NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ IN DRUGI GRADBENI NAČRTI RTP PODVELKA Naročnik: ELEKTRO MARIBOR Podjetje za distribucijo električne energije, d.d. Vetrinj

NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ IN DRUGI GRADBENI NAČRTI RTP PODVELKA Naročnik: ELEKTRO MARIBOR Podjetje za distribucijo električne energije, d.d. Vetrinjska ul. 2 2000 Maribor Objekt: RTP 110/20 kv PODVELKA Naziv: Gradbena in obrtniška dela Vrsta projektne dokumentacije: Dokumentacija za razpis Za gradnjo: NOVOGRADNJA 1

1 SPLOŠNI DEL Predmet razpisa je izvajanje gradbeno obrtniških del ob izgradnji nove RTP 110/20 kv Podvelka. Dela po razpisu zajemajo, dokončanje izgradnje novega objekta RTP s transformatorskimi prostori in strojno inštalacijo, zunanjo ureditev in priključkom na regionalno cesto. Za predmetna gradbeno obrtniška dela je bil v začetku leta 2012 že izvedeno javno naročilo, katero je bilo oddano najugodnejšemu ponudniku in sicer Gradbenemu podjetju Radlje d.d.. Omenjeno podjetje je že pričelo z izgradnjo objekta, vendar žal zaradi stečajnega postopka le ta dela pred končanjem predčasno zaustavila. Predviden pričetek del je april 2013. Splošni opis Energetsko področje napajanja področja Dravske doline je trenutno iz RTP 110/20 kv Ruše. Razvoj elektroenergetskega distribucijskega omrežja na področju Dravske doline je obdelan v študiji»razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Maribor, Dravska dolina«, št. 1624/5, ki jo je izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar. Izgradnja predmetne postaje je nujno potrebna za zagotavljanje dobave električne energije odjemalcem na območju tega dela Dravske doline in Pohorja, predvsem na območju Ribnice na Pohorju. Na območju Ribnice na Pohorju je predvidena ureditev smučišč, gradnja vlečnice, sedežnic, zasneževanje ter gradnja turističnih kapacitet (hotel, apartmajsko naselje). zaradi navedenega razvoja porabe električne energije na območju Dravske doline in Pohorja je v navedeni študiji predvidena izgradnja nove RTP 110/20kv Podvelka do leta 2015. napajanje iz obstoječe RTP Ruše zaradi prevelike oddaljenosti po 20kv omrežju ne bo več mogoče. Ker pa so na območju Ribnice na Pohorju potrebe po električni energiji večje, kot je bilo sprva predvideno, sama gradnja pa že pred letom 2015, bo potrebno RTP 110/20kv Podvelka zgraditi do leta 2012. 2 TEHNIČNO POROČILO Tehnični opis trenutnega stanja na projektu RTP Podvelka Splošno Izvajalec GO del + SI del GP Radlje d.d. je v decembru 2013 objavil stečaj. Dela ki jih je opravil na gradbišču do objave stečaja so natančno razvidna iz Gradbene knjige in Gradbenega dnevnika. Omenjena dokumenta se nahajata v arhivu odgovornega nadzornika. V ponudbenem popisu del so zajeta nedokončana GO in SI del, ki jih je še 2

potrebno izvesti za končanje GO in SI del na projektu. Noveliran in ažurirani popisi so sestavni del razpisne dokumentacije. Obseg nedokončanih del po področjih: a) TR 1 in TR2 Končana so gradbena dela do kote +0,00 z vgrajenimi kovinskimi»c«profili za namestitev tirnic. Potrebno je izvesti še : - PEHD oblogo obeh lovilnih skled in oljne jame - Priključke na sistem odvodnjavanja - Kovinske rešetke z vsem pritrdilnim materialom - Nasutje z gramoznimi kroglami - Vsa GO dela od kote +0,00 navzgor b) Objekt Končana so gradbena dela kot sledi: - Temelji in celotna klet - Pritlične stene in stene GIS do kote AB plošče na hladnem podstrešju razen AB stene na severni strani, ki meji na prostor bodočih dušilk. Manka razopaž kletnih sten kabelskega prostora - AB plošča nad pritličjem razen del nad kabelskim prostorom- izveden je opaž in spodnja cona armature - AB stopnice v celoti ( razen delno razipaževanje) - AB stene GIS do kote hladnega podstrešja - Opaž in deloma delovni oder za ploščo GIS na koti +7,40m. Potrebna je dodelava nosilnega odra v smislu nosilnosti ali izdelava celotnega opaža. - Končani so zasipi do kote cca -0,70m razen na severni strani objekta, kjer je potrebno izvesti še prezračevalne kanale v hribini ob objektu. Obrtniška oz. zaključna dela so v celoti nedokončana razen manjšega dela ključavničarskih del, kar je razvidno iz popisa del. c) Okolje - Končana so le zemeljska dela izkopi v globini cca 0.7m. - Kamnita drča do reke Drave- vse razen lovilnega loka na dnu in ograje na vrhu drče - Prehod meteorne kanalizacije vključno z jaškom ČJ5 in ČJ4. ČJ4 je nedokončan manjka nadvišanje in LTŽ pokrov. d) Cestni priključek V celoti nedokončan. e) Strojne instalacije V celoti nedokončane. 3

Natančen obseg delje definiran v ponudbenem predračunu. Obseg dokončanih del bo razviden na obveznem ogledu gradbišča, kateri bo organiziran v času trajanja javnega razpisa in je definiran v splošnem delu razpisne dokumentacije. IZVEDBA a. SPLOŠNO Zaradi pomanjkanja prostora in bližine individualnih stanovanjskih objektov, se bo celotna razdelilna postaja nahajala v zidanem objektu. Na severni strani objekta bo postavljen oporni zid. stikališče 110kV bo izvedeno v kovinsko oklopljeni izvedbi (GIS) izolirani s plinom SF 6, 20 kv stikališče pa z oklopljenimi izvlačljivimi celicami v dveh sektorjih. Zaradi omejenega dostopa za transport opreme, ki je možen samo iz južne in zahodne strani, bosta transformatorja 110/20kV locirana v južnem delu, 110kV stikališče pa v JV delu objekta. Dostop za transport opreme v stikališče 20kV bo na zahodni strani. Objekt bo delno podkleten in sicer pod stikališčem 110kV in v delu, kjer bo potekal kabelski kanal 110kV in 20kV kablov. Vstop 110kV kablov bo na severnem delu kanala. Po kanalu bodo kabli dalje potekali do kabelskih priključkov na 110kV stikališču. Od 110kV transformatorskih polj bodo kabli potekali do primarnih priključkov transformatorjev. Sekundarni priključki transformatorjev bodo z 20kV kabelskimi povezavami povezani z TR celicami 20kV stikališča. V pritličju objekta bodo prostori: stikališče 110kv GIS, kabelski prostor pod stikališčem 20kV, prostor za usmernik in UPS, akumulatorski prostor, prostor transformatorja lastne porabe, prostor za kompenzacijo in vhod z vetrolovom. Zunaj sta v transformatorskih boksih predvidena energetska transformatorja 110/20kV. Boksa bosta ločena s požarnimi stenami, iz južne strani pa bosta zaprta s kovinskim drsnimi mrežnimi vrati. Na severni strani objekta bo predviden prostor za petersenovi dušilki. V nadstropju bo stikališče 20kV, komandni prostor, garderoba in sanitarije. Tlorosna velikost objekta je 28.30 x 15.30 / brutto Etažnost objekta je k+p+n Višina objekta je +9.36 m, merjeno od kote + -0.00. b. ARHITEKTONSKA ZASNOVA Oblikovanje objekta izhaja iz njegove funkcije in prilagajanju splošnemu stavbnemu tipu okolice. Objekt bo armiranobetonske izvedbe / stene in plošče / etažnosti k+p+n. zasnova objekta je pravokotno vzdolžna. Streha objekta bo delno dvokapnica na jugovzhodnem delu objekta in delno enokapnica na severozahodnem delu objekta. naklon strešin je 10 stopinj, kritina bo pocinkana barvna pločevina. Sleme objekta bo potekalo v smeri jugovzhod severozahod. Za dostop na streho je predvideno strešno okno. 4

