slovenščina
SPLOŠNI Učenci si pridobivajo pozitivno čustveno in razumsko razmerje do slovenskega jezika; začenjajo se zavedati, da je slovenščina kot njihov materni jezik zanje najbolj naravna socializacijska danost, saj se z njo vseskozi, najlažje in najuspešneje izražajo. Pridobivajo si tudi pozitivno razmerje do slovenske književnosti, saj jim branje umetnostnih besedil pomeni stik z izkušenjskimi vzorci kulture in možnost za estetsko uživanje ter preseganje spoznavnih omejitev stvarnosti. Učenci se zavedajo, da je slovenski jezik državni jezik v Republiki Sloveniji; tako si oblikujejo narodno in državljansko zavest, ob tem pa tudi spoštovanje in strpnost do drugih jezikov in narodov. Učenci postopno in načrtno obvladujejo in uporabljajo poleg neknjižnih zvrsti (narečja/pokrajinskega pogovornega jezika) tudi knjižni jezik (pogovorni in zborni); pridobivajo si zavest o rabi knjižnega in neknjižnega jezika v raznih govornih položajih, Učenci so motivirani za vse štiri sporazumevalne dejavnosti (poslušanje in govorjenje ter branje in pisanje), saj jim te dejavnosti omogočajo spoznavanje sebe in sveta ter zadovoljujejo osnovne čustvene in družbene potrebe. Ob izkušnjah spoznavajo, da obvladovanje teh dejavnosti povečuje njihovo zmožnost delovanja v lastnem okolju in spoznavanja ter izražanja predmetnega, duhovnega in domišljijskega sveta. Učenci razvijajo pripravljenost za govorjenje pridobivanje samozaupanja in pogum za izražanje svojih misli, čustev, želja, izkušenj, domišljije ter ustvarjalnosti. Z govorno dejavnostjo miroljubno rešujejo napetost in spore v raznih življenjskih položajih; s tem si krepijo samozavest in zmožnost spoštovanja drugačnega mnenja. Učenci sprva spontano prek igre, nato pa tudi vodeno in sistematično vstopajo v samostojno branje in pisanje. Z lastno dejavnostjo odkrivajo in preizkušajo pisni jezik za sporazumevanje, razmišljanje, ustvarjanje, učenje in zabavo. Razvijajo procese tvorjenja pomena in pravilno rabo ustaljenih grafičnih sistemov. Učenci razmišljajoče sprejemajo (poslušajo, berejo) različna neumetnostna in umetnostna besedila, ki so predstavljena neposredno ali posredno (medijsko); iz besedil izluščijo temeljne vrednote (npr: resnično/neresnično, prav/narobe, pošteno/nepošteno) in se tako učijo presojati tuja ter svoja besedila
SEPTEMBER poslušajo različne zvoke, navajajo njihov izvor oz. pomen in jih gibalno, ritmično, likovno ter glasovno izražajo zaznavajo prvi glas v besedi na sličici in spoznajo njegovo črko ZVOKI IZ OKOLJA ZVOKI RAZLIČNIH PREDMETOV SLIKOVNO ČRKOVNA STAVNICA ugotavljajo položaj predmetov ali bitij glede na sebe in druge predmete sestavljajo preprosta navodila za orientacijo upoštevajo preprosta navodila za orientacijo na listu pogovarjajo se s sošolci, z učiteljem in drugimi sogovorci, pogovor začnejo oz. se smiselno odzovejo na govorjenje drugega govorno nastopijo z vnaprej pripravljeno temo: predstavijo, opišejo in označijo člane svoje družine ORIENTACIJA V PROSTORU ORIENTACIJA NA LISTU POGOVOR MOJA DRUŽINA govorno nastopi z vnaprej pripravljeno stvarno temo člani družine zapisujejo glasove z ustrezno veliko in malo tiskano črko ČRKA I ČRKA A prepoznavajo komunikacijske situacije ponovnega branja literarnega besedila uzaveščajo subjektivne miselne sheme odkrivajo vrata za identifikacijo zapominjajo si besedilo zaznavajo razliko med dogajanjem v domišljijskem in realnem svetu TRI LUŽE POLETNA NOVA PRAVILA VELIKA ŽLICA MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB zapominja si in deklamira pesmi besedilo povezuje s svojim izkušenjskim in čustvenim svetom o stvarnosti govori drugače kot o domišljijskih svetovih loči realni in domišljijski svet
