Mise en page 1

Uresničevanje enakosti Akcijski program Skupnosti za boj proti diskriminaciji Evropska komisija

Uresničevanje enakosti Akcijski program Skupnosti za boj proti diskriminaciji Evropska komisija Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Enota G.4 Rokopis je bil pripravljen marca 2006

"Uresničevanje enakosti: Akcijski program Skupnosti za boj proti diskriminaciji" je objavljen v okviru Akcijskega programa Skupnosti za boj proti diskriminaciji 2001 2006. Vsebina te publikacije ne izraža nujno mnenja ali stališča Evropske komisije. Če od Evropske komisije, Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti želite prejemati elektronsko glasilo ESmail, to sporočite na elektronski naslov empl-esmail@ec.europa.eu. Glasilo se redno objavlja v angleškem, francoskem in nemškem jeziku. Za več informacij o akcijskem programu in diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti obiščite spletno stran: www.ec.europa.eu/antidiscrimination 1 2 Naslovnica: fotografiji 1,2 Carl Cordonnier, Dailylife Fotografije Stran 10: Photodisc Stran 22: MTV Stran 24: Akademija evropskega prava Europe Direct je služba za pomoč pri odgovorih na vprašanja v zvezi z Evropsko unijo Brezplačna telefonska številka: 00 800 67 89 10 11 Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu. Dostop je možen na strežniku Europa (http://europa.eu). Kataloški podatki so navedeni na koncu te publikacije. Luksemburg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 2006 ISBN 92-79-01668-7 Evropske skupnosti, 2006 Ponatis je dovoljen samo skupaj z navedbo vira. Printed in Belgium NATISNJENO NA NEKLORIRANEM PAPIRJU

Za raznolikost Proti diskriminaciji UVODNA BESEDA Projekt novinarskih nagrad, izobraževalni seminarji o zakonodaji o enakopravnosti za sodnike višjih sodišč, fotografski natečaj MTV za mlade, študije o Romih, starostni diskriminaciji in zbiranje podatkov, podpora nevladnim organizacijam, ki se bojujejo proti diskriminaciji in povezujejo organizacije iz vseh držav članic...to je le nekaj od več sto pobud, ki so se v zadnjih petih letih financirale v okviru akcijskega programa Skupnosti za boj proti diskriminaciji. Program, vreden 100 milijonov EUR, sta sprejela Svet ministrov in Evropski parlament leta 2000 kot podporo pri izvajanju daljnosežne protidiskriminacijske zakonodaje, sprejete istega leta. Gre za predpise, v skladu s katerimi je diskriminiranje posameznika zaradi njegove spolne usmerjenosti, starosti, rase ali narodnosti, invalidnosti, vere ali prepričanja nezakonito. Udeleženih je bilo vsega skupaj 31 evropskih držav. Izvajanje te zakonodaje je bilo v preteklih letih dolgotrajen proces, mnogo držav članic pa čaka še dolga pot, preden se bodo zakoni v celoti in pravilno uporabljali. Cilj programa je bil izboljšati obveščenost o zakonodaji, podpreti organizacije, ki delujejo na področju protidiskriminacije, in opraviti raziskavo, na podlagi katere bomo lahko bolje razumeli zapletene značilnosti diskriminacije. Pri akcijskem programu je šlo v bistvu za dve stvari: ljudi in zamisli in njihovo povezovanje. To so ljudje, ki se bojujejo proti diskriminaciji, ljudje iz sindikatov in podjetij, in seveda ljudje, ki so bili diskriminirani. In zamisli zamisli, ki nam lahko pomagajo razumeti vzroke, oblike in obseg diskriminacije, zamisli, ki nam pomagajo podpreti ljudi, ki se srečujejo z diskriminacijo, in ki nam pomagajo oblikovati boljše politike. Dejavnosti v okviru programa se bodo zaključile v letih 2006 in 2007. Vendar to še zdaleč ni konec! Leta 2007 bosta potekali dve pomembni pobudi. Prva je vzpostavitev novega programa financiranja, ki bo potekal do leta 2013. Akcijski program z naslovom PROGRESS bo poleg dejavnosti na področju boja proti diskriminaciji podpiral tudi dejavnosti na področju enakosti spolov, socialne vključenosti, delovnih razmer in zaposlovanja. In drugič, leto 2007 se bo imenovalo Evropsko leto enakih možnosti za vse. Cilji Evropskega leta so nadgrajevati delo programa z opozarjanjem širše in politične javnosti na vprašanja enakosti. Evropsko leto bo vrhunec, ki bo zaznamoval prehod iz enega protidiskriminacijskega programa v drugega. Upamo, da bo ta publikacija pripomogla k boljšemu poznavanju nekaterih od mnogih ljudi in zamisli, ki so sestavili oziroma sestavljajo ta akcijski program Skupnosti. Morda boste želeli navezati stike z vključenimi organizacijami, da bi izvedeli več o njihovih dejavnostih, ali pa vas bo publikacija spodbudila, da boste podobne pobude začeli izvajati v svoji državi članici. Vladimír Špidla Komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti

VSEBINA DEL 1 BOJ PROTI DISKRIMINACIJI ZAKAJ AKCIJSKI PROGRAM SKUPNOSTI?........ 5 DEL 2 ANALIZA IN OCENA DISKRIMINACIJE.................................... 7 Uvod..................................................................... 7 Strokovni nasvet o protidiskriminacijski zakonodaji.............................. 8 Podatki za spodbujanje enakosti.............................................. 10 Priložnostne študije: usmeritev h ključnim vprašanjem............................ 12 DEL 3 RAZVOJ ZMOGLJIVOSTI ZA BOJ PROTI DISKRIMINACIJI...................... 13 Uvod..................................................................... 13 Zastopanost manjšine v policiji: izmenjava informacij in dobre prakse............... 14 Usposabljanje za vodje usposabljanja v baltski regiji prenašanje znanja o nediskriminacijski zakonodaji................................................ 16 Povezovanje nacionalnih organov za enakost.................................... 18 Krepitev mrež nevladnih organizacij........................................... 20 DEL 4 BOLJŠA OBVEŠČENOST O PRAVICAH.................................... 21 Uvod..................................................................... 21 Enake pravice širjenje sporočila............................................. 22 Pravni poklic: uresničevanje pravic............................................ 23 MIA za raznolikost na delovnem mestu....................................... 25 DEL 5 NAČRTI ZA NAPREJ: BOJ PROTI DISKRIMINACIJI PO LETU 2006.............. 26 [ 4 ]

Za raznolikost Proti diskriminaciji DEL 1 BOJ PROTI DISKRIMINACIJI ZAKAJ AKCIJSKI PROGRAM SKUPNOSTI? Države članice so leta 1999 Evropski skupnosti naložile nalogo, da začne reševati vprašanje diskriminacije v Evropi diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Zakonodaja, ki je bila uvedena kot rezultat dve prelomni direktivi, Direktiva o rasni enakosti in Direktiva o enakosti pri zaposlovanju, iz leta 2000 sta zagotovili ljudem v EU enotno raven varstva pred diskriminacijo. Skupaj sta ena najcelovitejših in najdaljnosežnejših protidiskriminacijskih zakonov na vsem svetu. Čeprav je zakonodaja zelo pomembna, pa boja proti diskriminaciji v družbi ne bo mogoče dobiti samo z njo. Pretekle izkušnje zlasti s področja enakosti spolov, na katerem je EU dejavna že od vsega začetka kažejo, da je treba zakonodajo podpreti s konkretnimi ukrepi. Boj proti diskriminaciji v praksi zahteva splet različnih ukrepov ukrepov, ki se morajo medsebojno podpirati in krepiti. URESNIČEVANJE PRAVIC Leta 2000 je EU vzpostavila program financiranja, ki naj bi pomagal pri uresničevanju zakonitih pravic do enake obravnave in pomagal zagotoviti, da bi protidiskriminacijske politike postale stvarnost. Cilj akcijskega programa Skupnosti za boj proti diskriminaciji je prav to. Poteka v obdobju 2001 2006, vodi pa ga Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti s pomočjo zunanjega programskega odbora, sestavljenega iz predstavnikov vlad držav članic EU. Program podpira dejavnosti za boj proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali na podlagi različnih spletov teh vzrokov. Te dejavnosti morajo tudi prispevati k uresničevanju enega ali več od treh osnovnih ciljev: z analiziranjem in ocenjevanjem izboljšati razumevanje vprašanj, povezanih z diskriminacijo; razvijati zmogljivosti za boj proti diskriminaciji in njeno preprečevanje z vzpostavljanjem in krepitvijo dialoga med organizacijami in njihovim mrežnim povezovanjem; z dejavnostmi za boljšo obveščenost se zavzemati za vrednote, na katerih temelji boj proti diskriminaciji. TRI VRSTE UKREPOV Podpira raznolike dejavnosti, ki so v okviru programa strukturirane pod tremi različnimi nizi ukrepov, ki so v skladu s temi tremi cilji. Ta brošura preučuje vsak posamezen niz po vrsti, pri čemer opozarja na dobre prakse in uspešne rezultate, ki izhajajo iz različnih financiranih projektov in pobud. Sem med drugim sodijo dejavnosti, ki se izvajajo v nadnacionalnem okviru na primer čezmejna partnerstva ali izmenjave na evropski ravni. Hkrati je cilj programa podpirati in dopolnjevati prizadevanja različnih držav članic v boju proti diskriminaciji na nacionalni ravni. VKLJUČEVANJE VSEH, KI SO POMEMBNI V programu je posebej poudarjeno, da je treba v njegovo delo vključiti ljudi, ki se srečujejo z dis- [ 5 ]