Fasada bo izvedena z toplotno in požarno varno izolacijsko fasado tervol 10 cm in se primerno barvno oblikuje. C. Temelji : Temelji bodo armirano betonski pasovni, višine 50 cm, delno pa armirano betonske temeljne plošče višine 50 cm. D. Zidovi : Vsi zidovi / razen zidov sanitarij, ki so pozidani / bodo izvedeni v armiranem betonu, predvidena debelina sten je 20 in 30 cm. Stene bodo brušene, zakitane, ter barvane z notranjo paropropustno barvo. Na zunanji fasadni strani je predviden tervol deb. 10 cm, barvan z obstojno fasadno barvo / mikroarmirana akrilna fasadna barva /. E. Plošče : Vse plošče bodo izvedene iz armiranega betona, predvidena debelina plošč je 15, 18 in 20 cm. Na spodnjem delu / pritličje in nadstropje / brušene, ter barvane z notranjo paropropustno barvo. F. Streha : streha objekta bo delno lesena dvokapnica, podprta na kapnih slemenskih in srednjih legah, delno pa lesena enokapnica, podprta na kapni in slemenski legi. Naklon strešin bo 10 stopinj, kritina bo pocinkana barvana pločevina, na spodnji strani obdelana z protikondenčnm nanosom. IZVEDBA STREHE : strešna kritina / barvana pocinkana pločevina letve 5/5 cm tyvek paropropustna folija špirovec 8/16 in 12/16 cm izvedba stropa nad nadstropjem : ursa signorol parna zapora / 2x pe folija ab plošča 15 cm 18 cm žlebovi in strešni odtoki bodo izdelani iz pocinkane barvne pločevine. obvezna je namestitev snegobranov. e. TLAKI KLET : kabelski prostor, kabelski kanali epoksi / samorazlivni stopnišče - granitogres PRITLIČJE : vsi prostori razen stopnišča in vetrolova epoksi / samorazlivni 5

stopnišče in vetrolov - granitogres NADSTROPJE : stikališče epoksi / samorazlivni komandni prostor / dvojni pod guma stopnišče granitogres sanitarije, garderoba - keramika f. OKNA : okna bodo alu izvedbe, z termoizolacijskim steklom. na severni strani objekta je obvezna vgradnja protipožarnih oken. g. VRATA : vsa notranja in zunanja vrata bodo kovinske ali alu izvedbe. požarna vrata bodo kovinske izvedbe vrata sanitarij in garderobe lesena v kovinskem okvirju vrata v prostor dušilk kovinska mreža drsna vrata v prostor transformatorjev kovinska mreža h. DOVOZ, PARKIRIŠČE : objekt bo dostopen iz regionalne ceste, preko novo zgrajene dovozne ceste na južni strani. Parkiranje bo urejeno na lastnem zemljišču v okviru gradbene parcele. i. NETTO KVADRATURE PROSTOROV KLET KABELSKI KANAL ZA VN IN SN KABLE KABELSKI PROSTOR KABELSKI KANAL STOPNIŠČE OLJNA JAMA OLJNA JAMA SKUPAJ 23.79 M2 71.89 M2 6.63 M2 16.00 M2 27.42 M2 27.42 M2 173.15 M2 PRITLIČJE TRANSFORMATORSKI BOKS TRANSFORMATORSKI BOKS STIKALIŠČE 110 KW GIS VETROLOV, STOPNIŠČE PROSTOR ZA USMERNIK IN UPS KABELSKI PROSTOR AKUMULATORSKI PROSTOR KOMPEZACIJSKI PROSTOR TRANSFORMATOR PROSTOR ZA DUŠILKI SKUPAJ 64.39 M2 64.39 M2 72.68 M2 39.91 M2 37.84 M2 48.76 M2 10.85 M2 6.82 M2 7.75 M2 31.12 M2 384.51 M2 6

KLET STOPNIŠČE GARDEROBA SANITARIJE KOMANDNI PROSTOR STIKALIŠČE 20 KW SKUPAJ 30.81 M2 4.60 M2 3.25 M2 66.22 M2 48.76 M2 153.64 M2 SKUPNA NETTO POVRŠINA PROSTOROV 711.30 M2 3 SPLOŠNI TEHNIČNI POGOJI ZA IZVAJANJE GRADBENIH DEL 3.1 SPLOŠNO Tehnični pogoji podajajo splošne tehnične zahteve, ki jih je pri gradnji potrebno upoštevati. 3.2 MERSKE ENOTE Uporablja se metrični sistem v standardiziranem merskem sistemu SI. 3.3 STANDARDI Načrtovanje, konstrukcija, materiali, izdelava, montaža in testiranje vseh del in dobav morajo ustrezati veljavnim standardom v RS, v kolikor ni v tehniških pogojih drugače predpisano. Kot splošno veljavni za izvedbo del v okviru tega razpisa veljajo standardi: SIST (Slovenski nacionalni standardi), EN (evropskih standardi), ISO (International Standardization Organization), IEC (International Electrotechnical Commission), Kot potrjeni standardi za dobavo opreme po tej Pogodbi veljajo standardne publikacije 7

naslednjih organizacij: SIST - Industrijski standardi veljavni v Republiki Sloveniji, EN, CEN, CENELEC - Evropski standardi, ISO - International Standardization Organization, IEC - Mednarodna elektrotehniška komisija, DIN - Nemške industrijske norme, VDE - Nemška elektrotehniška komisija, NEMA National Electrical Manufacturers Association, BSI - British Standards Institution. Če v kakšnem ali kakšnih primerih ne obstajajo SIST, EN, IEC ali ISO standard, potem mora dobavitelj predložiti Naročniku v potrditev ustrezen standard. Naročnik lahko potrdi tudi kakšen drug standard, ki ga predlaga Ponudnik, pod predpostavko, da je napisan ali preveden v jezik pogodbe in je naveden kot ekvivalent kateremu od standardov navedenih v tem poglavju. 3.4 MATERIALI IN POSTOPKI Vsi gradbeni proizvodi in materiali, uporabljeni za izvedbo razpisanih del, morajo biti v skladu z Zakonom o gradbenih proizvodih (Ur. list št.52/2000), veljavnimi standardi, zahtevanimi parametri iz projekta in morajo izpolnjevati zahteve dobre inženirske prakse. Izvajalec mora izvajati dela po projektu za izvedbo, izvajati dela v skladu z gradbenimi predpisi, ki veljajo za gradnjo, ki jo izvaja, ter po pravilih gradbene stroke. Izvajalec sme vgrajevati samo tiste gradbene proizvode, ki ustrezajo nameravani uporabi in so bili dani v promet skladno s predpisi o dajanju gradbenih proizvodov v promet in katerih skladnost je potrjena z ustreznimi listinami o skladnosti..izvajalec je dolžan investitorju oziroma nadzorniku sproti izročati vso dokumentacijo, ateste, dokazila o pregledih in meritvah ustreznosti izvedbe del, ki se nanašajo na vgrajene materiale in proizvode. Vse elemente kakovosti vgradnje in proizvodov je izvajalec dolžan zagotoviti z lastno kontrolo (notranja kontrola) oziroma jo zanj opravi zunanja inštitucija, neodvisni organ s tehničnimi zmogljivostmi preskušanja in vrednotenja proizvodov (zunanja kontrola). Za posamezna gradbena dela so metode preverjanja kakovosti ter frekvenca preverjanja kakovosti različna, izvajajo se v posameznih fazah vgradnje. Preverja se na primer pripravo podlage, uporabo ustreznih materialov sistema, ustreznost proizvodov, samo izvedbo posameznih del, okoljske pogoje. Vsi gradbeni proizvodi, materiali in sistemi morajo biti na trgu v skladu z Zakonom o gradbenih proizvodih, ZGPro, ki ureja dajanje gradbenih proizvodov v promet. Po določilu ZGPro mora vsak gradbeni proizvod, predno ga dobavitelj da v promet ustrezati svoji nameravani uporabi. To pomeni, da ima ta proizvod take lastnosti, da bo gradbeni objekt, v 8

