In_memor.pmd

Arheološki vestnik (Arh. vest.) 55, 2004, str. 565-575 In memoriam 565 Stanko Pahič (1924-2003) V letu 2003 je slovenska arheologija izgubila dva svoja najodličnejša predstavnika. Najodličnejša in hkrati tako različna v svoji odličnosti. Oba odlična in hkrati dopolnjujoča se. To daje slovenski arheologiji posebno kvaliteto. Na eni strani je bil to Jože Kastelic, blesteč interpret visoke umetnosti, od besedne do likovne. V družbi elitnih predstavnikov evropske literature in umetnosti, njihovih zgodovinarjev in interpretov je bil s svojo besedo in svojimi nastopi njihov enakovreden sogovornik. Hkrati pa je bil seveda tudi odličen predstavnik slovenske arheologije na domačih in mednarodnih srečanjih in kongresih in povsod je vzbujal spoštovanje in občudovanje. Na drugi strani pa je bil skromen muzealec arheolog, Stanko Pahič. Ta je bil po cele dneve zaprt v muzejsko klet mariborskega muzeja skupaj z arheološkim gradivom, ali pa s strokovnimi knjigami v svoji delovni sobi v Lokanji vasi in pozneje v svojem mariborskem stanovanju. Hkrati pa je bil tudi po cele dneve na arheoloških terenih, ko je z beležnico in fotografskim aparatom v roki obhodil vso Štajersko od Celja do Prekmurja, s posebno vnemo pa še svoje Slovenske gorice. Obhodil pripravljen. Saj je prej pregledal in zapisal v svoje beležnice vse, kar so že pred njim zapisali domači in tuji strokovnjaki, prav tako pa tudi domačini, ljubitelji svojih krajev in njihove preteklosti. Sam je njihova gledanja in tolmačenja kritično preveril, dopolnil, po potrebi tudi ovrgel. Vsekakor je postal s tem prav v topografiji prvi slovenski strokovnjak. Ko je akademijski svet v nekdanji Jugoslaviji leta 1959 določil za zvezno nalogo izdelavo arheološke karte Jugoslavije, je razumljivo, da smo slovenski arheologi prav Pahiča zaprosili, da napiše navodila za njeno izvajanje. To je tudi naredil. Izšla so kot poseben zvezek muzejske revije Argo, ki jo je po A. Müllnerju leta 1962 obnovil Jože Kastelic prav z namenom, da bi v njej dobila prostor ožja strokovna muzejska problematika. Sicer pa pojdimo po vrsti. Stane Pahič je bil med prvimi študenti arheologije po drugi svetovni vojni, ko je ta postala samostojna študijska skupina na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Pred tem je bilo arhelogijo možno študirati le v okviru študija klasičnih jezikov, latinščine in grščine v 16. študijski skupini. V njej sta bila glavna predmeta (pod A) latinščina in grščina, pod B pa antična zgodovina in arheologija, vendar je imela arheologija le skromno, podrejeno mesto. To se je spremenilo po drugi svetovni vojni. Začetnik te nove epohe je bil Josip Korošec, ki je zbudil pozornost s svojimi izkopavanji na Ptuju in je leta 1948 dobil mesto izrednega profesorja za prazgodovino in zgodnjesrednjeveško obdobje. Predavatelj antične zgodovine pa je postal Josip Klemenc, potem ko je Balduin Saria že med vojno zapustil svoje mesto v Ljubljani in prevzel profesuro na univerzi v Gradcu. Bila je to popolnoma nova zasedba, študij prazgodovinske in zgodnjesrednjeveške arheologije, ki je bil sedaj uveden sploh prvič, je dobil svojo posebno stolico, kar je bila redkost še tudi na evropskih univerzah. Prvi diplomanti arheologije so bili France Stare, Jaro Šašel in Stanko Pahič. Vsi trije predstavljajo ne samo prvo generacijo, ki je končala študij arheologije kot glavni predmet na fakulteti, ampak je imela v njej pozneje tudi pomembno mesto. Tako France Stare na univerzi, Jaro Šašel na akademiji in Stane Pahič v muzejstvu. Stane Pahič je bil vsestranski arheološki delavec: mož terena in njegov dobri poznavalec, odličen izkopavalec in hkrati prav tak poznavalec arheološkega gradiva ter njegov odlični interpret. Že takoj po diplomi je prišel v Stično, da pomaga Jožetu Kastelicu, ki je tisto poletje vodil izkopavanja gomile. In moram reči, da še danes pri pripravi zapoznele objave teh izkopavanj občudujem Pahičeve bistre in točne dnevniške zapiske in njegova bistra tolmačenja. Tudi sam je še isto leto začel z izkopavanji žarnogrobiščne

