri ra na en ci klo pe di ja Sve te ga pis ma En zo Bi an co: Iz bolj šaj mo na ša sre ča nja - priročnik za krščanske skupnosti Fran ce Škrabl: Iz bra na po glav ja iz me to di ke ve rou ka - oblike didaktičnega ravnanja Ra fo Pi no sa in Mi ja Ma ri ja Kle men čič: Iz zi val ci - pri roč nik za de lo v sku pi ni 23 pri prav lje nih iz zi val nih sre čanj za mla de - pu ber tet ni ke, mlaj še mla dost ni ke in mla dost ni ke. Če se že li te z nji mi po go vo ri ti o oseb ni 57

58 iden ti te ti, so ci al ni pra vi čnos ti, ži vljenj skih iz bi rah, pri o ri te tah in dru gih aktualnih temah. Izzivalci mladim ne moralizirajo, ampak jih izzivajo. Ne postavljajo 'svetih resnic', ampak v mladih izzovejo problem, ki jih tako grize, da ga rešujejo sami. An dré Lé o nard: Je zus in tvo je te lo Kako Jezus gleda na človeško telo in ljubezen? Lu is Q. Ga l lo: Je zu so va Cer kev, Mož je in že ne za ži vlje nje sve ta Ju bi la te II - mladinska pesmarica Kaj krist ja ni ve ru je mo? - poljudna osvetlitev osrednjih resnic krščanstva Ka ko pa met no po ra bi ti EU sred stva? V knjižici "Kako pametno porabiti EU sredstva?" boste našli nasvete za vodenje projektov, podprtih s strani Evropske unije. Knjižica je razdeljena v 4 dele: predpriprava, načrtovanje, izvedba in vrednotenje. Za vsak del pa je opre de ljen rez ul tat, ki ga je v tem de lu po treb no do se či, kak šne so v tem de lu na še ob vez nos ti do part ner jev in pa na lo ge, ki jih je v tem de lu po treb no opra vi ti. Jo že Gor nik in Ra fo Pi no sa: Igre I-VI, kar to te ka Priročni kartončki velikosti tretjine strani A4. Na vsakem kartončku je ena igra. Na spred nji stra ni so po dat ki, ki so pred stav lje ni s sim bo li, ta ko da lah ko pra vo igro oz. me to do de la hit ro iz be re mo. Na zad nji stra - ni so v treh razdelkih opisani razlaga, potek dela in evalvacija. Kartoteke so pri re je ne ta ko, da lah ko vse ali le del spra vi mo v pri ro čen ovi tek - blokec. Bran ko Ba la žic: knji ga Fo to go vo ri ca - knjiga "Fotogovorica" o uporabi metode fotogovorica Jo že Pu celj, D. J.: Ko lju bez ni ne bi imel - pereča vprašanja iz krščanske etike Et nič na raz sež nost evan ge li ja člo ve ka ne za vi ra, am pak mu omo go - ča, da za ži vi iz lju bez ni in za lju be zen. 58