katerega je vgrajen, če je ta pravilno projektiran in grajen, izpolnjeval s predpisi o graditvi gradbenih objektov določene bistvene zahteve. Skladnost gradbeni proizvodi, materiali in sistemi je lahko podana na osnovi: harmoniziranega standarda, slovenskega tehničnega soglasja, evropskega tehničnega soglasja. Harmoniziran standard je izdan za en gradbeni proizvod ali več sorodnih gradbenih proizvodov. V njem so podane tehnične zahteve za proizvod ter metode kontrole in preskušanja, kakor tudi pogoji sprejemanja za obravnavan proizvod, za eno ali več naštetih uporab. Standard poleg ostalega običajno podaja zahteve, dokazovanje skladnosti, preskusne metode za proizvod ter njegovo pakiranje in označevanje. Tehnična soglasja so lahko izdana za celoten ali delni sistem ali za posamezne proizvode. Proizvode, za katere je izdano ustrezno evropsko ali slovensko tehnično soglasje, se vgrajuje izključno po navodilih soglasja. Tehnično soglasje obsega natančna navodila za vgradnjo, vključno z zahtevami za podlago. Ustrezna dokazila, predpisana z ZGPro so odvisna od sistema potrjevanja skladnosti. Za vsak gradbeni proizvod ali material so zahteve po predvidenem sistemu potrjevanja skladnosti navedene v harmoniziranem standardu ali s slovenskim oziroma evropskim tehničnim soglasjem. Sistemi potrjevanja skladnosti so: 1+, 1, 2+, 2, 3 in 4. Med sabo se razlikujejo po vrsti dokazila in zahtevah zanj. Pri sistemih potrjevanja skladnosti 1+ in 1 je potrebna izjava o skladnosti, ki jo poda proizvajalec in certifikat o skladnosti proizvoda, ki ga izda priglašeni certifikacijski organ. Na certifikatu mora biti navedena oznaka certifikacijskega organa. Pri sistemih potrjevanja skladnosti 2+ in 2 je potrebna izjava o skladnosti, ki jo poda proizvajalec, na osnovi certifikata za kontrolo proizvodnje. Na izjavi o skladnosti mora biti poleg tehnične specifikacije in podatkov o proizvodu in proizvajalcu navedena številka certifikata in oznaka ter številka priglašenega certifikacijskega organa, ki je certifikat izdal. Pri sistemu potrjevanja skladnosti 3 je potrebna izjava o skladnosti, ki jo poda proizvajalec, na osnovi izvedenih začetnih tipskih preskušanj, ki jih izvede priglašeni laboratorij. Na izjavi o skladnosti mora biti poleg tehnične specifikacije in podatkov o proizvodu in proizvajalcu navedena oznaka ter številka priglašenega laboratorija, ki je izvedel začetna tipska preskušanja. 9

Pri sistemu potrjevanja skladnosti 4 je potrebna izjava o skladnosti, ki jo poda proizvajalec brez vključitve priglašenih organov. Vsebina izjave o skladnosti (ki jo izda proizvajalec ali zakoniti zastopnik v EU): ime in naslov proizvajalca (zastopnika) in kraj proizvodnje, opis proizvoda in kopijo tehnične informacije, ki je ob oznaki CE, sklic na standard in zakonodajo o gradbenih proizvodih, zahteve s katerimi je proizvod skladen, posebne pogoje povezane z uporabo proizvoda, ime in naslov laboratorija, kadar je to relevantno, ime in položaj podpisnika izjave. Vsebina oznake CE: oznaka CE, ime in naslov proizvajalca, leto prve namestitve oznake CE, navedba standarda, opis proizvoda, navedba vseh obveznih lastnosti. Potrjeni standardi za dobavo materialov so v Sloveniji veljavni SIST. JUS, DIN in ISO, IEC. EN standardi. Materiali morajo biti novi, prvovrstne kvalitete in ustrezati zadnji izdaji odgovarjajočega standarda. Specifikacija materialov mora biti razvidna iz pripadajoče dokumentacije, ki jo mora izvajalec del predložiti v potrditev nadzoru. Izvajalec del mora poskrbeti, da bodo vsa dela in storitve izvajali delavci s predpisano in ustrezno izobrazbo, ter s primernimi izkušnjami. 3.5 SPLOŠNO O IZVAJANJU DEL Dolžnost Izvajalca del je, da priskrbi potrebno ustrezno delovno silo, poskrbi za njeno namestitev, prehrano in prvo pomoč, pisarniške prostore, ter za vse higiensko tehnične in varnostne ukrepe, kakor zahtevajo ustrezni predpisi, vključno z zavarovanjem. Izvajalec del je dolžan sam nabaviti in zagotoviti zadostne količine potrebnega vgradnega in pomožnega materiala. 10

Izvajalec del je dolžan poskrbeti za distribucijo vode, elektrike in ostalih energentov, ki jih potrebuje za izvajanje del. Število in kvalifikacija delavcev mora biti tolikšno, da zagotavlja nemoten potek del po predloženem programu, v predvideni kvaliteti. 3.6 PRIPRAVLJALNA DELA 3.6.1 Prometne zapore cest in ureditve prometnih režimov v času gradnje V primeru, da bo delovno območje seglo v območje javnih prometnih površin, ali da je javni promet kakorkoli moten zaradi izvajanja gradbenih in montažerskih del, mora izvajalec gradbenih del urediti zaporo prometnih površin, z vsem potrebnim zavarovanjem in signalizacijo. Izvajalec mora v ta namen: pridobiti vsa potrebna soglasja od pristojnih organov (od upravljavca ceste, občine, policije...), izdelati elaborat ureditve prometnega režima in potrebne signalizacije, če to zahteva pristojni organ (ali naročiti elaborat pri ustrezni instituciji), izvesti prometno signalizacijo v skladu z veljavnimi predpisi in v skladu z izdelanim elaboratom (prometni znaki, svetlobna signalizacija, semaforizacija cestnih odsekov itd.), izvesti zavarovanje gradbišča na prometnih površinah v skladu z veljavnimi predpisi in obveščati javnost o zaporah ceste preko javnih medijev (radio, TV, časopisi, plakati...), o primernosti načina obveščanja za posamezno lokacijo zapore določi nadzorni organ z vpisom v gradbeni dnevnik. 3.6.2 UREDITEV GRADBIŠČA Izvajalec je dolžan urediti gradbišče v skladu z organizacijo gradbišča iz Varnostnega načrta in veljavno zakonodajo. Izvajalec je dolžan na lastne stroške dobaviti in postaviti gradbiščno tablo. Izvajalec je dolžan sodelovati z izdelovalcem Varnostnega načrta pri izdelavi načrta organizacije gradbišča. Izvajalec je dolžan koordinirati pripravljalna dela s podjetjem GP Radlje v stečaju med demontažo njihove opreme in takojšnje ponovno urejanje gradbišča v skladu z varnostnim načrtom in pravili varnega dela in organizacije gradbišča. 11