kriminacijo, in organizacije, ki jih zastopajo. Zasnovan je bil tako, da spodbuja vse, ki si prizadevajo za boj proti diskriminaciji, da se dejavno vključijo v njegovo delo in vzpostavijo resnična partnerstva in dialog. Samo tako je mogoče zagotoviti usklajeno in celostno delovanje in okrepiti delovanje v boju proti diskriminaciji v Evropi. Komisija zato skrbi, da si z nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji na evropski ravni redno izmenjuje stališča o dejavnosti programa in širših vprašanjih protidiskriminacijske politike. Nekaj njenih ukrepov je tudi posebej usmerjenih h krepitvi zmogljivosti tovrstnih skupin za spodbujanje enake obravnave in boj proti diskriminaciji. Evropska komisija in države članice se vsako leto dogovorijo glede delovnega načrta in letnega proračuna akcijskega programa. Proračun za 37,13 Proračun Akcijskega programa Skupnosti 2001-2006 (milijonov eurov) 18,45 38,27 Analiza in ocena Krepitev zmogljivosti Obveščanje obdobje 2001 2006 je znašal 94 milijonov EUR. Približno 20 odstotkov razpoložljivih sredstev se je porabilo za analize in ocene, medtem ko se je približno 40 odstotkov porabilo za krepitev zmogljivosti organizacij in približno enako za dejavnosti za boljšo obveščenost. AKCIJSKI PROGRAM SKUPNOSTI 2001 2006: NEKAJ DEJSTEV IN PODATKOV 52 nadnacionalnih projektov, v katere se je vključilo 350 partnerskih organizacij Seminarji, namenjeni pravnemu usposabljanju, v katere je bilo vključenih 258 sodnikov in tožilcev ter 198 odvetnikov Finančna podpora štirim krovnim mrežam, ki zastopajo več kot 1000 nevladnih organizacij po Evropi 92 poročil pravnih strokovnjakov in deset poglobljenih študij o posebnih vprašanjih s področja nediskriminacije Usposabljanje s področja boja proti diskriminaciji za 96 vodij usposabljanja in 519 predstavnikov nevladnih organizacij iz desetih novih držav članic ter iz Bolgarije, Romunije in Turčije 23 konferenc na ravni predsedstev EU in drugih konferenc na evropski ravni 32 informacijskih letakov, razdeljenih v vseh 25 državah članicah EU Natečaji za fotografije in plakate ter nagrade za novinarje in podjetja, ki s svojim delom prispevajo k boljšemu razumevanju prednosti raznolikosti in s tem k boju proti diskriminaciji [ 6 ]

Za raznolikost Proti diskriminaciji DEL 2 ANALIZA IN OCENA DISKRIMINACIJE UVOD Če želijo oblikovalci politik pa tudi drugi sprejeti učinkovite ukrepe za preprečevanje diskriminacije in boj proti njej, morajo dobro poznati dejanske razmere na področju diskriminacije v Evropi. To pomeni, da morajo biti sposobni razumeti pojav, njegove vzroke in obseg pa tudi vpliv politik in praks, oblikovanih za njegovo odpravo. Cilj prve skupine dejavnosti iz akcijskega programa Skupnosti je zapolniti to vrzel v znanju s spremljanjem, analiziranjem in ocenjevanjem ter učinkovitim razširjanjem rezultatov zlasti med tistimi, ki lahko vplivajo na politike in prakso. PRAVNE STROKOVNE IZKUŠNJE Glede na to, da so protidiskriminacijska zakonodaja EU in mnogi njeni ključni pojmi v veliko državah članicah še nekaj novega, morda ne preseneča, da so se v nekaterih državah pojavile težave pri uvajanju zadevnih direktiv v nacionalno zakonodajo. Če želi Evropska komisija pripomoči k dejanski učinkovitosti pravic in obveznosti iz direktiv, za to potrebuje neodvisne informacije, kako se ti izvajata in uporabljata v EU. Mreža neodvisnih pravnih strokovnjakov za boj proti diskriminaciji preučuje in analizira ta proces, svoje ugotovitve pa sporoča prek vrste rednih publikacij ali v obliki priložnostnega svetovanja Evropski komisiji. Colm O Cinneide, ki je eden izmed pravnih strokovnjakov, razlaga svojo vlogo in vlogo mreže v intervjuju na strani 8. Podatki in kazalniki so pomembna podlaga za učinkovite protidiskriminacijske politike pa naj gre za pravne ali druge ukrepe na regionalni, nacionalni ali evropski ravni. Vendar naše znanje na tem področju še vedno omejujeta kakovost in količina ustreznih razpoložljivih podatkov. Akcijski program Skupnosti si prizadeva izboljšati zbiranje podatkov, da bi se lahko merila obseg in vpliv diskriminacije. Nekdanja predsednica Delovne skupine za zbiranje podatkov Meri-Sisko Eskola opisuje te dejavnosti na strani 10. USMERJENE ŠTUDIJE Program je poleg teh tekočih dejavnosti financiral tudi več priložnostnih poglobljenih študij o posebej pomembnih vprašanjih. V nekaterih primerih so bile podprte s tematskimi konferencami, ki naj bi pomagale zagotoviti vhodne podatke in razširjati rezultate. Dva primera takšnih študij sta predstavljena na strani 12. In končno je bil akcijski program predmet stalnega zunanjega ocenjevanja zaradi ocene učinkovitosti njegovih dejavnosti. Ernst & Young so v svoji končni oceni ugotovili, da je imel program "ključno vlogo pri zagotavljanju podpore evropskima direktivama in njuni uporabi v državah članicah, kar je omogočilo dvig varstva žrtev diskriminacije na primerljivo raven v vseh državah članicah. Ta njegova vloga se je z njegovim izvajanjem postopno še krepila." 1 1 "Ocena Akcijskega programa Skupnosti za boj proti diskriminaciji iz leta 2005 Končno poročilo", Ernst & Young, 2005 [ 7 ]

STROKOVNO SVETOVANJE O PROTIDISKRIMINACIJSKI ZAKONODAJI Colm O Cinneide predava pravo na Univerzitetnem kolidžu v Londonu. Je nacionalni strokovnjak za Združeno kraljestvo v Evropski mreži pravnih strokovnjakov za boj proti diskriminaciji, ki zagotavlja neodvisne informacije in analize razvoja dogodkov na področju protidiskriminacijske zakonodaje v državah članicah EU. Kaj obsega vaša vloga nacionalnega pravnega strokovnjaka? Kako se vključuje v delo mreže kot celote? Moja vloga nacionalnega strokovnjaka je mreži redno zagotavljati najnovejše podatke o razvoju dogodkov v Združenem kraljestvu v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na enakost, nediskriminacijo, politike vključevanja itd. Mreži redno zagotavljam "kratka poročila", ki so kratki povzetki najnovejše zakonodaje, sodnih odločb ali politik. Vsako leto tudi prilagodim zadnjemu stanju celotno poročilo o tem, kako se v Združenem kraljestvu upoštevata direktivi ES o enakosti, in po potrebi zagotovim informacije o Združenem kraljestvu svojim kolegom. Kako se to dopolnjuje z drugim vašim delom, na primer s poučevanjem prava? Moje delo za Evropsko mrežo se zelo dobro dopolnjuje z drugim mojim delom pri poučevanju in raziskovanju prava. Spodbuja me, da sem na tekočem z najnovejšim razvojem dogodkov, informacije drugih nacionalnih strokovnjakov pa uporabim na svojih predavanjih za ponazoritev, kako se druge evropske države spopadajo z vprašanji enakosti in nediskriminacije. Mreža povezuje nacionalne strokovnjake za vsako izmed 25 držav članic in koordinatorje za vsakega od petih razlogov diskriminacije. Do kakšnih spoznanj ste prišli? Zanimivo je videti, kako se v različnih evropskih državah ponavljajo podobne težave, pa tudi zelo različne rešitve, ki so jih sprejele. To te pripravi do tega, da ponovno razmisliš o svojih domnevah, kako se "najbolje" obravnavajo nekatera od teh perečih vprašanj, pa tudi do spoznanja, da ponavadi ni ene, enostavne rešitve! Kakšne so razmere v Združenem kraljestvu? Ali lahko na kratko predstavite, kako sta direktivi EU o enakosti vplivali na razmere v vaši državi? Združeno kraljestvo je imelo že pred začetkom veljavnosti direktiv obširno zakonodajo za preprečevanje diskriminacije na podlagi rase in invalidnosti, zato je bil njun vpliv na teh področjih morda manjši kot v drugih državah članicah EU. Vendar je moralo Združeno kraljestvo svojo obstoječo zakonodajo prilagoditi določbam obeh direktiv. Sprejeta je bila Colm O Cinneide: "Zanimivo je videti, kako se v različnih evropskih državah ponavljajo podobne težave" [ 8 ]