566 In memoriam nekropole v Rušah in v Pobrežju, že naslednje pa z mnogo težjo nalogo, z naselbinskimi izkopavanji na Brinjevi gori, ki jim je nato posvetil kar 11 let svojega dela. Vmes je pogosto tudi še drugod na terenu pomagal reševati arheološko dediščino. Z izkopom žarnogrobiščne nekropole v Rušah in Pobrežju, ki je bilo njegovo prvo večje samostojno izkopavanje, je Pahič stopil v živ, ustvarjalen kontakt z žarnogrobiščno kulturo, ki je karakteristična prav za področje slovenske Štajerske. Njen pomen pa presega sam lokalni prostor Štajerske in ima važno mesto v celotni srednjeevropski arheologiji tega časa. Po Rušah je dobila tudi ime, ruška skupina, oziroma pozneje z odkritjem nekropol v Mariboru in Pobrežju mariborsko-ruška skupina in predstavlja ustaljen pojem evropske kulture svojega časa. Prav z izkopavanji v Rušah in v Pobrežju in z njihovo odlično objavo je tudi Pahičevo ime postalo znano v evropski arheologiji. Drugo pomembno izkopavanje je posvetil Brinjevi gori. To njegovo enajstletno delo je v vsakem oziru predstavljalo težjo nalogo, kot so bila izkopavanja v Rušah in v Pobrežju. Prvič je šlo za naselbinsko izkopavanje, ki je že po svoji naravi zahtevnejše in v katerem slovenska arheologija do tistega časa ni imela izkušenj, drugič pa je naselje še danes naseljeno in bi bilo tudi za izkušenega izkopavalca težka naloga. Poleg tega je izkopavanje prinašalo novo, do sedaj pri nas še neznano gradivo iz še neznanih kultur. Pahič je kljub izredno zapleteni stratigrafiji to svojo nalogo odlično obvladal in s svojim vztrajnim delom postavil Brinjevo goro z njeno okolico prav za prostor, ki sedaj najboljše osvetljuje celotno Štajersko v arheoloških obdobjih. Na Brinjevi gori in njenem območju je odkril najstarejšo zgodovino danes slovenskega ozemlja vse od neolitika, prek bakrene, bronaste in železne dobe, pa prek rimskega obdobja do zgodnjega srednjega veka. Odkrival je ne samo bivališča živih, ampak tudi pokopališča mrtvih. To se pravi, odkrival je našo zgodovino vse od petega tisočletja pr. Kr. do začetka naše slovenske zgodovine, v mnogih primerih z novim, do sedaj nepoznanim arheološkim gradivom. To velja predvsem za čas neolitika in bronaste dobe. Sintetično je zadnjič prikazal svoje celotne rezultate v drobni knjižici leta 1990, potem ko je že desetletje prej podrobno obravnaval svoja izkopavanja prvih let. Delo odlično povzema vse dosežke njegovega enajstletnega dela na Brinjevi gori in ga tudi ilustrira z nekaterim značilnim gradivom, žal pa v tej obliki ne more tudi znanstveno podrobno dokumentirati. To čaka še njegove naslednike - Pahič jim je za to zapustil odlično dokumentacijo, ni pa mogel več povedati svoje sinteze, ki jo je gotovo že dolga leta nosil v sebi. V tem kratkem spominskem zapisu seveda ne morem omenjati, kaj šele obravnavati in ocenjevati njegovega celotnega dela. O tem govori zadostno že njegova bibliografija sama, ki je najzgovornejši dokument njegovega dela. To je delo nekoga, ki je v času naše tako stroge specializacije obvladal vsa arheološka obdobja in to svoje znanje posredoval ne samo v znanstvenih študijah arheološki stroki, ampak celotni slovenski