OKTOBER poslušajo različne zvoke, navajajo njihov izvor/ pomen in jih gibalno, ritmično, likovno ter glasovno izražajo poslušajo posamezne besede in v besedah prepoznajo zloge, njihovo zaporedje, začetni in končni zlog ter navajajo besede na isti začetni ali končni zlog spoznavajo temeljna načela dialoškega sporazumevanja in jih upoštevajo spoznavajo spoštljive ogovore oseb in v pogovorih uporabljajo ustrezne ogovore spoznavajo tikanje in vikanje ter okoliščine za tikanje oz. vikanje ter ju v pogovoru uporabljajo spoznavajo, kdaj in kako se koga kaj prosi in se komu zahvali ter v pogovorih uporabljajo vljudnostne izraze zapisujejo glasove z ustrezno veliko in malo tiskano črko ZVOKI OSEB ZLOGI V BESEDI ZAČETNI ZLOG KONČNI ZLOG v izgovorjenih besedah prepozna začetni in končni zlog ter število zlogov OGOVARJANJE GOSPA, GOSPOD VIKANJE IN TIKANJE PROSIM HVALA upošteva načelo vljudnosti, prepozna nevljudne izraze in jih zamenja z vljudnejšimi ČRKA N ČRKA T ČRKA M ČRKA E zapiše preproste besede z velikimi in malimi tiskanimi črkami uzaveščajo subjektivne miselne sheme»rad bi«odkrivajo vrata za identifikacijo zapominjajo si besedilo zaznavajo razliko med dogajanjem v domišljijskem in realnem svetu poslušajo, berejo, razumejo in vrednotijo pesem razvijajo domišljijske sposobnosti SLADKOSNED DVOJČKA DVANAJST SLONOV MAJA PRINCESKA PIKA NOGAVIČKA (branje v nadaljevanjih) niza asociacije ob tematski besedi poimenuje in označi književne osebe pripoveduje znane pravljice prehaja iz realnega v fantastični svet
NOVEMBER poslušajo posamezne besede, v besedah prepoznajo in ponavljajo začetni in končni glas ter navajajo besede na določen glas prepoznavajo število besed v povedi ZAČETNI GLAS KONČNI GLAS POVED IN BESEDE v izgovorjenih besedah prepozna število in zaporedje glasov prepozna začetni in končni glas spoznavajo temeljna načela dialoškega sporazumevanja in jih upoštevajo spoznavajo, kdaj in kako se koga pozdravi ter v pogovorih uporabljajo ustrezne pozdrave spoznavajo, kdaj in kako se komu za kaj opraviči in v pogovorih uporabljajo vljudnostni izraz oprosti vadijo pogovarjanje z različnimi sogovorci zapisujejo glasove z ustrezno veliko in malo tiskano črko razvijajo smiselno branje in pripovedovanje ter domišljijo razvijajo govorno komunikacijo POZDRAVLJANJE OPRAVIČILO POGOVOR S SOGOVORCI smiselno sodeluje v pogovoru z raznimi sogovorci govori čim bolj zborno, razločno in naravno upošteva načelo vljudnosti, prepozna nevljudne izraze in jih zamenja z vljudnejšimi ČRKA J ČRKA V ČRKA O ČRKA K ŠPANA PREMIKALNICA V PRAVOKOTNIKU PUNČKA IZ CUNJ zapiše preproste besede z velikimi in malimi tiskanimi črkami zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi prepoznajo in ustrezno reagirajo na čustvene sestavine besedila postajajo del slovenske kulture in tradicije prek literarno- in glasbenoestetskega doživljanja razvijajo zmožnost zaznavanja rime KAJ SEM PRISLUŽIL, KATARINA BARBARA, MAJHNA SEM BILA IZIDOR OVČICE PASEL IZŠTEVANKE ŠIVILIJA IN ŠKARJICE KAJ JE MAJHNO IN KAJ VELIKO ŠALICA (ali MALA ŠALA) ZZZBUDILKA izraža zaznavanje zvočnosti in ritma; sestavlja ritmična besedila, se igra s črkami in besedami, išče besede, ki se rimajo prepozna in opiše dogajalni čas doživlja zvočnost pesmi identificira se z lirskim subjektom