Izvajalec je dolžan za razpisana dela izdelati detajlni terminski plan. 3.6.3 PROSTORI ZA NAROČNIKA Prostor za potrebe operativnih in drugih sestankov zagotovi Izvajalec v dogovoru z Naročnikom. 3.6.4 UPORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE Izvajalec si mora sam priskrbeti električni priključek v skladu z dogovorom z naročnikom. Izvajalec je dolžan priskrbeti za svoje potrebe gradbiščno elektro omarico z zaščito in ustreznimi meritvami električnih inštalacij. Izvajalec del je dolžan na svoje stroške poskrbeti za zadostno razsvetljavo gradbišča. Izvajalec del mora po dokončanju del odstraniti vse začasne instalacije. 3.6.5 UPORABA VODE Izvajalec si mora sam priskrbeti vodovodni priključek v skladu z dogovorom z naročnikom. Izvajalec del je dolžan sam poskrbeti za distribucijo vode do mesta porabe. 3.6.6 SANITARIJE IN HIGIENA Izvajalec si bo sam namestil začasne sanitarije. Izvajalec del je odgovoren za to, da bo gradbišče ves čas izgradnje v higiensko neoporečnem stanju. 3.6.7 PRVA MEDICINSKA POMOČ Izvajalec je dolžan poskrbeti za organizacijo nujne prve pomoči na gradbišču. 3.6.8 VRNITEV GRADBIŠČA V PRVOTNO STANJE Izvajalec del je po dokončanju del dolžan gradbišče vrniti v prvotno stanje na lastne stroške. Eventualne provizorije in kontejnerje mora odstraniti/podreti in poskrbeti za ponovno posaditev tal ter vzpostaviti stanje enakovredno stanju pred začetkom del. Za vsa dela vzpostavljanja prvotnega stanja mora predhodno pridobiti potrditev naročnika. 3.6.9 VPLIVI NA OKOLJE Izvajalec mora dela izvajati na način, ki izključuje negativni vpliv na okolje. Za vsako skladiščenje okolju nevarnih snovi mora Izvajalec del pripraviti v skladu z ustreznimi predpisi predlog skladiščenja in rokovanja in ga dati v odobritev naročniku. 12

3.6.10 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Izvajalec je dolžan zagotavljati varnost in zdravje pri delu na gradbišču v skladu z ZAKONOM o varnosti in zdravju pri delu ter v skladu z UREDBO o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur. list, št. 03/2002). Izvajalec mora med izvajanjem del na gradbišču upoštevati in izvajati temeljna načela iz zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, še zlasti v zvezi: 1. z vzdrževanjem primernega reda in zadovoljitvijo čistoče na gradbišču; 2. z izbiranjem lokacije delovnih mest ob upoštevanju načinov ohranjanja dostopnosti do teh delovnih mest in določitve poti ali področij za prehod in gibanje ter opremo; 3. z ravnanjem z različnimi materiali; 4. s tehničnim vzdrževanjem, pregledi pred dajanjem v obratovanje in z rednimi pregledi instalacij in opreme, da bi popravili oziroma odpravili kakršnekoli napake, ki bi lahko vplivale na varnost in zdravje delavcev; 5. z razmejitvijo in načrtovanjem površin za skladiščenje različnih materialov, zlasti kadar gre za nevarne materiale ali snovi; 6. s pogoji za odstranitev nevarnih materialov, ki so bili uporabljeni; 7. s skladiščenjem in odlaganjem ali odstranjevanjem odpadkov in ruševin; 8. s sprotnim prilagajanjem dejanskega časa poteka del na gradbišču, porabljenega za različne vrste del ali delovnih faz; 9. z vzajemnim delovanjem z industrijskimi panogami na območju, znotraj katerega ali v bližini katerega je gradbišče. Izvajalec mora zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih na gradbišču sprejeti in izvesti ukrepe, ki so v skladu z zahtevami iz priloge IV UREDBE o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Izvajalec mora zagotoviti izvajanje del skladno z varnostnim načrtom ter upoštevati navodila koordinatorja za varnost in zdravje pri delu. 3.7 VARNOST PRI DELU, ZAŠČITA GRADBIŠČ, POŽARNA ZAŠČITA IN VAROVANJE OKOLJA 3.7.1 VARNOST PRI DELU Odgovorni nosilec v smislu varnosti pri delu na gradbišču je po podpisu pogodbe vse do končanja del Izvajalec del. Izvajalec je dolžan vsa dela opravljati skladno z varnostnim načrtom. Za gradbišče mora 13

pripraviti Elaborat o varnosti pri delu. Osebje Izvajalca mora biti ustrezno usposobljeno (izpiti, tečaji). Vsi delavci na gradbišču morajo biti nezgodno in zdravstveno zavarovani v skladu z zakonodajo v Republiki Sloveniji. Vse osebje Izvajalca del in Naročnika mora na gradbišču uporabljati ustrezna z zakonom predpisana sredstva za delo. Osebje Izvajalca mora imeti na oblačilih vidno oznako firme, kateri pripada, odgovorne osebe pa dodatno oznako, iz katere bo razviden njihov položaj in odgovornost. 3.7.2 ZAŠČITA GRADBIŠČA Izvajalec je dolžan gradbišča primerno zaščititi (ograja, osvetlitev, itd.). Kontrola varnosti in nadzor morata biti povsod, kjer se izvaja delo in povsod, kjer se skladišči oprema. Izvajalec del bo preskrbel in postavil vse opozorilne oznake, nalepke in table za označevanje, potrebne za varnost med montažo in spuščanjem v pogon. Vsi napisi morajo biti v slovenskem jeziku. 3.7.3 ZAŠČITA PRED POŽAROM Izvajalec je pred začetkom del dolžan izdelati elaborat požarne varnosti (30. člen Zakona o varstvu pred požarom - Ur.l. RS št. 71/93). Izvajalec je dolžan organizirati in izvajati zaščito pred požarom na gradbišču. Pri tem mora upoštevati naslednje: na gradbišču se praviloma ne sme uporabljati odprtega ognja; gorljive materiale je potrebno skladiščiti samo tam, kjer je nevarnost požara minimalna. Za zaščito materialov se lahko uporablja samo negorljiva plastika; dela, kot so varjenje, brušenje in izžiganje, je potrebno končati najmanj 2 uri pred koncem delovnega časa; na gradbišču mora biti razmeščeno primerno število gasilnih aparatov, ki jih mora Izvajalec primerno vzdrževati; Izvajalec mora svoje osebje izuriti za uporabo aparatov za gašenje in ga seznaniti s pravili zaščite pred požarom. 3.7.4 VAROVANJE OKOLJA Izvajalec del je odgovoren za varovanje okolja na gradbiščih. Izvajalec del mora predvideti opremo in postopke za sanacijo v primeru razlitja nevarnih kemikalij. 14