Nekatere publikacije evropske mreže neodvisnih pravnih strokovnjakov s področja nediskriminacije. tudi zakonodaja za prepoved diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti in vere, ki bo sedaj celo presegla področje uporabe okvirne direktive o enakosti: ta veliki korak naprej je bil v glavnem rezultat zahtev, ki jih je uvedla direktiva, še letos pa bo sprejeta tudi zakonodaja za prepoved diskriminacije na podlagi starosti, da se zagotovi upoštevanje njenih določb. Na splošno je bil vpliv direktiv opazen v spodbujanju izčrpnosti in posodobitve protidiskriminacijske zakonodaje v Združenem kraljestvu, kar je pomemben dosežek. In na koncu, kakšen vpliv je po vašem mnenju imela mreža do zdaj? Menim, da je mreža v svoji letni publikaciji objavila nekatera izredno vplivna in zelo kakovostna poročila o nekaterih ključnih vidikih protidiskriminacijske zakonodaje in zagotovila nekatere zelo koristne informacije, ki primerjajo napredek pri izvajanju direktiv v posameznih državah članicah. S spodbujanjem izmenjave informacij med člani je postalo tudi moje delo bolj zanimivo! VEČ INFORMACIJ DOBITE NA: www.ec.europa.eu/employment_social/fundamental_rights/policy/aneval/legnet_en.htm [ 9 ]

PODATKI ZA SPODBUJANJE ENAKOSTI pripravila Meri-Sisko Eskola Meri-Sisko Eskola je ministrska svetovalka pri finskem ministrstvu za delo in je bila predsednica evropske delovne skupine za zbiranje podatkov. Timo Makkonen je koordinator projekta Uresničevanje enakosti z ustreznimi podatki (MERA) Obe evropski protidiskriminacijski direktivi, sprejeti leta 2000, sta bili resnično velik korak naprej v boju proti diskriminaciji v Evropi. Pomenili sta veliko spodbudo politikam, da spodbujajo bolj enakopravne družbe za vse. Vendar pa morajo vse politične odločitve temeljiti na točnih in zanesljivih informacijah o ustreznih pojavih v družbi in o vplivu političnih odločitev. Po potrditvi obeh direktiv je zelo hitro postalo jasno, da se niti na evropski ravni niti na ravni držav članic ne zbirajo dovolj izčrpne informacije, ki bi omogočile predstavo glede obsega, značaja in učinkov diskriminacije ali o vplivu nove zakonodaje in politik. POVEZOVANJE STROKOVNJAKOV Zato so finski organi oblasti sprejeli pobudo, da zberejo strokovnjake, ki bodo zastopali Evropsko komisijo, Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije, nacionalne organe, statistike, druge raziskovalce in nevladne organizacije in razpravljali o potrebi po nadaljnjem razvijanju zbiranja podatkov o diskriminaciji. Evropska komisija se je odločila, da bo pobudo podprla in leta 2003 ustanovila Evropsko delovno skupino za podatke o diskriminaciji, ki bo povezala te skupine. Cilj je bil izboljšati kakovost in obseg zbiranja podatkov na evropski ravni in v državah članicah. Za začetek je skupina opravila nadzor dveh študij, ki sta opisovali merjenje diskriminacije in protidiskriminacijske prakse v EU in zunaj nje. Predstavljeni sta bili na Evropski konferenci o podatkih za spodbujanje enakosti, ki je potekala decembra 2004 v Helsinkih. Skupina je poglobljeno razpravljala tudi o vprašanjih v zvezi s podatki o diskriminaciji, potrebne pa bodo še dodatne razprave. Med delom je hitro postalo jasno, da je naloga, ki je bila zaupana skupini, bolj zapletena, kot se je sprva zdelo. Države članice se razlikujejo po svoji raznolikosti, političnih pristopih, sistemih spremljanja in političnih odločitvah. V direktivah je navedeno veliko razlogov za diskriminacijo, zelo pa se med seboj razlikujejo tudi skupine, ki so izpostavljene diskriminaciji. Kljub temu je delovna skupina zlasti na podlagi rezultatov konference sprejela sklep, da je pomembno nadaljevati prizadevanja, saj pomanjkanje ustreznih spremljevalnih mehanizmov lahko pripelje do oblikovanja zgrešenih politik na evropski in nacionalni ravni. Angažirati bi se morali vsi pomembni akterji in uporabiti bi bilo treba vrsto metod in kazalnikov. Skupina je opravila nadzor primerjalne študije o zbiranju podatkov v EU in zunaj nje [ 10 ]

PRIPRAVA EVROPSKEGA PRIROČNIKA Na Helsinški konferenci je bil sprejet sklep, ki ga je sprejela tudi delovna skupina, da bodo vsi akterji potrebovali praktična orodja za razvoj svojih postopkov za zbiranje podatkov in medsebojnega sodelovanja. Eno od takšnih orodij bi lahko bil Evropski priročnik za zbiranje podatkov, ki bi spodbujal zbiranje podatkov na tem področju in vseboval opis različnih možnih načinov za njihovo zbiranje. Finski organi so sprejeli zamisel o pripravi priročnika in novembra 2005 s finančno podporo akcijskega programa Skupnosti začeli izvajati projekt z naslovom Uresničevanje enakosti z ustreznimi podatki (MERA). Projekt se je začel izvajati z določitvijo dobrih praks na tem področju. Na podlagi te preslikave se bodo lahko pripravila priporočila, kako lahko države članice izboljšajo in kar najbolj izkoristijo svoje obstoječe mehanizme za zbiranje podatkov, in katere nadaljnje ukrepe naj sprejmejo. Priročnik bo obravnaval, kako lahko mednarodna, evropska in nacionalna zakonodaja o pravici do zasebnosti in varovanju podatkov vpliva na dejavnosti zbiranja podatkov. Zajel bo vse razloge iz člena 13 direktiv. Delo pri pripravi priročnika nadzoruje evropska referenčna skupina, sestavljena iz vrhunskih strokovnjakov. V okviru omejitev projekta MERA in na podlagi priporočil iz priročnika bodo finski organi sestavili tudi nacionalni akcijski načrt za zbiranje podatkov o diskriminaciji. Priročnik naj bi bil predvidoma pripravljen do konca leta 2006. VEČ INFORMACIJ DOBITE NA: Merjenje obsega in vpliva diskriminacije v Evropi www.ec.europa.eu/employment_social/fundamental_rights/policy/ aneval/data_en.htm Finsko ministrstvo za delo www.mol.fi [ 11 ]

PRILOŽNOSTNE ŠTUDIJE: USMERITEV H KLJUČNIM VPRAŠANJEM ROMI V RAZŠIRJENI EVROPSKI UNIJI S pristopom desetih novih držav članic k EU leta 2004 so Romi postali največja etnična manjšina v Uniji. Kmalu zatem je Evropska komisija objavila obsežno študijo o položaju romskih skupnosti v razširjeni EU vključno s priporočili, ki naj jih evropske institucije, nacionalne vlade in organizacije civilne družbe upoštevajo pri oblikovanju svojih politik in ukrepov. Študija ki se je financirala skupno iz protidiskriminacijskega akcijskega programa in akcijskega programa za socialno vključenost je bila prva študija, ki je preučila položaj Romov v tem obsegu, med drugim je zajela izobraževanje, zaposlovanje, stanovanjske razmere in zdravstveno varstvo. Njena najpomembnejša ugotovitev je bila, da se Romi v starih in novih državah članicah še naprej srečujejo z izrazito diskriminacijo in socialno izključenostjo, čeprav vključuje tudi nekaj primerov dobre prakse za ponazoritev napredka na določenih področjih. Študija je priporočila, naj EU postane zgled s svojimi različnimi politikami, kot sta protidiskriminacija in socialna izključenost, ki so ciljno usmerjene k Romom. Predlagala je zlasti vzpostavitev nove organiziranosti za boljše usklajevanje različnih dejavnosti EU, ki se nanašajo na Rome priporočilo, ki ga je Evropska komisija sprejela skupaj s svojo novo delovno skupino za romska vprašanja, ki je povezala njene različne službe, delujoče na zadevnih področjih. DODATNE INFORMACIJE DOBITE NA: www.ec.europa.eu/roma POSLOVNI PRIMER RAZNOLIKOSTI Druga pomembna študija, ki jo je podprl akcijski program, je obravnavala vprašanje raznolikosti in nediskriminacije na delovnem mestu in prednosti takšnih politik za delodajalce. V poročilu, ki je bilo prvič predstavljeno na tematski konferenci novembra 2005, so bili predstavljeni rezultati raziskave evropskih podjetij in njihovih politik raznolikosti, ki je bila v istem letu opravljena za Komisijo. V raziskavi je sodelovalo približno 800 podjetij, od tega sta bili dve tretjini mala in srednja podjetja. Približno polovica podjetij (42 odstotkov) je že izvajala politike raznolikosti. Od tega jih je imelo 85 odstotkov vidne poslovne koristi med drugim so lahko izbirali kadre iz širšega izbora ljudi, dlje zadržali dobre delavce, izboljšali odnose v skupnosti in povečali ugled podjetja. V poročilu je bila predstavljena tudi vrsta študij primerov dobrih praks iz različnih podjetij, vključenih v raziskavo. Primeri vključujejo zagotavljanje usposabljanja s področja nediskriminacije za vodilne delavce in osebje; vzpostavitev mrež delojemalcev, ki zastopajo invalide, homoseksualce in homoseksualke ali etnične manjšine, kampanje o pomenu starejših delavcev, ki potekajo v posameznih podjetjih, in cilje raznolikosti za vodstvo, povezano z ocenjevanjem uspešnosti. VEČ INFORMACIJ DOBITE NA: www.ec.europa.eu/employment_social/fundamental_rights/policy/aneval/legnet_en.htm [ 12 ]