DECEMBER razvijajo logično mišljenje bogatijo besedni zaklad razvijajo slovnične zmožnosti navedejo čim več povedi za dano zapoved, prepoved ali opozorilo navedeni povedi določijo tvorca in naslovnika ter predvidijo naslovnikov odziv zamenjajo izbrane povedi v velelniku s sopomenskimi povedmi glasno in tiho berejo enopovedne tiskane zapovedi, prepovedi in opozorila iz svojega okolja napišejo zapovedi, prepovedi in opozorila, ki jih vidijo ali slišijo v svojem okolju zapisujejo glasove z ustrezno veliko in malo tiskano črko vadijo temelje pravopisa: raba velike začetnice na začetku povedi berejo in razčlenjujejo zapisano neumetnostno besedilo bogatijo besedni zaklad razvijajo sposobnost odkrivanja vrat za identifikacijo identificirajo se z osebami, ki so vpletene v književno dogajanje razvijajo zmožnost zaznavanja rime razvijajo sposobnost doživljanja in razumevanja besedilne stvarnosti razvijajo zmožnost izražanja besedilne stvarnosti v domišljijskem svetu Z RAZUMEVANJEM NAVODILA POVEDI ZAPOVED PREPOVED OPOZORILO ČRKA L ČRKA R ČRKA U ČRKA D ZAČETEK POVEDI DEŽELA BELEGA MEDVEDA BELI MEDVEDEK, KAM GREŠ? TRNULJČICA OSTRŽEK (branje v nadaljevanjih) prepozna vrsto končne intonacije samostojno napiše zapovedi, prepovedi in opozorila iz svojega okolja zapiše enostavčne povedi z velikimi in malimi tiskanimi črkami obvlada rabo velike začetnice na začetku povedi ilustrira besedilo, izrazi svojo domišljijsko čutno predstavo dogajalnega prostora posluša in gleda umetnostno besedilo in pisno
JANUAR poslušajo in gledajo poljudnoznanstvena besedila, povezana s temami spoznavanja okolja poslušajo in gledajo novice o aktualnih oz. zanimivih dogodkih po poslušanju odgovarjajo na vprašanja, povedo svoje mnenje, pripovedujejo o lastnih izkušnjah, dopolnijo besedilo z lastnimi izkušnjami ROJSTNI DAN MED DVEMA OGNJEMA po poslušanju in gledanju neumetnostnega besedila vprašanja; pove svoje mnenje o besedilu ter ga zna utemeljiti govori o svojih izkušnjah in občutkih ob besedilu vadijo pogovarjanje po telefonu, pri tem upoštevajo posebnosti pogovarjanja po telefonu igra vlog zapisujejo glasove z ustrezno veliko in malo tiskano črko vadijo temelje pravopisa: raba velike začetnice v osebnih lastnih imenih sledijo počasnemu nareku besed in enostavčnih povedi TELEFONSKI POGOVOR smiselno sodeluje v pogovoru z raznimi sogovorci ČRKA C ČRKA Č ČRKA S ČRKA Š ČRKA P VELIKA ZAČETNICA NAREK zapiše enostavčne povedi z velikimi in malimi tiskanimi črkami sledi počasnemu nareku posameznih besed in enostavčnih povedi obvlada rabo velike začetnice v osebnih lastnih imenih oblikujejo domišljijskočutno sliko dogajalnega prostora zaznavajo motive v pesmi poslušajo in doživijo novo besedilo povežejo literarna svetova mačka Murija HUDA MRAVLJICA MAČJI SEJEM ŽABECEDA PRIGODE KOZE KUNIGUNDE (branje v nadaljevanjih) nariše svojo domišljijskočutno predstavo domišljijskega in realističnega dogajalnega prostora prepozna in opiše dogajalni prostor in čas ter označi književne osebe
FEBRUAR poslušajo in gledajo poljudnoznanstvena besedila, povezana s temami spoznavanja okolja poslušajo in gledajo novice o aktualnih oz. zanimivih dogodkih po poslušanju odgovarjajo na vprašanja, povedo svoje mnenje, pripovedujejo o lastnih izkušnjah, dopolnijo besedilo z lastnimi izkušnjami govorno nastopijo z vnaprej pripravljeno temo pred razredom moj delovni dan ali delovni dan mojih staršev nizajo asociacije na izbrano besedo zapisujejo z ustrezno veliko in malo tiskano črko vadijo temelje pravopisa: raba velike začetnice v osebnih lastnih imenih berejo z razumevanjem razvijajo govorno komunikacijo z elementi domišljije oblikuje svojo domišljijsko podobo književne osebe odkrivajo vrata za identifikacijo opazujejo besedilno stvarnost s svojega zornega kota poslušajo in doživljajo novo besedilo zaznavajo in razumejo književno dogajanje zaznavajo in razumejo dve skupini motivov za ravnanje književnih oseb dobra in slaba oseba SAŠO DOBER TEK GOVORNO NASTOPANJE ASOCIACIJE ČRKA B ČRKA H ČRKA G BERI in NARIŠI BESEDE IN POVEDI JEŽ VEVERICA PEKARICA MIŠKA SPI branje v nadaljevanjih POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM po poslušanju neumetnostnega besedila odgovarja na učiteljeva vprašanja, pove svoje mnenje o besedilu ter ga zna utemeljiti, govori o svojih izkušnjah in občutkih ob besedilu govorno nastopi z vnaprej pripravljeno stvarno temo moj delovni dan ali delovni dan mojih staršev govori čim bolj razločno, zborno in naravno zapiše enostavčne povedi z velikimi in malimi tiskanimi črkami obvlada rabo velike začetnice v osebnih lastnih imenih označi književno osebo s posebej oblikovanim govorom pripoveduje znane pravljice in si izmišlja svoje izraža zaznavanje zvočnosti in ritma, igra se s črkami, išče besede, ki se rimajo
MAREC poslušajo in gledajo poljudnoznanstvena besedila, povezana s temami spoznavanja okolja poslušajo in gledajo novice o aktualnih oz. zanimivih dogodkih po poslušanju odgovarjajo na vprašanja, povedo svoje mnenje, pripovedujejo o lastnih izkušnjah, dopolnijo besedilo z lastnimi izkušnjami bogatijo besedni zaklad iščejo protipomenke in sopomenke tvorijo manjšalnice oz. ljubkovalnice zapisujejo glasove z ustrezno veliko in malo tiskano črko sledijo počasnemu nareku besed in enostavčnih povedi s table ali iz knjige prepisujejo krajše besedilo, tudi z dopolnjevanjem pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa vadijo tekoče in pravilno branje tiskanih besedil vadijo tiho oz. šepetajoče branje kratkih preprostih besedil zaznavajo, razumejo in podoživijo pesemsko sliko razvijajo sposobnost zaznavanja vzročnoposledične povezanosti literarnih motivov zaznavajo in razumejo književno dogajanje zaznavajo in razumejo dve skupini motivov za ravnanje književnih oseb ZAKLAD V STARI HIŠI KAKO RASTE DRUŽINA VIOLINE MOJSTRA DEMŠARJA PROTIPOMENKE SOPOMENKE MANJŠALNICE ČRKA Z ČRKA Ž ČRKA F NAREK PREPIS SKRITE ŽIVALI ŽABA VREMENARKA LESTEV IN SIRČEK SOVICA OKA TEŽAVE IN SPOROČILA PSIČKA PAFIJA (branje v nadaljevanjih) po poslušanju in gledanju neumetnostnega besedila vprašanja, pove svoje mnenje o besedilu ter ga zna utemeljiti govori o svojih izkušnjah in občutkih ob besedilu najde protipomenke in sopomenke zapiše enostavčne povedi z velikimi in malimi tiskanimi črkami s table ali iz knjige prepiše krajše besedilo sledi počasnemu nareku enostavčnih povedi pazi na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa tiho in poltiho bere neznano krajše umetnostno besedilo (pesem) sodeluje v skupinski dramatizaciji besedila in izdeluje lutke
APRIL poslušajo in gledajo poljudnoznanstvena besedila, povezana s temami spoznavanja okolja poslušajo in gledajo novice o aktualnih oz. zanimivih dogodkih po poslušanju odgovarjajo na vprašanja, povedo svoje mnenje, pripovedujejo o lastnih izkušnjah, dopolnijo besedilo z lastnimi izkušnjami tvorijo pridevniške izpeljanke iz samostalnika (po analogiji) in ugotavljajo njihov pomen v besednih zvezah opazujejo bitja in predmete ter ugotavljajo njihovo količino število vadijo pravilno rabo vrstilnih števnikov govorno nastopajo pred razredom opis stavbe ali prostora vadijo tekoče in pravilno branje tiskanih besedil vadijo tiho oz. šepetajoče branje zelo kratkih preprostih besedil seznanijo se z računalniško tipkovnico PRESENEČENJE ZA BABICO DOGOVOR Z ZOBOZDRAVNICO po poslušanju in gledanju neumetnostnega besedila vprašanja, pove svoje mnenje o besedilu ter ga zna utemeljiti govori o svojih izkušnjah in občutkih ob besedilu izraža svojino s svojilnim pridevnikom zna določiti zaporedje dejanj govorno nastopa pred razredom opis zgradbe ali prostora PRIDEVNIŠKE IZPELJANKE SKLONSKE OBLIKE STOPNJEVANJE ŠTEVNIKI OPIS STAVBE ALI PROSTORA ŽIVALSKE ZANIMIVKE OGROŽENE ŽIVALI BREZDOMČKI OPIS ŽIVALI RAČUNALNIŠKA TIPKOVNICA glasno bere krajša preprosta tiskana neumetnostna besedila po branju in pisno vprašanja, pove svoje mnenje dopolnijo pravljično književno dogajanje z dialogi oblikujejo dogajalne prostore prepoznavajo pravljico po treh prvinah prepoznavajo književne osebe ZGODBA O FERDINANDU KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA POLJUB ZA PRINCESO KVAKICO ŽOGICA NOGICA poimenuje in označi književne osebe po poprejšnji pripravi glasno bere krajše umetnostno besedilo