javnosti. Mislim, da ni med slovenskimi arheologi nikogar, ki bi ob vsej znanstveni akribiji hkrati vztrajno poročal o vseh novostih in odkritjih arheološke vede tudi poljudno v dnevnem, tedenskem in revialnem tisku. To delo je obvladal enako kvalitetno kot svoje znanstveno delo. Dlje smo se pomudili ob njegovem delu na Brinjevi gori in njeni okolici, kjer je odkril res nova poglavja arheološke podobe slovenske Štajerske. Prav isto velja za njegovo raziskovanje rimske ceste od Celeje do Petovione in rimskodobnih gomil. Tudi ta njegova raziskovanja so bila v slovenski arheologiji nova, povezana s terenskim delom, ki ga je skrbno dokumentiral in celotno obdelal v strokovnih publikacijah, hkrati pa o rezultatih svojega dela poročal tudi v lokalnem tisku. Vsega drugega tu že ne moremo navajati. O vsem tem podrobno govori njegova bibliografija, ki je najzgovornejši dokument njegovega dela. Posebej naj omenim temeljno arheološko delo Arheološka najdišča Slovenije, ki je zraslo iz njegovega koncepta in njegovega dela. V zadnji redakciji pa ga je izpeljala in pripravila za tisk Arheološka sekcija pri SAZU, potem ko je zraslo spoznanje, da ni pametno čakati, da se pred tiskom izvede še podrobna terenska topografija, ker bi to zavleklo izid dela predaleč v prihodnost. Rekli smo, da so že prvi Pahičevi nastopi v arheologiji vzbujali pozornost. Tako ga je leta 1959, ko je Korošec zapustil Arheološko sekcijo, Mitja Brodar povabil, da prevzame njeno vodstvo. Pahič je povabilo odklonil in ostal v Mariboru. Žal tudi ni več prihajal v Ljubljano in ni več sodeloval pri snovanju slovenskega arheološkega programa. Delno so to nadomestila prijateljska srečanja v Celju, ki jih je organizirala Vera Kolšek sredi osemdesetih let. Tudi ta je kmalu prekinila Pahičeva kruta bolezen, ki mu je skoraj popolnoma vzela vid. Vendar je ob izredni domači in zdravniški oskrbi še naprej vztrajal pri delu. To je bil čas po letu 1985. Sedaj ni mogel več na teren, ni mogel več zasledovati arheološke literature, tudi njegova srečanja z arheološkimi prijatelji so bila skrajno omejena. Želel pa je na vsak način še dokumentirati svoje delo, povedati svoja dognanja. To je storil v svojih tipkopisnih knjižicah, ki jih je sam natipkal, opremil z risbami, uredil in nosil h knjigovezu. Kar 40 takih knjižic v formatu 18 x 12 cm in v obsegu

In memoriam 567 tudi do 1000 strani in več hrani Pokrajinski muzej v Mariboru in ne vemo, če v celoti. O njih poroča Andreja Dolenc Vičič v Arheološkem vestniku 53, 2002, 440 s. Z njimi je Pahič želel ohraniti vse svoje terenske ugotovitve in spoznanja, ki mu jih bolezen ni več dovolila dokumentirati v strogo strokovnem in znanstvenem tisku, bi pa ostali brez njega neznani, lahko tudi za vedno zgubljeni. Na koncu pa moramo vendarle še omeniti njegovo nearheološko knjigo Dolgo potovanje v Ljubljano. V njej je opisal svojo medvojno zgodbo, ko je med nemško okupacijo iskal možnosti, da se izogne vpoklicu v nemško vojsko. Rešitev je našel v službi na železnici pri vzorčevanju brzojavnih linij. Ta služba ga je prinesla v Francijo, kjer je dočakal izkrcanje zavezniške vojske. Takoj se je odločil za odhod v Slovenijo. Pot je bila naporna in težka. S prekomorsko brigado je prišel v Ljubljano prav na dan konca vojne. Ta spominska knjiga res ni arheološka, je pa dragoceno pričevanje o Stanku Pahiču človeku. Ko preberemo njegove spomine, se zavemo, da brez skromnega, a velikega Stanka Pahiča človeka tudi Stanka Pahiča, skromnega a pomembnega arheologa, ne bi bilo. Pahičevo delo je končano. Rezultati njegovega dela pa ostajajo v dragocenih razpravah in