Izvajalec je odgovoren in dolžan organizirati zbiranje, selekcijo in odstranjevanje odpadkov na gradbišču. Za posamezne postopke mora predhodno pridobiti soglasje Naročnika. Izvajalec je dolžan skrbeti za čistost in urejenost gradbišča. 3.8 KONTROLA KVALITETE, PREIZKUSI, PREGLEDI IN PREVZEMI 3.8.1 Program pregledov in prevzemov Izvajalec je dolžan pred pričetkom del predložiti naročniku PROGRAM ZAGOTOVITVE KAKOVOSTI. Izvajalec del je dolžan v roku 30 dni od začetka veljavnosti pogodbe v okviru programa dela Naročniku predložiti program pregledov in odvzemov vzorcev za dokaz kvalitete. Če Naročnik želi prisostvovati pregledu oz. prevzemu, mora to javiti najkasneje 3 dni prej. 3.8.2 Kontrola kvalitete materiala Izvajalec je dolžan vgrajevati gradbene proizvode v skladu z zakonom o gradbenih proizvodih (ur. list št. 52/2000) in njegovimi podzakonskimi akti. Izvajalec mora predložiti naročniku pred vgradnjo v objekt ustrezne izjave o skladnosti, vse certifikate in dokazila o ustrezni kvaliteti materiala, gradbenega proizvoda, opreme itd., ki so smiselno potrebni. Vsi testni certifikati morajo biti ustrezno označeni, tako da je zveza z ustreznimi materiali, napravami in opremo jasna. Izvajalec del je odgovoren za kvaliteto in za preglede ter preizkuse tudi za dela, ki jih odda podizvajalcem. Odgovorni nadzornik lahko poleg obveznih preiskav zahteva še preiskave tam, kjer se pokaže upravičen sum o kvaliteti. V kolikor so rezultati pozitivni, poravna stroške za preiskave naročnik, v kolikor pa so negativni, nosi stroške preiskav, popravil izvajalec sam. Izvajalec je upravičen prisostvovati tem preiskavam, izbiri vzorcev in merjenju. 3.9 OSTALE OBVEZNOSTI IZVAJALCA Obveznosti izvajalca so določene s pogodbo, Zakonom o graditvi objektov, predpisi in standardi. 15

Za uspešno izvajanje in zaključek del pa je potrebno poudariti še nekatere obveznosti izvajalca: Pred pričetkom del Izvajalec prevzame od naročnika prosto zemljišče. Od dneva predaje naprej je izvajalec dolžan zavarovati, zaščititi in obnavljati vse geodetske točke, ki mu jih je za njegove potrebe predal naročnik. Vse stroške v zvezi z zavarovanjem izhodiščnih geodetskih točk in eventualno obnavljanje teh točk mora izvajalec upoštevati v enotnih cenah. Vsa geodetska dela, ki v popisu del niso posebej specificirana v ločenih postavkah, mora izvajalec vkalkulirati v cene ostalih del in se posebej ne bodo priznala. Še posebno je potrebno upoštevati vsa geodetska dela pri natančni postavitvi temeljev podstavkov in portalov ter vgradnji sider v temelje podstavkov. Izvajalec gradbenih del je dolžan predati izvajalcu jeklenih konstrukcij geodetski posnetek vgrajenih temeljev. Izvajalec mora vsa ta dela vkalkulirati v ponudbene cene izdelave temeljev. Izvajalec je dolžan predati naročniku sistematično urejeno dokumentacijo o vgrajenih napravah in opremi. Dokumentacija obsega navodila za obratovanje in vzdrževanje, jamstva, sheme, skice in podobno. Dokumentacija mora biti v slovenskem jeziku. Izvajalec mora ponudbi priložiti lastno izjavo da potrjuje priložen terminski plan. V kolikor bo tekom razpisa prihajalo do zamikov podpisa pogodbe, se ustrezno spremeni samo začetni datum del. Razmerje del ostaja nespremenjeno. 3.10 CENE IN OBRAČUN Enotne cene so cene za posamezna dela iz ponudbenega predračuna oziroma pogodbe. Kot enotne cene je treba razumeti enotne cene iz popisa del s predizmerami za posamezna dela. Če ni s pogodbo ali temi tehničnimi pogoji določeno drugače, morajo biti v enotnih cenah upoštevani vsi stroški za izvedbo posameznega dela, med katere spadajo tudi: 1. vsa potrebna pripravljalna dela, 2. vse potrebno delo do končnega izdelka, 3. vse potrebne transporte materiala do mesta vgrajevanja, 4. za izdelavo in obračun potrebna merjenja na objektu, 5. skladiščenje materiala na gradbišču, 6. atestiranje vseh materialov in dokazovanje kvalitete z atesti, 7. ves potreben glavni, pomožni in pritrdilni material, 8. vsa potrebna pomožna sredstva za vgrajevanje na objektu kot so lestve, delovni in drugi odri in podobno, 16

9. usklajevanje z osnovnim projektom in posvetovanje s projektantom, 10. terminsko usklajevanje del z vsemi izvajalci na objektu, 11. finalna obdelava elementov po opisu, 12. zaščita ostalih izdelkov na gradbišču in delov zgradbe v času izvajanja del. 13. popravilo eventualne škode povzročene ostalim izvajalcem na gradbišču, 14. čiščenje gradbišča po končanih delih in odvoz odpadnega materiala na zunanjo deponijo izvajalca, če nadzornik ne določi drugače, 15. zaščita delavcev skladno z zakonom o varnosti in zdravju pri delu, 16. vsa dela za odstranitev gradbišča po končanju del vključno s sanacijo površin, ki so služila za potrebe gradbišča, 17. vsa ostala dela, ki so potrebna za izvedbo razpisanih del. Če je s pogojenim rokom zajet tudi zimski čas, se za delo pri nizki temperaturi ne bo priznalo nobenih doplačil, razen če naročnik izrecno zahteva, da se dela nadaljujejo ne glede na vremenske razmere. Vsa dela se obračunajo po dejansko izvršenih delih in vgrajenih materialih. Izvajalec je dolžan voditi knjigo obračunskih izmer - gradbeno knjigo, kjer morajo biti vpisane vse postavke iz ponudbenega predračuna. Za vsako postavko posebej je izvajalec dolžan vpisovati ugotovljene količine, izmere ali odstotek izvršenosti del posamezne postavke. Izvajalec je dolžan vse spremembe ali odstopanja, ki nastanejo med samo gradnjo, zabeležiti v knjigi obračunskih izmer in takšne spremembe postanejo sestavni del le-te. Za izmero količin izvedenih del je potrebno uporabljati metodologijo merjenja in poprečnih norm v gradbeništvu (GN). STROKOVNO TEHNIČNI PREGLED Izvajalec del mora v sedmih dneh pred strokovno tehničnim pregledom naročniku predložiti naslednjo dokumentacijo: gradbeni dnevnik, knjigo obračunskih izmer (le v primeru, če so cene v pogodbi določene za mersko enoto posameznih vrst del ali če je s pogodbo tako določeno), v skladu z zakonodajo izjave, potrdila, certifikate in ateste.gradbena DELA 17