59 Kr ščan ski po gled - res ni ca, ki nas osvo ba ja Knjiga govori o osvobajajočem načinu gledanja na človeka, na svet, Bo ga, tr plje nje, Cer kev in Bož jo vo ljo... "Ne gle de na to, ko li ko se tru di - mo pri kri ti svo jo po tre bo po raz ume va nju in lju bez ni, smo žej ni raz ume - vanja in lačni ljubezni." John Pow ell, D. J.: Lju be zen je čus tvo, ki se ga mo ra mo nau či ti "Za kaj mi te ga do slej ni še nih če po ve dal?" (str. 30) spra šu je mla do dekle, ko išče odgovore na vprašanje spolnosti, ljubezni, medsebojnih od no sih med fan tom in de kle tom. Av tor, pre da va telj in sve to va lec mla - dih izčrpno odgovarja na ta in podobna vprašanja Wal ter Tro bisch: Lju be zen ne po zna po go jev Av tor je pre pri čan, da je lju be zen, ki ne po zna po go jev, tra jen del sr - ca, ki ga lah ko po kla nja mo drug dru ge mu. ma pa De lav ni ce I, II in III Ideje za kreativne delavnice, ki služijo razvoju ročnih spretnosti. Primerne predvsem za osnovno šolo, nekatere tudi za mlajše in starejše. Vsa ka de lav ni ca je na enem ali več A4 li stih. Pri vsa ki od njih so na za - čet ku na ve de ni pa ra me tri, kot so sta rost in šte vi lo ude le žen cev, pri mer - no okolje za delo, potrebni pripomočki, stroji in naprave ter morebitno opozorilo. Ma pa De lav ni ce I vse bu je 120, De lav ni ce II 80 in De lav ni ce III 100 delavnic različnih avtorjev. Mav gli je ve zgod be - za de lo po skavt ski me to di z naj mlaj ši mi (8 do 10 let) Med na mi je On - mladinska pesmarica Ka rel Gr žan: Mis li mla dos ti V čem sem kot mlad člo vek dra go cen? Wal ter Tro bisch: Na pač no raz um lje ni moš ki De lo, ki naj bi po ma ga lo moš kim, da bi bo lje raz ume li se be in se spre - je li - po ma ga lo naj bi tu di žen skam, da bi bo lje raz ume le svo je mo že. Ma tej Ce pin: Ne for mal no iz ob ra že va nje Avtor predstavi definicije formalnega in neformalnega izobraževanja in ori še raz li ko med nji ma. Pred sta vi pre cej pred nos ti ne for mal ne ga iz - 59

60 obraževanja, ki danes pridobiva na pomenu, kot komplement formalnim iz obra že val nim de jav nos tim. Knji ga se pred vsem osre do to či na do ga ja - nje v kon kret nem iz obra že val nem pro ce su ta ko v for mal nem kot v ne - formalnem izobraževanju. Ma tej Ce pin in dru gi: Ne vlad ni.ka ko? Knji ga je na me nje na tis tim, ki se v ne vlad nih or ga ni za ci jah tru di jo kljub nekoliko slabšim pogojem dela delati kar najbolje. Nato tistim, ki o računalnikih vedo nekaj, radi pa bi vedeli več. In nenazadnje tistim, ki pojma 'nevladna organizacija' niti ne poznajo natančno, zanima pa jih, ka ko pri pra vi ti ko rist no zbir ko po dat kov, ob li ko va ti splet no stran ali na - rediti kvalitetno predstavitev svojega dela. Alen ka Go ljev šček: New age in kr ščan stvo - sodobni new ageevski pojavi s krščanskega vidika To ni no La sco ni: Ni ko li sa mi - razlaga molitve očenaš Mar ja na Ko ro šec, Ur ška No vak, He le na Zev nik: Ob iz gu bi, ki jo do živ lja mla dost nik Knjižica na 48-ih straneh najprej na inovativen način, preko različnih primerov, definira pojem izgube. Ob liž na gla vo Osem na tan čno pri prav lje nih de lav nic za ra zvoj kre a tiv ne ga miš lje - nja, ka ko re še va ti te ža ve. Za mla de med 9. in 14. le tom sta ros ti. Pri vsa - ki delavnici je naveden cilj in postopek izvedbe. The re sia Hau ser: Os nov na ži vljenj ska iz kus tva Knjiga obravnava izkustvo človeka o zaupanju, veselju, upanju, bolezni, smrti, minljivosti O vprašanjih, ki jih vsi srečujemo na življenjski poti. Iz teh spoznanj odkrijemo globino lastnega življenja. John Dra ne: Pa vel - knji ga o sv. Pa vlu, apos to lu na ro dov - pri mer na za Pa vlo vo le to Mar tin Li sec: Pe sem, igra, ples... - zbir ka ban sov Mar ta Bak: Pod po ra mla din skim vo di te ljem V sre di šču knji ge so pro sto volj ci, ki oprav lja jo vlo go mla din ske ga voditelja. Avtorica predstavi pomen dela mladinskih voditeljev za njihov 60