MAJ poslušajo in gledajo poljudnoznanstvena besedila, povezana s temami spoznavanja okolja poslušajo in gledajo novice o aktualnih oz. zanimivih dogodkih po poslušanju odgovarjajo na vprašanja, povedo svoje mnenje, pripovedujejo o lastnih izkušnjah, dopolnijo besedilo z lastnimi izkušnjami opazujejo gibanje oz. premikanje bitij in predmetov opazujejo konkretni dogodek ali slike dejanj dogodka določijo zaporedje dejanj in ga izrekajo s časovnimi prislovi vadijo tekoče in pravilno branje tiskanih besedil vadijo tiho oz. šepetajoče branje kratkih preprostih besedil odgovarjajo na vprašanja (pisno) pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa DOGOVOR Z ZOBOZDRAVNICO SMETI V PRAVO VREČO po poslušanju in gledanju neumetnostnega besedila vprašanja, pove svoje mnenje o besedilu ter ga zna utemeljiti govori o svojih izkušnjah in občutkih ob besedilu pravilno uporablja časovne prislove in glagolske časovne oblike zna določiti zaporedje dejanj VPRAŠALNI PRISLOVI ZDAJ, PREJ, POTEM, DANES, VČERAJ, JUTRI MLEKO MLEKO JE ZDRAVO RAZVOJ ZOB SLADOLED PAPIRNATI DENAR PISANI SVET ZAKAJ IMAMO RAZ- LIČNE BARVE KOŽO NASILJE BOLI MOJE, TVOJE, NAJINO ODGOVORI NA VPRAŠANJA glasno bere krajša preprosta tiskana neumetnostna besedila po branju in pisno vprašanja, pove svoje mnenje o besedilu, ga zna utemeljiti, govori o svojih izkušnjah in občutkih ob besedilu prepoznavajo pravljico po treh prvinah prepoznavajo književne osebe ogledajo si gledališko in lutkovno predstavo primerjajo prebrano pravljico in predstavo po isti predlogi v bogatejše domišljijske podobe povezujejo vsebino govora, način govora in zvočno opremo v radijski igri ZVEZDICA ZASPANKA PLAŠČEK ZA BARBARO HIŠICA IZ KOCK tiho in poltiho bere neznano krajše umetnostno besedilo (znane pravljice) napoveduje nadaljevanje zgodbe, tvori narobe pravljico z nizanjem sličic, pripoveduje realistično zgodbo in pisno
JUNIJ poslušajo in gledajo poljudnoznanstvena besedila, povezana s temami spoznavanja okolja poslušajo in gledajo novice o aktualnih oz. zanimivih dogodkih po poslušanju odgovarjajo na vprašanja, povedo svoje mnenje, pripovedujejo o lastnih izkušnjah, sami dopolnijo besedilo pogovarjajo se o svojem jezikovnem okolju z učiteljem ali s sošolci vadijo tekoče in pravilno branje tiskanih besedil vadijo tiho oz. šepetajoče branje kratkih preprostih besedil napišejo krajše besedilo po prebranem zgledu in slikovnem gradivu sledijo počasnemu nareku enostavčnih povedi pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa prepoznavajo pravljico po treh prvinah prepoznavajo književne osebe NA KMETIJI MAMI, OČI, OGLASITA SE KNJIŽNI IN NEKNJIŽNI JEZIK VABILO V LUTKOVNO GLEDALIŠČE VABILO MICIN NAČRT ZA ZABAVO ČOKOLADNE KROGLICE TALJENJE ČOKOLADE GAZIRANE PIJAČE NEVIDNO ČRNILO NAREK PRAVLJIČNO DREVO po poslušanju in gledanju neumetnostnega besedila vprašanja, pove svoje mnenje o besedilu ter ga zna utemeljiti govori o svojih izkušnjah in občutkih ob besedilu po samostojnem branju krajših besedil govorno povzame vsebino besedila (skrčena obnova književnega dogajanja) sledi počasnemu nareku posameznih besed in enostavčnih povedi pazi na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa obvlada rabo velike začetnice na začetku povedi ter v osebnih lastnih imenih; obvlada rabo končnih ločil pripoveduje nadaljevanje pravljice pisno