3.11 SPLOŠNO Vsa gradbena dela je potrebno izvesti po projektu za izvedbo, opisu v predračunu in po zahtevah iz tehničnih pogojev, ki so sestavni del predračuna. Detajlni opis posameznih del se nahaja v predračunskih postavkah. Pri izvajanju gradbenih del je potrebno upoštevati tehnične predpise in standarde. 3.12 RUŠITVENA DELA Pred pričetkom del so predvidena večja rušitvena dela z rušitvijo obstoječe RP Podvelka. Zaščita gradbišča se uredi v skladu z varnostnim načrtom. Rušitev celotnega obstoječega objekta RTP Podvelka je obdelana v Načrtu gospodarjenja z gradbenimi odpadki št. 17/2009-NRGO in načrtom rušitev št. 17/2009- NR. Rušitvena dela so že izvedena in niso predmet tega razpisa. 3.13 ZEMELJSKA DELA Odkop zemljin Kategorija zemljin se določi po kategorijah kot so določene v gradbenih normah. Kategorijo določita sporazumno izvajalec in nadzornik. Ostale zemljine se uporabijo za zasipanje, kot je predvideno po projektu. Odvečni material od izkopa je potrebno odpeljati na stalno deponijo, ki jo preskrbi izvajalec, če naročnik ne določi drugače. Le-ta mora poskrbeti za tehnično pravilno vgradnjo zemeljskega materiala na deponiji in za pravilno odvodnjavanje deponijskih površin. Vsi stroški (deponijske takse in podobno) v zvezi z deponiranjem odvečnega materiala morajo biti zajeti v enotnih cenah. Izvajalec je dolžan naročniku izročiti evidenčni list. Izkopna dela Izbira metode izkopa je prepuščena izvajalcu, vendar mora upoštevati geološke razmere in varnostne predpise ter zlasti razmere na terenu. Tudi izbira mehanizacije je prepuščena izvajalcu, vendar mora za ta dela uporabiti stroje skladno z razmerami na terenu ter da bo napredovanje del potekalo po operativnem planu. 18

Še posebno je izbira metode in sredstev pomembna na območju neposredne bližine naprav pod napetostjo. Vse izkope je izvršiti po pravilnih, predvidenih višinskih kotah in predpisanim nagibom oziroma po zahtevah nadzornika. Pri izkopih je predvideti varnostne ukrepe in potrebna zavarovanja komunikacij in morebitnih obstoječih objektov. V času izvajanja del je potrebno urediti učinkovito odvajanje površinskih in talnih voda tako, da se prepreči škodljivo namakanje izkopov. Vsa škoda, ki nastane med delom zaradi nezadostnega odvajanja vode, gre v breme izvajalca. Ves izkopani material je last naročnika. Če se ne uporabi za zasipanje, ga mora izvajalec deponirati na dogovorjenem mestu - ločeno po kategorijah. Vse stroške začasnega deponiranja (priprava površin za odlaganje, razstiranje zemeljskega materiala, pravilno odvodnjavanje deponij itd.) mora izvajalec vkalkulirati v postavkah iz predračuna (postavke za odvoz) in se posebej ne bodo priznali. Izkopi morajo biti izvršeni s točnostjo dimenzij z ozirom na objekte v mejah ±5 cm. Izkopani material se uporabi za zasipanje gradbene jame. Potrebno je vseskozi skrbno preverjanje uporabnosti izkopanega materiala za zasip gradbene jame. Ves odvečni material pa se po navodilih nadzornika odvaža na odrejene deponije. Zasipanje gradbene jame in komprimiranje Maksimalna višina sloja pri zasipavanju je za: a) peščeno-gramozni material 30 cm, b) koherentne zemljine 20-30 cm. Navedene višine nasipavanja so le empirične in jih je treba pri sami gradnji preveriti z ustrezno komprimacijsko kontrolo, ali izvajati po zahtevah iz projektne dokumentacije in iz geotehničnega poročila. Transport Za transport izkopnih in zasipnih materialov je načelno izbrati najkrajše možne razdalje. 19

Izbira transportnih sredstev je prepuščena izvajalcu, vendar do višine osne obremenitve, ki je dovoljena za javne prometne poti, po katerih se bo dovažal nasipni material iz eventualno stranskih virov (gramoznic), ali odvažal izkopni material. Kontrola temeljnih tal Pred pričetkom betoniranja temeljev mora izvajalec površine temeljnih tal urediti tako, da odgovarjajo zahtevam projekta, kar mora nadzornik potrditi v gradbenem dnevniku. Odgovorni nadzornik bo zahteval ogled in mnenje geomehanika o kvaliteti temeljnih tal. Kontrola komprimacij se izvaja za gramozni tampon pod temeljno ploščo najmanj na 5 mestih. Stroške navedenih preiskav je izvajalec dolžan vkalkulirati v ponudbenih enotnih cenah. Obloga s humusom in zasajanje s travnim semenom Uporabiti je aktivno plodno zemljo, pridobljeno pri izkopu, ki zagotavlja trajnost vegetacije. Izbrati je mešanico semena trave, ki je primerna za lokacijo in zagotavlja trajnost rasti. Podloga za humus je grobo obdelana, da se doseže potrebna povezanost med podlago in humusom. Humusni material se razstira in planira v minimalni debelini 0,20 m. Površine, obložene s humusom, je treba takoj zasejati s travnim semenom, pregrabiti in rahlo uvaljati. 3.14 BETONERSKA DELA Splošno Za izvajanje betonerskih del je obvezno upoštevati določila v zakonskih in podzakonskih aktih iz tega področja. Uporabljajo se lahko le materiali v skladu z Zakonom o gradbenih proizvodih (Ur. list št. 52/2000). Pred pričetkom izvajanja betonerskih del mora izvajalec izdelati in predložiti nadzornemu organu PROJEKT BETONA S PROGRAMOM ZAGOTOVITVE KAKOVOSTI izdelan konkretno za razpisani objekt. Marka betona za posamezne konstrukcijske elemente je določena v projektu za izvedbo armiranobetonskih konstrukcij. Posebno pozornost je potrebno posvetiti izdelkom iz vidnih betonov in obstojnosti le-teh v pogojih zmrzovanja. 20