Za raznolikost Proti diskriminaciji DEL 3 RAZVOJ ZMOGLJIVOSTI ZA BOJ PROTI DISKRIMINACIJI UVOD Obravnavanje diskriminacije v vsakodnevnih razmerah zahteva podporo tistih organizacij, ki zastopajo in branijo morebitne žrtve diskriminacije. Zakonite pravice do enake obravnave pomenijo bolj malo, če se ne uporabljajo v praksi. Vendar te organizacije pa naj bodo to socialni partnerji, organi za enakost ali nevladne organizacije potrebujejo sredstva ter strokovno znanje in izkušnje, kako odigrati to vlogo in pripomoči k uresničevanju protidiskriminacijske zakonodaje. KLJUČNO VLOGO IMAJO ORGANIZACIJE To je cilj drugega svežnja dejavnosti, ki jih podpira akcijski program Skupnosti: pomagati organizacijam, da se usposobijo za boj proti diskriminaciji. Ta podpora poteka na dva načina: prvič, za usposabljanje, mrežno povezovanje in združevanje znanja med organizacijami, in drugič, za evropske mreže nevladnih organizacij. V obdobju 2001 2006 je bil to najobsežnejši niz dejavnosti iz programa, ki se jim je namenilo približno 41 odstotkov proračunskih sredstev. Približno polovico tega so pomenila sredstva programa za skupne projekte partnerjev iz različnih evropskih držav. Financiralo se je skupno 52 tako imenovanih "nadnacionalnih" projektov, v katere je bilo vključenih približno 350 partnerskih organizacij. Njihovo delo je segalo od usposabljanja za odvetnike in nevladne organizacije do izmenjave dobrih praks med nacionalnimi organi za enakost in raziskovalnimi inštituti. Oblikovana so bila tudi partnerstva za preučitev spremljanja diskriminacije in zbiranja podatkov, vključitev organov oblasti v boj proti diskriminaciji in spodbujanje vključevanja Romov. PARTNERJI V BOJU PROTI DISKRIMINACIJI Tudi področje delovanja sodelujočih organizacij je bilo široko. V nadnacionalnih partnerstvih so sodelovali raziskovalni inštituti, odvetniška združenja, socialni partnerji, organi za enakost, nacionalne, regionalne in lokalne vladne in nevladne organizacije. Nekaj primerov konkretnih rezultatov in vplivov, doseženih s projekti, je predstavljeno na straneh 14 (protidiskriminacijsko usposabljanje za policijo), 16 (usposabljanje za odvetnike iz odvetniških zbornic) in 18 (mrežno povezovanje in izmenjava informacij med organi za enakost). Še veliko več jih je razvilo praktične izdelke, kot so strategije testnih primerov, programi usposabljanja, orodja za spremljanje in informacijsko gradivo. Drug pomemben del v tem nizu dejavnosti akcijskega programa je neposredno financiranje mrež nevladni organizacij na evropski ravni, ki mu je namenjena polovica sredstev iz tega oddelka. Za financiranje po tem programu so bile izbrane štiri evropske mreže in pet invalidskih organizacij na evropski ravni, predvidena pa so tudi sredstva za mrežo, ki zastopa interese Romov. Štiri obstoječe krovne mreže skupaj zastopajo približno 1000 organizacij članic in pridruženih organizacij iz Evrope. Njihova vloga je podrobneje raziskana na strani 20. DODATNE INFORMACIJE o posameznih nadnacionalnih projektih, ki jih je podprl program, so na voljo na: www.ec.europa.eu/employment_social/fundamental_rights/policy/capac/capac_en.htm [ 13 ]

ZASTOPANOST MANJŠINE V POLICIJI: IZMENJAVA INFORMACIJ IN DOBRE PRAKSE pripravila Dafni Mavrommati Dafni Mavrommati je bila grška nacionalna koordinatorka za nadnacionalni projekt "Zastopanost manjšine v policijskih organizacijah" in koordinatorka projektov EU za grškega partnerja ANTIGONO. Trenutno dela kot neodvisna svetovalka za raznovrstne nadnacionalne projekte. "Grška policija bi morala svoje kadre izbirati iz širšega izbora različnih socialnih skupin, da bi izboljšala svoje razumevanje družbe." Predsednica Zveze zaposlenih v grški policiji na prefekturi v Kilkisu na konferenci grške homoseksualne skupnosti junija 2004. "Dejavno se moramo začeti ukvarjati s trenutno negativnim gledanjem policije na priseljence. Bojevati se moramo proti rasističnim in ksenofobičnim stereotipom v družbi na sploh. Pozitivno moramo prispevati k razvoju politik priseljevanja in končno začeti zaposlovati priseljence v grški policiji." Predsednik Vsegrškega združenja zaposlenih v grški policiji (POASY) na konferenci z naslovom "Tujci v naši državi" decembra 2005. To sta samo dva primera trajnega vpliva projekta "Zastopanost manjšine v policijskih organizacijah: nadnacionalni ukrepi za izmenjavo informacij in dobre prakse" na policijske sindikate v Grčiji. PROJEKT, KI ORJE LEDINO Projekt, ki je potekal od septembra 2002 do septembra 2004 v treh državah članicah EU, na Švedskem in Nizozemskem ter v Grčiji, je bil sofinanciran iz Akcijskega programa Skupnosti za boj proti diskriminaciji 2001 2006. Njegov cilj je bil začeti reševati vprašanje premajhne zastopanosti etničnih in homoseksualnih manjšinskih skupin v policijskih organih treh sodelujočih držav. Dosegli so ga s preučitvijo njihovih postopkov zaposlovanja, da bi tako odkrili diskriminacijske elemente, in nato z usposabljanjem osebja, odgovornega za zaposlovanje. Dolgoročni cilj je bil oblikovati policijo, ki bo odraz družbe na sploh. Koristi so dvostranske: na eni strani to zagotavlja stabilnejšo delovno silo zaradi manjšega nezadovoljstva in fluktuacije, po drugi pa izboljšuje odnose med policijo in družbo, ki jo ta poskuša varovati, s tem da jo naredi prepoznavnejšo in sprejemljivejšo. Projekt, ki ga je vodil Švedski nacionalni inštitut za delovno življenje, je povezal partnerje iz Švedske (okrožno policijo iz Stockholma in organizacijo za priseljence SIOS); Nizozemske (svetovalca za raznolikost EGA HRM-Consult in Landelijk Expertise Centrum Diversiteit) in Grčije (razis- [ 14 ]

Projekt je oral ledino v Grčiji in zato pritegnil precejšnje medijsko zanimanje Sledilo je usposabljanje osebja kadrovskih služb iz posameznih policij. Delavnice, ki so jih organizirali strokovnjaki za raznolikost, so bile zasnovane tako, da so zagotovile rešitve za težave, ki so jih ugotovile revizije raznolikosti. ANTIGONA je seminarje prilagodila posebnim potrebam za usposabljanje osebja grške policije, s čimer je zagotovila še kako potreben forum za razprave o etničnih in homoseksualnih vprašanjih v policijah. kovalno organizacijo ANTIGONA). Marca 2003 se je v projekt vključilo tudi Vsegrško združenje grške policije in mu zagotovilo trajno podporo ter nova spoznanja in spodbude. RAZUMEVANJE, ANALIZIRANJE, USPOSABLJANJE Projekt se je začel z "revizijo raznolikosti" v posameznih sodelujočih policijah, pri čemer se je usmeril na diskriminacijo na treh ključnih področjih: na področju zunanjega zaposlovanja, notranjih poklicnih možnosti in organizacijske kulture. ANTIGONA je opravila tudi poglobljeno študijo ustrezne zakonodaje in pripravila konkretna priporočila za spremembe tistih politik, za katere je bilo ugotovljeno, da diskriminacijsko učinkujejo na ta tri področja. Rezultati obeh dejavnosti so bili vključeni v priročnik: "Spodbujanje raznolikosti in boj proti diskriminaciji v policiji", z informacijami o protidiskriminacijski zakonodaji EU, rezultati revizij raznolikosti in primeri rešitev za diskriminacijska vprašanja, vzeti iz posameznih sodelujočih policij. UČINKOVANJE Morda je najboljši kazalnik uspešnosti projekta nenehno zanimanje za vprašanja, na katera je opozoril. Po letu 2004 je Inštitut za usposabljanje pri Združenju grške policije sodeloval pri dveh projektnih predlogih s protidiskriminacijskimi temami v okviru programa EU EQUAL, katerega cilj je spodbujati bolj vključujoče delovno življenje. V istem obdobju so bili v reviji združenja pogosto objavljeni protidiskriminacijski članki, ki so opozarjali na najnovejše dejavnosti organizacije na tem področju. Mnogi predlogi projekta so bili vključeni v priporočila, ki jih je združenje pripravilo za vlado. VEČ INFORMACIJ DOBITE NA: www.antigone.gr/eu_projects/police [ 15 ]