61 last ni ra zvoj in za šir šo druž bo. De lo pa se osre do to či na to, kaj vo di te lji potrebujejo za kvalitetno delo in kdo jim lahko takšno podporo nudi. Jo seph Cornell: Po to va nje v sr ce na ra ve Gim mi Riz zi: Praz no va nje za kra men ta od pu šča nja Knjiga ti bo pomagala pri razločevanju med dobrim in slabim, med vred no ta mi in zmo ta mi, med tem, kar bo ga ti me do seb ne od no se, in is - tim, kar jih ru ši. Cornell Jo seph : Pri bli žaj mo na ra vo otro kom Pri di, Sve ti Duh - priročnik za katehete in animatorje birmanskih skupin Sa bi na Der ganc: Pro sti čas mla dih Ali je pro sti čas ak tiv nost ali pa po či tek brez de jav nos ti? V sploš ni ob re me nje nos ti mla dih ni eno stav ne ga od go vo ra. Ob pre mis le ku, kaj sploh je prosti čas mladih, avtorica predstavi nekaj smernic vzgojiteljem in opozori na nekatere napake, ki jih odrasli naredijo pri organiziranju prostega časa mladih. Rad bi svet nau čil pes mi - pesmarica Bog dan Žorž: S pra vi mi vpra ša nji do re šit ve vzgoj nih zad reg - vprašanja glede vzgoje mladostnikov John Pow ell, D. J.: Se bo po ka zal moj pra vi jaz? 25 smer nic za ra zvoj pra ve ko mu ni ka ci je. Knji ga opo zar ja na sploš - ne ne var nos ti, ki nas za pe lje jo, ko se sku ša mo med se boj za up no po - govarjati. Česar v medsebojnih pogovorih ne povemo odkrito, postane za vrat na raz di ral na si la. John Pow ell, D. J.: Skriv nost vztra ja nja v lju bez ni Človekova potreba in izkustvo ljubezni Ljubezen in komunikacija Vsakdanji kruh pogovora so nekatera od izbranih poglavij knjige. Pi e ri no Gel mi ni: Skup nost Sre ča nje - skupnost, kjer se zdravijo zasvojenci 61

62 Da ni lo Ko zo derc: Služ ba me ne išče Služ ba me ne išče. Služ ba me išče ali služ ba me ne išče. Dr ži obo je. Sa ma po se bi me se ve da ne išče in ne pri de na dom. Če pa ustva rim dob re po go je, bom do ži vel tu di to, da bo služ ba po tr ka la na mo ja vra ta. Služ ba pa ni le služ ba, je tu di po klic oz. je del po kli cne po ti. Pri ču jo či pri roč nik je na me njen ak tiv ne mu oseb ne mu de lu in de lu v sku pi ni, ki razširi pogled na lastne interese in sposobnosti, vzpodbudi razmišljanje o po klic nih mož nos tih in po klic nih ci ljih. To de lo pa ni lah ko in pred - vsem - ni bli žnji ce do ci lja. Po treb no si je vze ti čas. Ro de J. V., Ož bold J. B.: So ci al ne igre Bog dan Žorž: So dob no su ženj stvo - opis nekaterih sodobnih zasvojenosti (alkohol, hrana, računalniki, igre, dro ge) Al ber to Mar tel li: Šo la za ani ma tor je - priročnik za celostno vzgojo animatorjev Da ni lo Ko zo derc: So pot ni ki na po klic ni po ti mla dost ni ka Po kli cno us mer ja nje mla dih je zah tev no po droč je, ki je v Slo ve ni ji pre cej sla bo raz vi to. Av tor pred sta vi os nov na iz ho di šča po kli cne ga us - mer ja nja s po u dar kom na iz bi ri po kli ca. Pred sta vi pa tu di ne kaj mož - nosti in dejavnosti, s katerimi lahko vzgojitelji (starši, učitelji in mladinski delavci) pomagajo mladim na poklicni poti. John Pow ell, D. J.: Sre ča iz vi ra iz no tra njos ti Sre ča je do seg lji va vsa ko mur, ven dar mo ra mo svo je pri za de va nje us me ri ti navz no ter. Vsi mo ra mo prev ze ti pol no od go vor nost za svo jo srečo. Vin ko Ko bal: Sre ča nje Svet si - zbornik s foruma o odnosu kristjanov do narave Ka rel Gr žan: V pri u ži tek od ra šča nju - ka ko vzga ja ti, da bo otrok la že re kel dro gam ne Ve li ka ev rop ska igra Knjiga "Velika evropska igra" je nastala v sklopu istoimenskega projekta, ki je nastal iz ugotovitve, da mladi premalo poznamo Evropo. Ne 62