Izvajanje betonerskih del Vsi betoni MB 15 in več, morajo v pogledu standardne 28-dnevne tlačne trdnosti ustrezati predpisani marki betona. Betoni morajo biti zgoščeni s pomočjo vibratorjev ustrezne frekvence. Beton, izpostavljen atmosferskim vplivom, mora biti odporen proti mrazu in vodotesen. Ves beton mora biti stalno vlažen najmanj 3 dni po betoniranju, kar je odvisno od zunanje temperature. Površine betonskih konstrukcij je zaščititi proti direktni sončni pripeki. Obvezna je strojna priprava betona v betonarni, ki mora delovati skladno s SIST EN 206. Pri nakladanju betona v transportna sredstva, ne sme biti višina padca betona večja od 1,5 m. Način transporta je odvisen od časa vezanja cementa v betonu in hitrosti izparevanja vode v betonu. Med transportom se beton ne sme segregirati in ne sme izgubiti vlažnosti. Če niso predvideni posebni ukrepi za podaljšanje časa vezave cementa, čas mešanja do vgraditve betona ne sme biti daljši od 30 minut v poletnem času in 1 ure v zimskem času. Prevoz betona v prekucnikih je dovoljen največ do 2 km. Za večje razdalje je obvezen prevoz z avtomešalci. Beton se sme vgrajevati le, če je bilo mesto vgrajevanja po temeljitem čiščenju pregledano s strani pristojnega organa izvajalca in nadzornika. Pregledana in prevzeta mora biti podloga, armatura, opaž, oder in vse ostalo, kar je potrebno za betoniranje. Opaž mora biti čist in pred betoniranjem namočen, armatura mora biti čvrsto vezana in očiščena. Izvajalec je dolžan, da najmanj en dan pred betoniranjem obvesti odgovornega nadzornika o nameravanem pričetku betoniranja in izvršenem čiščenju. Stiki betona morajo biti očiščeni cementne kožice in dobro navlaženi. Na vidnih ploskvah morajo biti stiki popolnoma vodoravni in čim manj vidni. Pred betoniranjem izda izvajalec nalog za betoniranje, iz katerega je razvidno naslednje: konstrukcija, ki se betonira, zahtevana marka betona, količina betona, čas betoniranja, pregled armature, opaža in stikov. Ta nalog podpiše nadzornik, s čemer dovoli pričetek betoniranja. Brez dovoljenja odgovornega nadzornika betoniranje ni dopustno. V nobenem primeru se ne sme vgrajevati beton, ki je že začel vezati. 21

Pri zahtevnih konstrukcijah določi statik vrstni red in način opaženja in razopaženja ter mesta, kjer se betoniranje sme prekiniti. Prehitro strjevanje in izsusevanje betona je treba preprečiti z uporabo primernih sredstev, npr. z vlaženjem, z ustreznimi premazi, s prekrivanjem, z zasenčenjem ipd. Mesta prekinitve betoniranja je načeloma potrebno določiti vnaprej, za zahtevne konstrukcije v sodelovanju s statikom. Pri nadaljevanju betoniranja je potrebno stično površino že strjenega betona očistiti, slabo sprijete delce betona, cementne kaše in prahu odstraniti ter stik temeljito namočiti. Ko je beton že prepojen z vodo in na površini samo še vlažen, se nanj nanese tanjša plast bolj mastne mešanice drobnejše zmatosti. Takoj nato se z betoniranjem nadaljuje. Pri zahtevnih konstrukcijah je potrebno stik prekinitve betoniranja premazati s sredstvom za boljšo sprijemljivost novega in starega betona. Premaz je potrebno izdelati po navodilih proizvajalca premaznega sredstva. Delovne stike, ki se izdelajo kot "zahtevni stiki", je potrebno določiti vnaprej skupaj z odgovornim nadzornikom, ki jih potrdi z vpisom v gradbeni dnevnik. Vse delovne stike, pri katerih se zahteva vodotesnost in v projektni dokumentaciji ni drugače določeno (npr. stik med temeljem in betonsko steno), je potrebno premazati s sredstvom za povečanje vodotesnosti. Premaz je potrebno izdelati po navodilih proizvajalca premaznega sredstva. Vsa dela in material za izvedbo vseh delovnih stikov (običajnih, zahtevnih, vodotesnih itd.) mora izvajalec vkalkulirati v ceno betonerskih dei. Posebej se obračunajo le dela. ki so v predračunu specificirana v ločenih postavkah. Na površine izdelkov v vidnem betonu ni dovoljeno nanašati cementne oz. podobne malte. Kontrola kvalitete betona Za ugotavljanje kvalitete veljajo tehniški pogoji in ukrepi za pripravo in vgraditev betona po veljavni tehnični regulativi. Kompletne preiskave betona (v svežem in strnjenem betonu) se izvajajo za vsako marko vgrajenega betona, po pooblaščenem zavodu. Kontrolo kvalitete betona je potrebno izvajati po PROJEKTU BETONA S PROGRAMOM ZAGOTOVITVE KAKOVOSTI, ki ga mora izvajalec izdelati pred pričetkom betonerskih del. V primerih, da atest o trdnosti betonskih kock ne bi dosegel predvidene trdnosti, lahko izvajalec na svoje stroške dokaže trdnost betona na valjih izvrtanih iz konstrukcije. Če tudi tak dokaz ne doseže zahtevane trdnosti, mora izvajalec sanirati konstrukcijo do zahtevane trdnosti z injektiranjem ali pa jo porušiti in namesto nje zgraditi novo kvalitetnejšo. 22

Pozitivni atest kock je poleg brezhibnega vgrajevanja betona v konstrukcijo, pogoj za celotno izplačilo izvršenih betonerskih del. Izvajalec del mora izdelati končno poročilo o vgrajenih betonih. 3.15 ARMATURA V postavkah ponudbenega popisa del za armaturo so upoštevana vsa dela, to je dobava, čiščenje, rezanje, krivljenje, transport, polaganje, vezanje in morebitno varjenje armature. Za izvajanje armiraških del je obvezno upoštevati določila veljavne tehnične regulative. V projektu so predvideni profili in vrsta jekla za posamezne konstrukcijske elemente. Nadzorniklahko v soglasju s projektantom spremeni vrsto armature. Izvajalec mora predložiti atest proizvajalca železa za vsako pošiljko betonskega železa. Armatura za posamezna področja objekta mora biti od enega proizvajalca. Armaturo se lahko polaga na očiščene dele opaženih prostorov šele po izdelanem in pregledanem opažu. Zabetoniranje nevezane armature ni dopustno. Armatura mora biti vezana tako. da je v načrtu predvidena lega v betonu popolnoma zajamčena. Morebitne deformacije armature pri betoniranju je treba sproti poravnati. Armaturne palice, ki se zabetonirajo postopoma, morajo biti primerno zavarovane od lastne ali druge morebitne obtežbe. Strošek za ta zavarovanja je vključen v enotni ceni za armaturo. Položena armatura predpisane kvalitete jekla mora biti popolnoma ravna in očiščena rje ki se lušči. Izvajalec je dolžan pri oblikovanju skrbeti, da se armatura ne poškoduje. Oblikovana in položena armatura ne sme biti deformirana. Izvajalec mora pravočasno obvestiti odgovornega nadzornika, kdaj bo položena armatura pripravljena za pregled in prevzem. Izvršeni pregled in prevzem se vpiše v gradbeni dnevnik z navedbo prevzemnikov. Pred izvršenim prevzemom se ne sme pričeti z betoniranjem. Armaturo, ki je bila zabetonirana in po krivdi izvajalca ni bila prevzeta s strani odgovornega nadzornika, naročnik ni dolžan plačati. Pomožna železa, ki držijo armaturo v pravilni legi, se plačajo le, če so predvidena v načrtu in v popisu del. V nasprotnem primeru mora izvajalec stroške zanje vkalkulirati v enotno ceno za predvideno armaturo. Prevzame in plača se le tista armatura, ki je predvidena v Projektu za izvedbo. 23