USPOSABLJANJE ZA VODJE USPOSABLJANJA V BALTSKI REGIJI PRENAŠANJE ZNANJA S PODROČJA NEDISKRIMINACIJSKE ZAKONODAJE pripravila Emilia Naumann Emilia Naumann je odvetnica, ki dela pri poljski odvetniški zbornici v Varšavi. Sodelovala je pri usposabljanju za vodje usposabljanja, organizirano v okviru projekta Baltik T4T, v okviru katerega so se usposabljali predstavniki odvetniških zbornic in sindikatov za izvajanje usposabljanja o nediskriminacijski zakonodaji. V okviru Akcijskega programa Skupnosti za boj proti diskriminaciji sta Interights in Helsinška fundacija za človekove pravice na Poljskem organizirala vrsto usposabljanj o protidiskriminacijski zakonodaji EU za vodje usposabljanja iz Poljske, Latvije in Litve. Tečaj sta sestavljali dve dvotedenski usposabljanji, ki sta potekali na Poljskem septembra 2005 in januarja 2006. Splošni cilj je bil izboljšati zmogljivosti za usposabljanje ter spretnosti in znanje pravnih strokovnjakov in sindikatov s področja nediskriminacijske zakonodaje EU (zlasti o Direktivi o rasni enakosti in okvirni direktivi). Projekt je financiral akcijski program Skupnosti, k njemu je prispeval tudi Urad za zunanje zadeve in Britansko zvezo držav. UČENJE ZA UPORABO ZAKONODAJE EU Po mojem mnenju, kot udeleženki v projektu, je bil ta cilj v celoti dosežen. Najzanimivejši del usposabljanja sta bila spoznavanje strategij v primeru spora na področju protidiskriminacijske zakonodaje in razvijanje lastnih veščin za usposabljanje, da bom lahko usposabljala druge odvetnike. Kruto, vendar resnično je dejstvo, da je Poljska ena od držav, v katerih je protidiskriminacijska zakonodaja še vedno zelo oddaljena od standardov EU. Zato morajo poljski odvetniki, ki želijo svoje delo posvetiti tovrstnim primerom, ustrezno prepoznati različne oblike diskriminacije. Morali bi biti tudi sposobni obravnavati vprašanja nepravilnega ali nezadovoljivega izvajanja direktiv EU, Direktive o rasni enakosti in Okvirne direktive o enakosti. Morajo biti dobro pripravljeni na uporabo pravnih instrumentov Poljske in EU, da primere po potrebi predložijo Evropskemu sodišču, saj je to pogosto edini način, da se lokalne sodnike pripravi, da v svojem razmišljanju presežejo lokalno raven. PRENOS ZNANJA Projekt je bil usmerjen tudi k prenosu znanja na lokalne odvetnike prek udeležencev usposabljanja v njihovih državah. Večina udeležencev je opravljala odvetniško dejavnost in ni imela veliko izkušenj s poučevanjem te pravne veje, zaradi česar je bilo drugo usposabljanje še zanimivejše. To usposabljanje je bilo zasnovano tako, da se bo vsak udeleženec usposabljal za vodjo usposabljanja. Vključevalo je boljšo obveščenost in druge oblike usposabljanja, namenjene pripravi predvidenega poteka zagotavljanja lokalnega usposabljanja. Učili smo se o zakonodaji, pridobili pa smo tudi nekatere zelo pomembne veščine, kot so delo v skupinah, delitev odgovornosti, predstavitev zakonodaje na način, da si jo udeleženci usposabljanja zapomnijo. To so veščine, ki jih ne smemo podcenjevati, saj so pomembne tudi pri odvetniškem delu, vendar se jih je včasih težko naučiti. Ni skrivnost, da mnogi odvetniki raje delajo sami kot v skupini, zato niso navajeni razvijati skupnih zamisli in strategij. Po mojem mnenju je bil celoten projekt odlična zamisel. Vtis imam, da je vsak od nas zapustil usposabljanje za vodje usposabljanja malce spremenjen: bolj dovzeten za stereotipe, homofobijo, diskriminacijo. [ 16 ]

TRAJEN UČINEK Vsaka nacionalna skupina bo zdaj tekom leta 2006 v svoji državi organizirala lokalna usposabljanja za lokalne odvetnike. Nekateri udeleženci razmišljamo o nadaljnjem pridobivanju izkušenj za poučevanje in izmenjavi znanja s tistimi, s katerimi sodelujemo: odvetniškimi zbornicami, nevladnimi organizacijami, univerzami itd. To udeležence usposabljanja dejansko spreminja v glasnike dandanes zelo občutljive, vendar zelo pomembne zakonodajne veje protidiskriminacijske zakonodaje. To tudi pomeni, da bo imel ta projekt trajne učinke, ki se bodo nadaljevali v prihodnosti. DODATNE INFORMACIJE DOBITE NA: www.interights.org POMOČ CIVILNI DRUŽBI PRI IZPOLNJEVANJU NJENE VLOGE Civilna družba mora odigrati zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju razumljivosti protidiskriminacijske zakonodaje in njenega izvajanja. Nevladne organizacije so zelo pomembne pri izražanju mnenja tistih, ki jih zastopajo in branijo, hkrati pa zagotavljajo boljšo obveščenost žrtev in potencialnih žrtev diskriminacije in splošne javnosti. To je še pomembnejše, ker tisti, ki so izpostavljeni diskriminaciji, pogosto ne poznajo svojih pravic, ki jim jih zagotavlja protidiskriminacijska zakonodaja EU. Zato je Evropska komisija financirala projekt, ki naj bi opredelil potrebe po usposabljanju nevladnih organizacij, ki se bojujejo proti diskriminaciji, in jim zagotovil informacije, ki jih potrebujejo za izpolnitev svojih odvetniških nalog. Glavni namen je bil civilni družbi v novih državah članicah in v državah kandidatkah zagotoviti zmogljivosti, ki ji bodo omogočile v celoti izpolniti njeno vlogo, kot je predvidena v protidiskriminacijskih direktivah. Ciljna skupina je vključevala nevladne organizacije, ki se bojujejo proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti (vključno z romsko etnično manjšino), vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Projekt se je izvajal v desetih državah članicah, ki so se pridružile EU leta 2004, in v Bolgariji, Romuniji in Turčiji. Projekt se je začel z analiziranjem potreb po usposabljanju v vseh 13 državah, nato pa so potekala usposabljanja za vodje usposabljanja (tako imenovana usposabljanja train-the-trainer) za šest posameznikov iz vsake države. Za vsako državo so se pripravile nacionalne različice priročnika za usposabljanje v ustreznem nacionalnem jeziku z informacijami o protidiskriminacijski zakonodaji (evropski in nacionalni), vlogi nevladnih organizacij v boju proti diskriminaciji, podpori žrtvam diskriminacije, zagotavljanju boljše obveščenosti, veščinah in znanjih ter sredstvih, potrebnih za boj proti diskriminaciji. Na nacionalnih seminarjih, ki so sledili, se je usposabljalo 559 predstavnikov nevladnih organizacij v 13 evropskih državah. Ker je bil projekt uspešen, se je seminar leta 2006 ponovilo, vanj pa vključilo vseh 25 držav članic EU in Bolgarijo, Romunijo in Turčijo. Projekt se je razširil, tako da so bile med udeleženci tudi organizacije socialnih partnerjev. DODATNE INFORMACIJE DOBITE NA: www.ec.europa.eu/employment_social/fundamental_rights/civil/civ_en.htm [ 17 ]

POVEZOVANJE NACIONALNIH ORGANOV ZA ENAKOST Bjørn Dilou Jacobsen zastopa Danski inštitut za človekove pravice v nadnacionalnem projektu z naslovom EQUINET, ki povezuje nacionalne organe za enakost iz EU, ki jih morajo ustanoviti vse države članice EU v skladu z določbami iz Direktive o rasni enakosti. Z Equal Rights in Practice se je pogovarjal o dosežkih mreže in kaj je s sodelovanjem pridobil njegov organ za enakost. Kakšno vlogo ima EQUINET pri spodbujanju izmenjave najboljše prakse in mrežnem povezovanju organov za enakost? EQUINET ima ključno vlogo. Projekt si prizadeva za spodbujanje sodelovanja in izmenjavo informacij med organi za enakost in tako podpira enotno izvajanje protidiskriminacijske zakonodaje EU in zvišanje ravni pravnega varstva za žrtve diskriminacije. V mreži je trenutno 28 organizacij v glavnem so to nacionalni organi za enakost iz 23 različnih držav članic. Sestajajo se na letnih srečanjih, bolj redno pa v izvršilnem odboru, da se prepričajo glede izvajanja projektov, prevzetih prek EQUINETA. V okviru enega od projektov so bile ustanovljene strokovne delovne skupine, ki naj bi podrobneje preučile določena področja in ustvarile konkretne rezultate, kot so študije, poročila itd. Imamo štiri takšne skupine, ki preučujejo izmenjavo informacij, strateško izvajanje, dinamično razlaganje in oblikovanje politik. Člani so mešanica predstavnikov iz različnih organov za enakost, tako da lahko črpamo iz znanja, izkušenj in stališč različnih organizacij. razpravljajo o določenih vprašanjih in izmenjujejo znanje o razlaganju direktiv EU o enakosti. To je zelo uporabno sredstvo, zlasti za reševanje pritožb, saj je protidiskriminacijska zakonodaja nekoliko zapletena, mnoga vprašanja, ki jih sprožijo pritožbe posameznikov, pa so nova in nacionalno obarvana, sodna praksa Evropskega sodišča na tem področju pa je še vedno omejena. Pri mojem delu v danskem pritožbenem odboru za etnično enako obravnavo se mi je pogosto dogajalo naslednje. Ko sem se ukvarjal z določenim primerom, nisem našel navodil niti v danski izvedbeni zakonodaji, niti v direktivah EU in niti v sodni praksi. Na Danskem je bil pritožbeni odbor podobno kot drugod ustanovljen pred kratkim in je dokaj majhen. S tem forumom pa je EQUINET prek znanja povezal nacionalne organe za enakost v eno veliko mrežo, ki rešuje na tisoče različno utemeljenih pritožb, mnogi zaposleni v teh organih pa so postali kolegi, ki jih lahko prosite za navodila. Druga pobuda je neformalni forum za izmenjavo informacij na svetovnem spletu, kjer zaposleni v organih za enakost lahko zastavljajo vprašanja, Bjørn Dilou Jacobsen: "S sodelovanjem med nacionalnimi organi za enakost se dejansko lahko zviša raven pravnega varstva za žrtve diskriminacije" [ 18 ]