63 to li ko v smi slu tu ris tič nih zna čil nos ti, am pak kot pro stor, ki nu di mož - nosti za medkulturno udejstvovanje. Knjiga vsebuje deset zanimivih velikih iger, za katere je značilno, da tra ja jo vsaj eno uro, da se jih ude le ži vsaj de set ude le žen cev in da se uporabljajo atraktivni pripomočki. Več o tem projektu in igrah si poglej na splet ni stra ni: din ski-ceh.si/vei. Ro land Gö öck: Ve li ka knji ga iger M. Po o le: Ve ra in zna nost - od nos med ve ro in zna nost jo - so žit je, ne na sprot je A. Know les: Ve ro va ti da nes - kratek pregled krščanskega nauka Jo seph Cornell: Ve se li mo se z na ra vo Vi ja va ja ven Zbir ka iger za sku pi ne. Za zu naj in v za pr tem pro sto ru, za raz lič no šte vi lo ude le žen cev, od 15 mi nut do dveh ur, 70 iger na 200 stra neh. Bolj ali manj ak tiv ne, z ze lo raz lič ni mi pri po mo čki. Na za čet ku vsa ke igre so na ve de ni vsi po treb ni po dat ki o njej, sle di pa raz la ga za vo di te - lja, razlaga za udeležence, opis poteka igre in vrednotenja. Vi so ka pe sem - razlaga te svetopisemske knjige in razmišljanje o pravi ljubezni Vsto pi v Sve to pis mo Os nov na iz da ja slo ven ske ga stan dard ne ga pre vo da ce lot ne ga Sve - tega pisma, opremljena s 96-imi posebnimi barvnimi stranmi. Na njih so in for ma ci je o sve tu Bib li je, prak tič ni na pot ki za bra nje, pred lo gi, ki jih velja preizkusiti, in teme za debato. Opremljene so z mnogimi fotografijami in ilustracijami, zato je ta izdaja primerna za vse, ki se spoznavajo s Svetim pismom. Knjigi je kot darilo priložena CD vizitka z besedilom ce lot ne ga Sve te ga pis ma (SSP, os nov na iz da ja), ki upo rab lja pro gram - ski vmesnik BIBLIJA.net. ur. Ju re Bab nik: Z ora to ri jem sko zi cer kve no le to In grid Tro bisch: Z ve se ljem bi ti žen ska in kaj lah ko za to sto ri mož Dru ga, pri re je na iz da ja. Knji ga ob čut no-žen sko po ka že mej ni ke v poteku zakonskega in družinskega življenja. 63