knjigah, tipkopisnih knjižicah. Ta še posebej govore ne samo o njegovem znanju, ampak tudi o skrajno požrtvovalni ljubezni, s katero je opravljal svoje delo. Stane GABROVEC Bibliografija Stanka Pahiča Sestaviti bibliografijo Stanka Pahiča ni bila lahka naloga. V strokovnih delih je obravnaval prostor vzhodne Slovenije v vseh arheoloških obdobjih. Pomembne pa so tudi objave o najstarejši zgodovini, ki jih je namenil najširši javnosti. In tu je bolj prišel do izraza literat v njem. Ne glede na to, kaj je predstavljal, dobo, predmet ali najdišče, je znal to spisati v vedno zanimivi zgodbi, ki je preprostemu človeku na prijazen in zanimiv način nekaj povedala o teh najstarejših obdobjih. In na ta način je preteklost nekega kraja nevsiljivo približal domačinom. Zaradi tako velikega števila časopisnih in drugih manjših objav, je skoraj nemogoče, da bi bila bibliografija brez pomanjkljivosti. Na srečo se je bilo možno opreti na sezname, ki jih je avtor sam sestavil ter jih dopolniti. Bibliografija je sestavljena kronološko. V okviru posameznega leta so razvrščene bibliografske enote po naslednjem vrstnem redu: monografije, strokovni članki in razprave, knjižna in druga poročila, časopisne objave. Dela označena z * so izšla v samozaložbi. 1950 Gradišče Presek pri Črešnjevcu. - Arh. vest. 1/1950, str. 170-176. Začasno poročilo o raziskovanju rimskega kanala v Grajenski dolini pri Ptuju. - Arh. vest.1/1950, str. 204-215. Soavtor: Jaroslav Šašel. Jaroslav Böhm: Naše nejstarší mesta, Praha 1946. - Arh. vest. 1/1950, str. 231-235. 1951 Novi prispevki k zgodovini Ptuja. - Ljudska pravica 12/1951 (1. 1.) št. 1, str. 5. Keltski denar na Slovenskem. - Tovariš 7/1951 (5.3.) št. 7, str. 105-106, 113. 1952 O nekaterih problemih slovenske arheologije. - Nova obzorja 5/ 1952, št. 4, str. 250-258. - Z našimi študenti na Danskem. - Vestnik Mb 8/1952 (1. 1.) št. 1, str. 6-8. En dan pri izkopavanju staroilirskih grobov na Pobrežju. - Vestnik Mb. 8/1952 (1. 5.) št. 103, str. 7. Nove arheološke najdbe v Rušah. - Večer 8/1952 (9. 7.) št. 8, str. 4. Ranoilirsko žarno grobišče na Pobrežju pri Mariboru. - Tovariš 8/1952 (5. 12.) št. 49, str. 1016, 1032. Umetnost v ledeni dobi. - Mladina 10/1952 (6. 5.) št. 9, str. 15 in (21.5.) št. 10, str. 15. Koliko je stara Slovenija. - Pionir 8/1951, št. 1, str. 23-24. Kako so nastale naše planine. - Pionir 8/1952, št. 3, str. 87-88. Ob prvi slovenski arheološki reviji. - Novi svet 7/1952, str. 181-184. 1953 Žarno grobišče na Pobrežju pri Mariboru. - Kronika 1/1953, str. 141-144. Nove arheološke najdbe pri Zrečah. - Večer 9/1953 (16. 6.) št. 140, str. 3. Arheološka izkopavanja na Brinjevi gori. - Večer 9/1953 (3. 8.) št. 180, str. 2. Brinjeva gora - novo arheološko najdišče. - Ljudska pravica 18/ 1953 (6. 8.) št. 198, str. 9. Iz zgodovine Krasa. - Pionir 8/1953, št. 5, str. 154-155. Po sledovih Panonskega morja. - Pionir 8/1953 št. 8, str. 240-241. Ledena doba v Sloveniji. - Pionir 9/1953 št. 1, str. 25-26. 1954 Nekaj najdb iz žarnega grobišča na Pobrežju pri Mariboru. - Arh. vest. 5/1954, str. 239-276. Arheološka najdišča pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah. - Arh. vest. 5/1954, str. 320-360. Soavtor: Vlado Lorber. Bronasta doba v naših krajih. - Ptujski tednik 7/1954 (19. 3.) št. 11, str. 3. Iliri in Kelti v naših krajih. - Ptujski tednik 7/1954 (26. 3.) št. 12, str. 3. Jama - zgodovinska čitanka. - Pionir 9/1954, št. 5, str. 145-146. O prvih ljudeh na Slovenskem. - Pionir 9/1954, št. 8, str. 244-245. 1955 Brinjeva gora: začasen oris njene preteklosti za ljubitelje domače zgodovine. - Maribor 1955, 9 str.