EQUINET je pred kratkim objavil poročilo o pristojnostih in pooblastilih organov za enakost. Kako je Danski inštitut za človekove pravice vključen v projekt? Sodelujemo na več ravneh. Imamo predstavnika Mandana Zarrehparvar v izvršnem odboru EQUI- NETA, ki sodeluje tudi pri pripravah za razširjeno interaktivno spletno stran, namenjeno izmenjavi informacij. Skupaj s kolegom sva moderatorja delovne skupine za strateško izvajanje. V tej skupini smo pred kratkim objavili poročilo o strateškem izvajanju (ki se včasih imenuje testni primer spora) ter pristojnostih in pooblastilih organov za enakost. Kaj ste se naučili s sodelovanjem v mreži? Najpomembnejše, kar sem se naučil, je, da je s sodelovanjem med nacionalnimi organi za enakost dejansko mogoče zvišati raven pravnega varstva za žrtve diskriminacije, kot to predvidevata direktivi EU. Zanimivo je videti, da so kljub razlikam med državami članicami težave, s katerimi se srečujemo zaradi diskriminacije, zelo podobne in kot takšne se lahko učinkoviteje rešujejo soglasno. Kakšne spremembe načrtujete za dejavnosti danskega odbora zaradi vaše vključitve v EQUI- NET? V EQUINET nameravamo vključiti več članov osebja, mrežo pa vključiti v prevladujočo usmeritev v pritožbenem odboru. Na primer, udeležili se bomo prihodnjega usposabljanja, ki ga bo zagotovil EQUINET. Preučujemo, kako zagotoviti obstoj EQUINETA po letu 2006, po možnosti s finančnimi prispevki, krepitvijo zmogljivosti in nadaljnjim zagotavljanjem človeških virov za izvršni odbor in delovne skupine. Odbor tudi načrtuje uvedbo študije o vključitvi enakosti v prevladujočo usmeritev, predvsem o razvoju instrumentov za vključitev v prevladujočo usmeritev za spodbujanje enake obravnave na področju osnovnošolskega izobraževanja. VEČ INFORMACIJ DOBITE NA: EQUINET: www.migpolgroup.com/topics/2078.html Danski inštitut za človekove pravice: www.humanrights.dk [ 19 ]

KREPITEV MREŽ NEVLADNIH ORGANIZACIJ V okviru Akcijskega programa za boj proti diskriminaciji je Evropska komisija zagotovila podporo štirim mrežam nevladnih organizacij na ravni EU, ki zastopajo in branijo pravice ljudi, izpostavljenih diskriminaciji vsaka pokriva en vzrok diskriminacije iz protidiskriminacijskih direktiv EU. Nevladne organizacije lahko zelo veliko prispevajo k protidiskriminacijski politiki na različnih ravneh tako pri njenem oblikovanju kot pri izvajanju z informacijami in znanjem, ki jih zagotovijo njeni člani. "Z odražanjem lokalnih in nacionalnih prednostnih nalog skušamo zagotoviti, da razvoj dogodkov na evropski ravni dejansko spreminja življenje ljudi, ki se srečujejo z diskriminacijo," meni Pascale Charhon iz Evropske mreže proti rasizmu (ENAR). Cilj financiranja je vzpostaviti in krepiti dialoge in mreže po EU. Je sestavni del ukrepov akcijskega programa za razvoj zmogljivosti organizacij, ki se bojujejo proti diskriminaciji ob upoštevanju posebnih značilnosti različnih oblik diskriminacije. Za organizacijo ILGA-Europe, ki zastopa homoseksualke, homoseksualce, biseksualce in transseksualce, je ključni vidik izmenjava informacij v mreži. "Ena naših glavnih dejavnosti je krepitev zmogljivosti naših organizacij članic za delovanje prek evropske mreže in izmenjavo dobrih praks," meni direktorica ILGA Europe Patricia Prendiville. DVOSMERNA VLOGA Mreže imajo pomembno vlogo pri dvosmerni komunikaciji. Na eni strani njihove neposredne izkušnje pomagajo Komisiji bolje razumeti različne oblike in učinke diskriminacije, ki se nato lahko upoštevajo pri oblikovanju protidiskriminacijske politike. Na primer, v Evropskem forumu za invalide je prek svojih nacionalnih članov zastopano 50 milijonov ljudi iz Evrope, "ki jih skušamo dejavno vključiti v razvoj in izvajanje politike EU," pojasnjuje direktorica Carlotta Besozzi. Na drugi strani pa Komisiji zagotavljajo kanal, prek katerega lahko zagotavlja boljšo obveščenost organizacij članic s tega področja o evropski nediskriminacijski zakonodaji in politikah EU za spodbujanje enake obravnave na splošno. Anne- Sophie Parent iz platforme za starejše AGE dodaja, da "morajo nevladne organizacije prevzeti ključno vlogo pri zagotavljanju informacij in podpore morebitnim žrtvam diskriminacije in pri spodbujanju bolj vključujoče družbe. Naš cilj je izboljšati obveščenost o vprašanjih, ki jih najbolj zadevajo." Za AGE, ILGA Europe, ENAR in EDF je bilo (iz letnega programskega proračuna v znesku 19 milijonov EUR) odobrenih skupaj tri milijone EUR letno za njihove tekoče stroške do konca aprila 2007. Evropska komisija podpira tudi več drugih manjših organizacij na evropski ravni, ki zastopajo ljudi s posebnimi vrstami invalidnosti. Namerava tudi zagotoviti podporo romski mreži na ravni EU: poziv za zbiranje predlogov bo objavljen predvidoma leta 2006. www.enar-eu.org www.edf-feph.org www.ilga-europe.org www.age-platform.org [ 20 ]

Za raznolikost Proti diskriminaciji DEL 4 BOLJŠA OBVEŠČENOST O PRAVICAH UVOD Enake pravice na papirju je težko izvajati, če ljudje ne vedo, da takšna zakonodaja obstaja. To velja tako za posameznike, ki se srečujejo z diskriminacijo, kot za družbe, v katerih živimo. Zato mora imeti javnost kot celota, vključno z invalidi, etničnimi manjšinami, starejšimi in mladimi, homoseksualkami, homoseksualci in biseksualci, dostop do informacij o svojih pravicah in obveznostih v skladu s protidiskriminacijsko zakonodajo. In zato morajo biti ljudje tudi obveščeni o širših vprašanjih, povezanih z diskriminacijo in pomenom raznolikosti, in o vplivu na njihovo življenje. OBVEŠČENOST PODPIRA IZVAJANJE Drug obsežen sveženj dejavnosti, ki se financira iz akcijskega programa Skupnosti, si prizadeva za rešitev teh izzivov. Skuša izboljšati obveščenost o zakonodaji EU o enaki obravnavi in o njeni širši politiki za boj proti diskriminaciji, vključno z dejavnostmi in rezultati samega akcijskega programa. To je ključ za podporo učinkovitega izvajanja in uporabe protidiskriminacijske zakonodaje in pravic, ki jih vsebuje, in za uspešnost boja proti diskriminaciji. Junija 2003 je Evropska komisija začela izvajati pomembno vseevropsko informacijsko kampanjo za širjenje pozitivnega sporočila o raznolikosti in boljšo obveščenost o protidiskriminacijskih direktivah EU. Kampanja, ki nosi naslov "Za raznolikost. Proti diskriminaciji", je podrobneje predstavljena na strani 22. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI Kot dopolnilo te vseevropske kampanje, ki uporablja skupno identiteto in sporočila po vsej EU, akcijski program sofinancira tudi nacionalne dejavnosti za boljšo obveščenost v posameznih državah članicah. Te dejavnosti se organizirajo v sodelovanju z nacionalnimi vladami, prednostne naloge in projekti pa se prilagodijo različnim nacionalnim okvirom. Nacionalni organi pogosto najlažje določijo komunikacijske potrebe v svojem nacionalnem okviru in ključne akterje, h katerim se je treba usmeriti. Tako lahko program pri posredovanju protidiskriminacijskega sporočila uporabi to izkušnjo in dodatne vire. Nekatere dejavnosti, ki se podpirajo, vključujejo tečaje usposabljanja, delavnice in seminarje, konference in dogodke na visoki ravni, tematske nediskriminacijske dneve ali tedne ter priročnike in publikacije s področja boja proti diskriminaciji. Različne ciljne skupine vključujejo mladino, delodajalce, nevladne organizacije in širšo javnost. Eden od primerov, gre za danski projekt za boljšo obveščenost o prednostih raznolikosti in enakih možnostih na delovnem mestu, je predstavljen na strani 25. BOLJŠA OBVEŠČENOST UPORABA ZAKONODAJE Druga ključna ciljna skupina v boju proti diskriminaciji so pravni strokovnjaki. V ta namen je akcijski program podprl tudi tematski niz seminarjev o protidiskriminacijskih direktivah EU. Usposabljanje, ki ga organizira Akademija evropskega prava v imenu Komisije, je namenjeno sodnikom, tožilcem in odvetnikom iz javnega in zasebnega sektorja. Do zdaj se je usposabljanja udeležilo 258 sodnikov in tožilcev ter 198 odvetnikov. Eden od udeležencev Pablo Aramendi, ki dela kot sodnik v Španiji, podaja svoje mnenje o nekaterih koristih usposabljanja v intervjuju na strani 24. [ 21 ]