64 J. Jo nes: Za kaj ljud je tr pi jo? - odgovori na vprašanje trpljenja John Pow ell, D. J.: Za kaj se ti bo jim po ve da ti, kdo sem? Ljud je se bo ji mo, da lju dem ne bo mo všeč, da bo mo za vr nje ni, če bo - mo raz kri li svo jo no tra njost Av tor nam v tem de lu po ma ga do re šit ve. Za po slo va nje, so ci al no vklju če va nje Urad RS za mla di no je v so de lo va nju z Druš tvom mla din ski ceh pri - pravil posvet na temo Zaposlovanje - socialno vključevanje, dvigovanje zaposlitvenega potenciala mladih, na katerem so analizirali stanje glede iz bolj ša nja za pos lji vos ti mla dih. Rez ul tat te ga po sve ta je tu di zbor nik. Ver ja me mo, da bo le-ta vir ko rist nih in for ma cij za tis te, ki se ta ko ali dru - ga če ukvar ja jo za za pos lji vost jo mla dih, in da ga bo do pre lis ta li tu di od - govorni za zaposlovanje in izobraževanje mladih v Sloveniji. Bo žo Rust ja: Zgod be s se me ni upa nja Bo žo Rust ja: Zgod be s sr cem - z raz miš lja njem (tu di) v sku pi ni na kon cu zgod be Bo žo Rust ja: Zgod be za du šo - z vpra ša nji za po go vor v sku pi ni na kon cu zgod be Bo žo Rust ja: Zgod be za po go vor - z vpra ša nji za po go vor v sku pi ni na kon cu zgod be Bo žo Rust ja: Zgod be za po gum Bo žo Rust ja: Zgod be za sre čo v dru ži ni A. Know les: Ži vljenj sko kr ščan stvo - krščanski odgovori na praktična vprašanja našega življenja 64

65 PREDLAGAN SEZNAM ZGOŠČENK DUHOVNO-RITMIČNE GLASBE IZVAJALEC ZGOŠČENKA Aleksander Mežek Krila Bratje kapucini Zapojte z nami Gospodu David Galjat Ogenj iz nebes Gloria Pesem skupaj nas drži Gloria Trenutek Judita Sonce ulice obarva Mana Ti Marija in Silvester Bukovec Daj mi poljub Marija in Silvester Bukovec Prihajam k tebi Matjaž Knez Iskanje Mlada srca Hvalnico pojem ti Mlada srca Zate Mladinski pevski zbor Dravlje Emanuel, pridi med nas Mladinski pevski zbor Dravlje Njegov oltar Nada in Dečo Žgur Nič ni nemogoče Nova zapoved Frekvenca Boga Nova zapoved Sol Otroško-mladinski zbor Stožice V Božji hiši p. Janez Ferlež Največje uspešnice p. Janez Ferlež Odpri mi oči srca p. Janez Ferlež Zgodi se Tvoja volja Pevska skupina Sončni žarek Njegov dotik Pevska skupina Sončni žarek Blesk davnine Pevska skupina Sončni žarek Ko vstaja sonce Pevska skupina Sončni žarek Lavra Pevska skupina Sončni žarek Tebi, Prijatelj Različni izvajalci Marijafest (1, 2, 3) Različni izvajalci Ritem Duha (1, 2, 3, 4, 5, 6) Različni izvajalci Skupaj Različni izvajalci Slomšek, glasnik prihodnosti Sašo in Robi Bodi to, kar si Sašo in Robi Danes Sašo in Robi Na tvoji strani Sašo in Robi Pred nami Skupnost Emanuel Ti si dušo obudil Svetnik Kako v 10. dneh postati svetnik Trinitas Med že in še ne 65