Eventualno naknadno določena dodatna armatura se plača le, če jo je odgovorni projektant zahteval, vpisal in skiciral z navedbo teže v gradbeni dnevnik, ali predložil zanjo poseben načrt. Za obračun se ugotovi teža po teoretični teži posameznih palic v načrtih. 3.16 TESARSKA DELA Opaži in odri Opaži ploskev, ki bodo vidne in ostanejo neometane, morajo biti iz nepoškodovanih skoblanih in obrezanih desk ali iz opaznih elementov, špranje med deskami ali opaznimi elementi pa tako ozke, da se po namočenju opažev z vodo med betoniranjem dobro zapro. Opaž za ploskve, ki bodo vidne in ostanejo neometane, se ne smejo vezati skozi beton z žico. To delo se ne plača posebej. Opaži ploskev, ki ostanejo vidne, se premažejo z ustreznim sredstvom, da se prepreči prilepljenje opažev na beton in s tem zavaruje enakomeren izgled. Premazi ne smejo puščati vidnih sledov na beton. Plačilo za te premaze je vsebovano v enotni cenah za opaž. V ponujenih enotnih cenah za opaž je vključeno plačilo tudi za vse pripadajoče podpore, delovne odre in vsa potrebna dela za napravo, premeščanje in odstranitev opažev, torej vsa dela za opaže, ki v ponudbenem predračunu niso posebej navedena. Pred betoniranjem posameznih konstrukcijskih elementov oziroma že pred polaganjem armature, mora odgovorni nadzornik naročnika in zastopnik izvajalca pregledati pravilnost. stabilnost in način izvedbe glede dimenzije in pravilne lege izdelanega opaža, kar ugotovita z vpisom v gradbeni dnevnik ali prevzemno knjigo. Za obračun izvršenega dela je merodajna razvita opažena površina betona. Vsi odri za opažanje, pomožni in fasadni odri morajo biti izdelani strokovno in stabilno, diagonalno ojačani v prečni in podolzni smeri, s sponami in kleščami. Vsa dela izvesti po pogojih iz UREDBE o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur. list, št. 03/2002). 3.17 ZUNANJE PROMETNE POVRŠINE Vsa gradbena dela za izvedbo zunanjih prometnih površin je potrebno SMISELNO izvajati v skladu s posebnimi tehničnimi pogoji, ki jih je izdala Skupnost za ceste Slovenije, 1989, ki jih je izdala DDC - Družba za državne ceste v letih od 1996 do 2001: 1. Knjiga 1 - SPLOŠNI TEHNIČNI POGOJI, 2. Knjiga 2 - POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA PREDDELA, 3. Knjiga 3 - POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA ZEMELJSKA DELA IN TEMELJENJE, 4. Knjiga 4 - POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE, 24

5. Knjiga 5 - POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA ODVODNJAVANJE, 6. Knjiga 6- POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA, 7. Knjiga 7- POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA OPREMO CEST in 8. Knjiga 8 - POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA TUJE STORITVE. in z dopolnitvami, ki jih je izdala in založila DDC, Družba za državne ceste po naročilu DARS, Družbe za državne ceste v Republiki Sloveniji, d.d. v letih 1996-2001: 1. Knjiga I - Dopolnila splošnih in tehničnih pogojev - izdano leta 1996, 2. Knjiga II - Dopolnila splošnih in tehničnih pogojev - izdano leta 1997, 3. Knjiga III - Dopolnila splošnih in tehničnih pogojev - izdano leta 2000, 4. Knjiga IV - Dopolnila splošnih in tehničnih pogojev - izdano leta 2001. Nosilni gramozni sloj voziščne konstrukcije mora biti debeline minimalno 0,50 m oziroma kot je predvideno v projektni dokumentaciji. Za nosilni sloj se lahko uporabi naravni gramoz, drobljenec ali mešani material naravnega gramoza in drobljenca. Vgrajeni material mora biti granulacije do 0/32 mm s sestavo zmesi kamnitih zrn po tabeli 3.2 in z deležem zrn do 0,063 mm, deležem zrn do 0,02 mm ter deležem zrn do 4 mm iz zgoraj navedenih tehničnih pogojev. Nosilni sloj mora biti vgrajen z zgoščenostjo najmanj 98%_(po Proctorju). Nosilnost nosilnega sloja, določena z deformacijskim modulom E u2 in z razmerjem deformacijskih modulov E v2 /E v, mora ustrezati zahtevam iz naslednje tabele, če ni v projektni dokumentaciji določeno drugače: Prometna obremenitev Vrsta kamnitih zrn zelo težka ali težka srednja lahka zahtevana vrednost E v2 MN/m 2 E v2 /E v, E v2 MN/m 2 E v2 /E v, naravna > 100 <2.2 >90 <2,4 drobljena ali mešana > 120 <2,0 > 100 <2,2 Izvajalec mora preverjati kakovost vgrajenega materiala in kakovost izvedbe s tekočimi preiskavami v skladu z veljavnimi predpisi in zgoraj navedenimi posebnimi tehničnimi pogoji (POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE; knjiga 4; izdajatelj Skupnost za ceste Slovenije, 1989 in v skladu z dopolnitvami - knjige I., II., III. in IV.; izdajatelj DDC v letih 1996-2001. Minimalni obseg tekočih preiskav je določen v teh pogojih. Kontrola nosilnosti nosilnega sloja - deformacijskih modulov se izvaja načeloma vsakih 50 m 3 vgrajenega materiala. V primeru, da nadzornik pri tekočih raziskavah ugotovi večja odstopanja rezultatov od zahtevanih vrednosti, lahko obseg minimalnih tekočih preiskav še naknadno poveča brez doplačila. 25

Asfalterska dela je potrebno izvajati v skladu s posebnimi tehničnimi pogoji (POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE; knjiga 4; izdajatelj Skupnost za ceste Slovenije, 1989) z dopolnitvami - knjige L, II., III. in IV.; izdajatelj DDC v letih 1996-2001, če v projektni dokumentaciji ni določeno drugače. 4 ZAKLJUČNA GRADBENA DELA Vsa zaključna gradbena dela je izvesti po opisu v posameznih postavkah in po tem splošnem opisu. V cenah so vključeni tudi transporti do gradbišča in notranji prenosi do mesta vgraditve. Zaključna gradbena dela se morajo odvijati v takem zaporedju, da se pri delu med sabo ne motijo in da vsak izvajalec porabi minimalni čas, ki je za njegovo delo potreben. Vsak posamezni izvajalec zaključnih gradbenih del mora svoje izdelke in prostore zapustiti popolnoma očiščene. Delo mora biti izvršeno neoporečno in kvalitetno ter iz kvalitetnega materiala po ustreznih predpisih in na podlagi atestov oz. preiskav, ki jih mora posamezni izvajalec zaključnih gradbenih del pridobiti. Glede izbire materiala in barve se je treba v vsakem primeru konzultirati s projektantom, skladno in v okviru proračunskega opisa. Zaključna gradbena dela se obračunajo po povprečnih normah(gn) ter jih je treba po njih tudi izvršiti oz. po ponudbi izvajalca del, če je to v predračunu izrecno navedeno. 4.1 MIZARSKA DELA Vsa mizarska dela in pripadajoča ključavničarska dela z vsem materialom in delom do končne faze, to je do vključno montaže na zgradbi z vsemi pripravljalnimi storitvami v delavnici in na zgradbi je obračunati po enoti mere, ki jo izkazujejo posamezne predračunske postavke. Osnovni material za mizarske izdelke je: smrekovina, jelovina ali borovina (mehak les). V primeru uporabe macesnovine, hrastovine ali kakega drugega lesa listavcev je to izrecno navedeno v predračunski postavki. Vse cene je zaračunati za kvalitetno izvršeno delo iz prvovrstnega mizarskega lesa z uporabo solidnega okovja, vse montirano na stavbi. Vse prevoze, nakladanje, razkladanje, uskladiscenje in raznose po stavbi do mesta vgraditve ali montaže zajema cena po enoti, če v predračunski postavki ni izrecno drugače navedeno. 26