ENAKE PRAVICE ŠIRJENJE SPOROČILA Širjenje sporočila, da Evropa ceni raznolikost in se bojuje proti diskriminaciji, je bistveno za uspeh njenih protidiskriminacijskih ukrepov, tako direktiv o enaki obravnavi kot Akcijskega programa za boj proti diskriminaciji. Samo tako se lahko uresničijo pravice, ljudje pa se zavejo koristi, ki jih družbi prinaša raznolikost. Tako je osrednji dogodek programa petletna vseevropska informacijska kampanja za boljšo obveščenost o dejavnosti EU na področju boja proti diskriminaciji. Kampanja "Za raznolikost. Proti diskriminaciji" se je začela junija 2003 in bo potekala po EU do leta 2007. Po širitvi EU leta 2004 so svojo vlogo v kampanji v celoti prevzele tudi nove države članice. UPORABA RAZLIČNIH POTI Kampanja želi posredovati pozitivno sporočilo o raznolikosti po različnih kanalih, kot so televizija, tiskani mediji, seminarji in medijski dogodki. Na primer, v sodelovanju z združenji novinarjev so bili organizirani seminarji za tiste, ki se poklicno ukvarjajo z javnimi občili, in izdelane televizijske reklame, video novice in "vox pops" kratki prispevki, ki jih za kamero prispevajo člani javnosti. Brošure, letaki in plakati se uporabljajo za zagotavljanje tiskanih informacij o predpisih EU in nacionalnih predpisih proti diskriminaciji v različnih državah članicah, spletna stran kampanje pa je na voljo v vseh 20 uradnih jezikih EU. Vendar raznolikost in dialog nista vedno ključni sporočili, sem sodijo tudi vodilna načela kampanje, ki vključuje vseevropske, nacionalne in regionalne ukrepe. Ti ukrepi se pripravljajo v tesni povezavi in sodelovanju s partnerji iz posameznih držav članic EU, vključno z nacionalnimi ministrstvi, sindikati, delodajalci, nevladnimi in mladinskimi organizacijami. Na primer, slogan, logotip in obliko so preskusili in o njih razpravljali strokovnjaki v ciljnih skupinah iz več držav EU, ki so jih tudi ustrezno predelali. DEJAVNOSTI NA EVROPSKI, NACIONALNI IN LOKALNI RAVNI Do zdaj je kampanja sporočilo o raznolikosti po Evropi širila s turnejo tovornjaka, ki je obiskal 40 mest v 24 državah EU, in maratoni "Tek za raznolikost" v 16 mestih. Za oba dogodka se je uporabil razpoznavni prapor z logotipom kampanje, ki je izrazito poudaril navzočnost protidiskriminacijskega sporočila. Leta 2006 se bo v turnejo s tovornjakom vključilo več dogodkov, povezanih z zaposlitvijo, kot so sejmi za univerzitetne poklice, kar odraža poudarek kampanje na raznolikosti in nediskriminaciji pri delu. V Teku za raznolikost bodo sodelovala podjetja in mladina. Trenutno kampanja organizira tretje letno novinarsko nagrado kot priznanje novinarjem, ki se zavzemajo za boljše razumevanje raznolikosti in boj proti diskriminaciji. V okviru kampanje je potekal tudi natečaj za fotografijo, posneto z mobilnim aparatom, o katerem je TV postaja Franco-German posnela dokumentarno oddajo ARTE, v sodelovanju z MTV pa ločen natečaj za fotografijo o raznolikosti. V letu 2006 v okviru kampanje poteka natečaj za oblikovanje plakata za celotno EU, namenjen študentom umetnosti in oblikovan- Posnetek s fotografskega natečaja MTV [ 22 ]

ja, ki ga je navdihnil uspeh podobnega projekta na nacionalni ravni na Poljskem. Vpliv kampanje se je v skladu z razvojem njenih dejavnosti iz leta v leto večal. Na primer, število dogodkov, organiziranih v okviru kampanje, se je povečalo s 307 leta 2004 na 359 leta 2005. Na naraščajoči vpliv kažejo tudi drugi kazalniki, kot sta število zadetkov na spletni strani in zanimanje tiskanih medijev. Ta trend se bo leta 2007 nadaljeval s krepitvijo dejavnosti Evropskega leta enakih možnosti za vse. DEJSTVA IN PODATKI O INFORMACIJSKI KAMPANJI Turneja tovornjaka, ki se je ustavil v 40 mestih v 24 državah, vključno s tiskovnimi konferencami, razpravami, pravnim svetovanjem in obiski ambasadorjev raznolikosti Maratoni Tek za raznolikost v 16 mestih, vključno s prireditvami za invalide 58 nacionalnih "ambasadorjev raznolikosti", ki zastopajo kampanjo Dva vseevropska fotografska natečaja, tri novinarske nagrade in natečaj za plakat 666 nacionalnih dogodkov in 239 intervjujev v medijih v letih 2004 in 2005 Prilagojeno informativno gradivo za 25 držav članic v 20 uradnih jezikih 640 nacionalnih partnerjev v 25 državah Zanimanje tiskanih medijev, ki se kaže v 1304 izrezkih iz časopisa v letih 2004 in 2005 VEČ INFORMACIJ DOBITE NA: www.stop-discrimination.info PRAVNI POKLIC: URESNIČEVANJE PRAVIC Pablo Aramendi Sánchez je sodnik na Delovnem sodišču v Madridu (Juzgado de lo Social), kjer dela na področju reševanja sporov med zaposlenimi in delodajalci ter zakonodaje o socialni varnosti. Bil je udeleženec in govornik na vrsti protidiskriminacijskih seminarjev za osebe, ki delujejo na področju pravosodja, ki jih je organizirala Akademija evropskega prava v Trierju. Kaj ste se naučili na seminarjih za usposabljanje v Trierju? Kako so izboljšali vaše poznavanje protidiskriminacijske zakonodaje? Pred odhodom v Tier sem že imel nekaj izkušenj s področja diskriminacijskega ravnanja pri delu, ki sem jih pridobil pri opravljanju sodniškega dela. Seminarji v Tierju so mi predvsem pomagali te izkušnje povezati z novim virom: z evropsko zakonodajo. Obe protidiskriminacijski direktivi, ki smo ju preučevali na seminarjih (kakor tudi vsa druga evropska zakonodaja, ki obravnava diskriminacijo na podlagi spola), prinašata nove poglede na uporabo domače zakonodaje. Usposabljanje mi je pomagalo, da sem obe povezal. [ 23 ]

Akademija evropskega prava je usposabljala 456 strokovnih delavcev s področja nediskriminacijske zakonodaje. Sodna praksa Evropskega sodišča je zlasti pomembna pri izvajanju zakonodaje Skupnosti. To je naslednji vidik, ki je bil zajet v seminarje, naslednji pa so nova spoznanja, ki jih pridobiš z udeležbo na njih. Zelo zanimivo je tudi dobiti priložnost srečati ljudi, ki se zanimajo za boj proti diskriminaciji in delujejo v različnih nacionalnih pravnih sistemih v Evropi to odpira veliko različnih možnosti. Kako je usposabljanje s področja protidiskriminacije vplivalo na opravljanje vašega poklica? Menim, da mi je usposabljanje omogočilo, da sem se zavedel, kaj pomeni biti evropski sodnik. Pomagalo mi je tudi priti do meni bistvene ugotovitve: to je, da so določene omejitve glede načina, kako podjetja lahko ravnajo s svojimi zaposlenimi pri njihovih vsakodnevnih dejavnostih, omejitve, ki jih ne smejo kršiti: to je spoštovanje človekovega dostojanstva in temeljnih pravic delavcev. Sodnik, ki mora dnevno reševati delovne spore, kot jih jaz, ne sme pozabiti, da je to načelo, ki ga obvezuje pri delu. S kakšnimi protidiskriminacijskimi primeri ste se srečali v praksi? Spori zaradi diskriminacije na podlagi spola so v Španiji dokaj pogosti. Ponavadi gre za okoliščine, ko je delavka noseča. Obtožbe zaradi diskriminacije na podlagi drugih razlogov so redkejše. Vendar to ne pomeni, da drugih oblik diskriminacije ni. Prej gre za to, da prizadeti še vedno težko pridejo do sodišča. To še zlasti velja za priseljence, ki so pogosto diskriminirani na podlagi rase. Iz svojih izkušenj lahko povem, da sem imel priložnost reševati spore zaradi spolne usmerjenosti, invalidnosti, starosti in seveda spola. O teh primeri se je odločalo z uporabo domače španske zakonodaje in evropskih direktiv, potem ko sta bili preneseni v Španijo. V drugih primerih sem se moral obrniti na Evropsko sodišče in ga zaprositi za pomoč pri razlagi direktiv Skupnosti. Na primer, v primeru Merino, ki se je nanašal na enakost spolov in porodniški dopust, v primeru Chacón, ki še čaka na odločitev in v katerem sem vprašal, ali je bolezen invalidnost, in v primeru Palacios, v katerem sem zastavil vprašanje, ali je evropska zakonodaja pri razrešitvi v navzkrižju s špansko. Moje izkušnje s področja protidiskriminacije so bile različne, tako pred odhodom v Tier kot potem. DODATNE INFORMACIJE DOBITE NA: www.era.int [ 24 ]