568 In memoriam Prazgodovinska seliščna najdba v Zrečah. - Arh. vest. 6/1955, str. 258-263. Staroslovenski grobovi v Brezju pri Zrečah. - Arh. vest. 6/1955, str. 324-337. Heinrich L. Werneck: Ur- und frühgeschichtliche Kultur- und Nutzpflanzen in den Ostalpen und am Rande des Böhmerwaldes, Wels 1949. - Arh. vest. 6/1955, str. 342-343. Památky archeologické, št. 1-2, letnik XLV, Praha 1954. - Arh. vest. 6/1955, str. 344-346. Archaeologia Austriaca, Beiträge zur Paläanthropologie, Urund Frühgeschichte Österreiches, Heft 14, 15, Wien 1954. - Arh. vest. 6/1955, str. 346-348. Schild von Steier, Beiträge zur steierischen Vor- und Frühgeschichte und Münzkunde, Heft 2, Graz 1953. - Arh. vest. 6/ 1955, str. 348-350. Eisenerz pod železno goro. - 7 dni 5/1955 (7. 1.) št. 1, str. 11 in (14. 1.) št. 2, str. 27. Gora preteklosti. - Večer 11/1955 (19. 1.) št. 15, str. 3, 5. Po štiri tisoč letih. - Večer 11/1955 (14. 10.) št. 242, str. 2. Arheološka raziskovanja v Dravinjski dolini. - Slovenski poročevalec 16/1955 (13. 11.) št. 265, str. 7. O prvih izdelkih človeških rok. - Pionir 10/1955, št.9, str. 281-282. 1956 Posamezne najdbe z Rifnika. - Arh. vest. 7/1956, str. 51-61. Neolitske jame v Brezju pri Zrečah. - Arh. vest. 7/1956, str. 227-241. Iz davne preteklosti. - V: Žetev svobode v Sladkem vrhu, Sladki vrh 1956, str. 80-82. Arheološki spomeniki v Pomurju. - V: Spomeniško Pomurje, Murska Sobota [1956] str. 27-30. Friedrich Morton: Hallstatt und die Hallstatzeit, Hallstatt 1953. - Arh. vest. 7/11956, str. 181-183. Herbert Jaudarek: Die Strassen der Römer, Wels 1951. - Arh. vest. 7/1956, str. 183-185. Wiadomósci archeologiczne XXII, št. 1, 2. 3-4, Warszawa 1955. - Arh. vest. 7/1956, str. 329-331. Folia archaeologica VII, Budapest 1955. - Arh. vest. 7/1956, str. 331-332. Archaeologia Austriaca, zvezki 16, 17 in 18, Wien 1955. - Arh. vest. 7/1956, str. 332-334. Památky archeologické XLVI, Praha 1955, št. 1 in 2. - Arh. vest. 7/1956, str. 334-336. Acta archaeologica Madžarske akademije znanosti, letniki I/ 1-2, 3-4 in III/1-4 in IV/1-4, Budimpešta 1951-1954. - Arh. vest. 7/1956, str. 469-472. Hermann Müller-Karpe: Das Urnenfeld von Kehlheim, Materialhefte zur bayerischen Vorgeschichte, Heft 1, Kallmünz 1952. - Arh. vest. 7/1956, str. 473-474. Armin Stroh: Katalog Günzburg, Materialhefte zur bayerischen Vorgeschichte, Heft 2, Kallmünz 1952. - Arh. vest. 7/1956, str. 474-475. Bayerische Vorgeschichtsblätter, zvezki 17, 18-19/1, 18-19/2 in 20, München 1948-1954. - Arh. vest. 7/1956, Ljubljana, str. 475-476. Izkopavanje antičnih gomil v Slovenskih goricah. - Večer 12/ 1956 (29. 