66 Matej Cepin PONUDBA ZA ŽUPNIJE V LETU MLADIH Temeljna usmeritev leta mladih je krepitev nosilcev mladinske pastorale. Večina dejavnosti s tem v zvezi se bo dogajala na medškofijski ali škofijskih ravneh. Načelo, iz katerega smo pri načrtovanju izhajali, je namreč to, da dejavnosti za mlade ne želimo množiti, ampak želimo krepiti kakovost tistega, kar že obstaja. Dogajanja na župnijah pa vseeno ne gre zanemarjati. Zato organizatorji leta mladih pripravljamo nabor skupin in dejavnosti, ki jih bo lahko posamezna župnija povabila v svoj okoliš. Koncem avgusta bodo skupine, laiška gibanja in organizacije naprošene, da pripravijo ponudbo dejavnosti, ki bi jih lahko v letu mladih izvajali po župnijah. Pri tem gre za duhovne dogodke za mlade, izobraževalne dogodke zanje, prostočasne dogodke, različne predstavitve skupin, predavanja za odrasle na temo mladih ipd. Kakšna ponudba se bo oblikovala, v tem trenutku še ni mogoče reči, najverjetneje pa bo šlo za celodnevne, nekajurne ali večerne dogodke. V jeseni lahko pričakujete katalog ponudbe. Ob vsaki ponujeni aktivnosti bo kratek opis, njen cilj, opredeljeno bo trajanje, pripisan pa bo tudi strošek, ki je z izvedbo te aktivnosti povezan. Župnije bodo lahko glede na svoje potrebe izbrale določeno dejavnost, stopile v stik z izvajalci ter jih povabile. Na ta način boste lahko dogajanje v župniji, namenjeno mladim, še dodatno popestrili. Hkrati bomo s tem vsi prispevali k temu, da se bodo širile dobre prakse, ki so nastale drugje, in na svojski način tudi k povezovanju Cerkve. 66

67 KOLEDAR DOGODKOV IN PONUDNIKOV Na internetu v skupini Google je zaživela prav posebna skupnost, v katero so bili povabljeni nekateri posamezniki, društva in organizacije, ki izvajajo dejavnosti, namenjene mladim. Za lažjo organiziranost in večjo preglednost so dejavnosti, projekti organizirani v več podskupin in urejeni po organizatorjih oz. po škofijah. Vsakdo, ki bi želel, da se kot posameznik vključi, lahko hitro in enostavno pride do želenega podatka. Zbrano gradivo ni neposredno namenjeno končnemu uporabniku, ampak mladinskim voditeljem, skladno s temeljnimi izbirami za pastoralno leto mladih. Pastoralni delavci ste povabljeni, da zaprosite za vključitev v skupino. Prijavite se enostavno tako, da pošljete elektronsko pismo na MOM. V tem pismu izrazite željo po vključitvi v dogodke. S povezavo in vključitvijo vašega maila boste lahko dostopali kot uporabnik in kot ponudnik. Dogodki so razvrščeni po nekaterih ključnih besedah, ki opredeljujejo posamezne vrste dogodkov. Seznam se ves čas spreminja in dopolnjuje, tako da lahko sproti spremljate morebitne spremembe. Na podoben način kot koledar dogodkov je urejena tudi druga skupnost, v kateri so zbrani razni ponudniki vsebin. To so izobraževanja, delavnice, treningi, predavanja, koncerti in drugi kulturni ali duhovni dogodki. Prav tako vam v veliki meri olajša organizacijo primernega dogodka v vaši župniji. Če pa ste izvajalec, pa se vaša ciljna publika močno poveča. Pogoji za vključitev in sama organiziranost sta podobni kot velja za seznam z dogodki. 67

68 MOLITVENA PODPORA V LETU MLADIH 2008/2009 mesec ime skupnosti september 2008 Hčere Marije Pomočnice, sestre klarise oktober 2008 Marijine sestre, sestre karmeličanke, sestre klarise november 2008 Šolske sestre de Notre Dame, sestre klarise december 2008 Manjše sestre sv. Frančiška,sestre klarise januar 2009 Hčere krščanske ljubezni, sestre klarise februar 2009 salezijanci, sestre klarise marec 2009 FMM, sestre klarise april 2008 Hčere Marije Pomočnice, sestre klarise maj 2008 Šolske sestre de Notre Dame, sestre karmeličanke, sestre klarise junij 2008 sestre klarise julij 2008 Hčere krščanske ljubezni, sestre klarise avgust 2009 salezijanci, sestre klarise september 2009 sestre klarise 68