MIA ZA RAZNOLIKOST NA DELOVNEM MESTU pripravila Susanne Nour Susanne Nour vodi projekt MIA na Danskem inštitutu za človekove pravice. Je urednica knjige "Raznolikost na delovnem mestu ko smo enakopravni, a ne enaki" ki je bila objavljena v okviru projekta. MIA je danska kratica za "raznolikost na delovnem mestu" in tudi naslov posebne usmeritve Danskega inštituta za človekove pravice k raznolikosti in enaki obravnavi na trgu dela. Raznolikost na delovnem mestu pomeni oblikovanje vključujočih organizacij. Pomeni biti pozoren na dejstvo, da so vsi zaposleni različni, in biti temu naklonjen. Pomeni pa tudi priznati, da se nekatere razlike sprejemajo z večjim odporom in ovirami kot druge in jim zakonodaja zato zagotavlja posebno varstvo pred diskriminacijo. MIA si prizadeva za boljšo obveščenost o diskriminaciji in spodbuja raznolikost ter tako izpodbija prevladujoče poglede: da razlike pomenijo težave in da raznolikost zadeva druge in ne nas. MODEL UPRAVLJANJA RAZNOLIKOSTI Leta 2005 smo objavili knjigo o raznolikosti na delovnem mestu, ki naj bi prispevala k vseevropski razpravi o strategijah na delovnem mestu za spodbujanje raznolikosti in boj proti diskriminaciji. Razvili smo "model MIA" za upravljanje raznolikosti kot vodilo za praktične strokovnjake na področju raznolikosti in enakih možnosti. Model je rezultat dialoga, ki smo ga vzpostavili s poslovnimi strokovnjaki, nevladnimi organizacijami in drugimi, in odraža mnoge primere poslovne prakse, predložene v okviru nagrade MIA. Model ponazarja, kako gre razmišljanje, ki temelji na pravicah in je usmerjeno k virom, z roko v roki z uporabo upravljanja raznolikosti dinamičnega procesa, pri katerem večja raznolikost vodi do novih možnosti za podjetje in hkrati povečuje potrebo po zagotavljanju enakih možnosti za vse. PRIZNANJE DOSEŽKOV V PODJETJIH V okviru naših dejavnosti za boljšo obveščenost podeljujemo letno nagrado MIA zasebnim in javnim podjetjem na Danskem za njihovo odličnost pri spodbujanju raznolikosti in enake obravnave na delovnem mestu s politikami in upravljanjem podjetja. Ocenjevalna komisija, sestavljena iz visokih predstavnikov pomembnih združenj delodajalcev, oceni podjetja, ki se potegujejo za nagrado, in imenuje zmagovalce v treh kategorijah: mala in srednja podjetja, pomembna delovna mesta v javnem sektorju in velika zasebna podjetja. Razvili in razdelili smo tudi enostavno orodje za ugotavljanje skladnosti, ki ga podjetja lahko uporabijo, da se prepričajo, ali varujejo svoje zaposlene pred diskriminacijo, in ali upoštevajo nacionalno protidiskriminacijsko zakonodajo in protidiskriminacijsko zakonodajo EU. Podjetjem, ki potrebujejo pomoč ali splošna navodila na tem področju, zagotavljamo svetovanje. Dejavno spodbujamo vodenje raznolikosti z javnimi razpravami, medijskim delom, trenutno pa pripravljamo informacijski oglas za dansko televizijo. DOLOČITEV PROGRAMA RAZNOLIKOSTI Največji uspeh projekta je bil določitev novega programa razprav o raznolikosti in upravljanju raznolikosti na Danskem. Argument, ki smo ga izpostavili v vseh naših dejavnostih, je bil, da gresta raznolikost in enaka obravnava z roko v roki. Naslednji rezultat je bil, da je več danskih podjetij pri svoji obravnavi raznolikosti prevzelo naših pet načel glede raznolikosti. Nagrada MIA se je tudi uveljavila kot prestižna nagrada, ki spodbuja podjetja, da prevzamejo pobude za raznolikost. Uspelo nam je zagotoviti stalno obveščanje in razumevanje, da se sadov raznolikosti ne more pobirati, če si hkrati dejavno ne prizadevate za zagotovitev enakih možnosti. DODATNE INFORMACIJE DOBITE NA: www.miapris.dk [ 25 ]

Za raznolikost Proti diskriminaciji DEL 5 NAČRTI ZA NAPREJ: BOJ PROTI DISKRIMINACIJI PO LETU 2006 Dejavnosti iz akcijskega programa Skupnosti se bodo končale v letih 2006 in 2007. Vendar to ne pomeni, da je delo EU na področju boja proti diskriminaciji končano. Začel se bo izvajati nov program financiranja, ki bo poleg protidiskriminacijskih ukrepov podprl tudi enakost spolov, socialno vključitev, delovne razmere in zaposlovanje. Leto 2007 je bilo razglašeno za Evropsko leto enakih možnosti za vse, ki naj bi dalo nov zagon boju proti diskriminaciji in spodbujanju raznolikosti, gradilo pa na dosežkih akcijskega programa. Po mnenju zunanjih ocenjevalcev Ernst & Young je imel akcijski program Skupnosti v letih od 2001 do 2006 ključno vlogo pri zagotavljanju boljše obveščenosti o vprašanjih, povezanih z diskriminacijo, in pri razvijanju sposobnosti zainteresiranih strani za boj proti diskriminaciji. V svojem končnem poročilu, v katerem so pregledali cilje, strategijo, metode in dejavnosti programa vse od leta 2001, so ugotovili, da so bili ti skladni in vse bolj dobro usmerjeni. Napredek je bil dosežen zlasti glede boljše obveščenosti ključnih akterjev in širše javnosti o diskriminaciji in pri razvoju zmogljivosti organizacij, zlasti nevladnih, kljub nekaterim začetnim težavam, zaradi katerih je bilo treba ponovno preučiti nadnacionalne projekte. V oceni je bila poudarjena tudi pomembna vloga programa pri podpori prenosa in uporabi protidiskriminacijske zakonodaje EU, tako glede njegove dodane vrednosti na evropski ravni kot pri zvišanju ravni varstva pred diskriminacijo. PROGRESS: ZDRUŽENI SOCIALNI PROGRAMI Leta 2007 bo vzpostavljen nov program financiranja, ki bo nadaljeval in razvijal dejavnosti iz Akcijskega programa za boj proti diskriminaciji. Program Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost, znan pod imenom PROGRESS, bo povezal protidiskriminacijske dejavnosti z dejavnostmi, ki vključujejo enakost spolov, socialno vključitev, zaposlovanje in delovne razmere. Njegov cilj je podpreti širše cilje EU na področju zaposlovanja in socialne politike. Za izvajanje programa PROGRESS v obdobju 2007 2013, je Komisija predlagala dodelitev proračunskih sredstev v znesku približno 630 milijonov EUR. Splošni cilji programa so podobni ciljem Akcijskega programa za boj proti diskriminaciji, in sicer so to izboljšati znanje z analizami in spremljanjem, razviti statistična orodja in kazalnike, podpreti izvajanje zakonodaje EU, spodbujati mrežno povezovanje in izmenjavo dobre prakse, izboljšati obveščenost in krepiti zmogljivosti mrež. Zlasti četrti oddelek programa bo posvečen učinkovitemu preprečevanju diskriminacije na podlagi petih razlogov, določenih v zakonodaji EU o enaki obravnavi iz leta 2000: rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Podprl bo tudi vključitev protidiskriminacijskih vprašanj v prevladujočo usmeritev povezovanje se nanaša na enako obravnavo na različnih področjih politik. [ 26 ]

EVROPSKO LETO: NOV ZAGON V BOJU PROTI DISKRIMINACIJI Leta 2007 bo potekal tudi drugi najpomembnejši dogodek, namenjen boju proti diskriminaciji: Evropsko leto enakih možnosti za vse. Na podlagi uspeha Akcijskega programa za boj proti diskriminaciji, ki poteka od leta 2001, bo zagotovil novo spodbudo za uresničitev enake obravnave za vse v EU. Predvideno je, da se spodbujajo enake možnosti na vseh področjih vsakodnevnega življenja, na katerih se lahko pojavi nepoštena in neenaka obravnava, v službi, šolah, pri usposabljanju, zdravstvenem varstvu, in da se tudi spodbuja raznolikost kot vir moči za Evropsko unijo. Nadaljeval bo delo EU pri zagotavljanju pomoči širši javnosti in obveščanju ljudi o njihovih pravicah do enake obravnave. Pod praporom evropskega leta bo potekalo na stotine različnih dejavnosti po vsej Evropski uniji na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Mnoge bodo potekale tudi na evropski ravni, med drugim: raziskava, kaj ljudje v Evropi mislijo o diskriminaciji; vseevropska informativna kampanja o evropskem letu ter o politikah in zakonodaji EU o enakosti bolj na splošno; "Srečanje na vrhu, namenjeno enakosti", na katerem se bodo srečali ministri in voditelji sindikatov, združenj delodajalcev in nevladnih organizacij in razpravljali o vprašanju enakosti in nediskriminacije. Da bi dejavnosti čim bolj približali ljudem, bodo večina potekale na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Vsaka država članica EU bo Evropski komisiji predložila svoje zamisli in strategijo za evropsko leto. Zato se morajo na široko posvetovati z organizacijami in skupinami, ki jih zanima evropsko leto, vključno s socialnimi partnerji in združenji, ki se ukvarjajo s tistimi, ki so se srečali ali bi se lahko srečali z diskriminacijo. Za več informacij o evropskem letu in protidiskriminacijskih politikah EU na splošno obiščite spletno stran Evropske komisije: www.ec.europa.eu/antidiscrimination VEČ INFORMACIJ DOBITE NA: www.ec.europa.eu/antidiscrimination [ 27 ]