5.) št. 124, str. 2. Nova arheološka odkritja pri Zrečah. - Večer 12/1956 (16. 8.) št. 191, str. 2. Nova prazgodovinska gomila pri Zrečah. - Ljudska pravica 22/ 1956 (25. 8.) št. 199, str. 5. Sestanek arheologov na Brinjevi gori. - Ljudska pravica 22/1956 (6. 9.) št. 210, str. 5. Arheolog in njegove najdbe. - Večer 12/1956 (12.10.) št. 240, str. 2. 1957 Drugo žarno grobišče v Rušah = Das zweite Urnenfeld in Ruše. - (Razpr. 1. raz. SAZU 4/3). - Ljubljana 1957, 75 str., 11 pril., 26 tab. Arheološka raziskovanja Pokrajinskego muzeja v Mariboru 1955. - Starinar n. s. 7-8/1956-1957, str. 310. Novo žarno grobišče pod Brinjevo goro. - Večer 13/1957 (21. 8.) št. 194, str. 2. Arheološke najdbe na Brinjevi gori. - Slovenski poročevalec 18/ 1957 (25. 8.) št. 199. Arheološki zakladi Slovenskih goric. - 7 dni 7/1957 (12. 7.) št. 28, str. 11. Arheološka raziskovanja v Slovenskih goricah. - Slovenski poročevalec 18/1957 (24. 7.) št. 172, str. 5. 1959 Brinjeva gora iznad Zreča. - Arh. preg. 1/1959, str. 145-146. Konservatorska poročila. - Var. spom. 7/1958-1959: Brezje pod Brinjevo goro, str. 277; Brezje pod Brinjevo goro, str. 278; Brinjeva gora, str. 278-279; Zgornja Voličina v Slovenskih goricah, str. 287; Slemen, str. 288; Spod. Porčič, str. 288; Zg. Ščavnica, str. 288; Osek, str. 289; Brinjeva gora, str. 289; Spod. Ščavnica, str. 290; Zgor. Verjane, str. 290; Benedikt, str. 292; Drvanja, str. 292; Gornji Ivanjci, str. 292; Grabonoš, str. 292; Ihova, str. 292; Jauhova, str. 293; Kunova, str. 293; Ločki vrh, str. 293; Nasova, str. 293; Obrat, str. 293; Slov. Bistrica, str. 293; Spod. Porčič, str. 294; Stavešinci, str. 294; Trstenik, str. 294; Zgor. Porčič, str. 294, Zgor. Ščavnica, str. 294; Žice, str. 295; Črešnjevec, str. 295; Dobrovnik, str. 295; Libanja - Pavlovski vrh, str. 295; Okoslavci, str. 295; Ožbalt, str. 295; Vitomarci, str. 295; Brinjeva gora, str. 296; Brinjeva gora, str. 297; Legen, str. 298; Brinjeva gora, str. 299; Zreče, str. 306. Bratonečice, str. 311; Brebrovnik, str. 311; Breznica, str. 311; Bunčani, str. 311; Cenkova, str. 311; Gabrnik, str. 312; Galušak, str. 312; Grezovščak, str. 312; Hardek, str. 312; Jurovski dol, str. 313; Kamenščak, str. 313; Ključarovci, str. 313; Kog, str. 313; Lenart, str. 314; Lešnica, str. 314; Litmerk, str. 314; Ljutomer, str. 314; Lukavci, str. 314; Mala vas, str. 316; Maribor, str. 316; Obrež, str. 316, Pavlovski vrh, str. 360; Precentinci, str. 316; Pušenci, str. 316; Rakovski vrh, str. 315; Ritmerk, str. 316; Savski vrh, str. 316; Senik, str. 316; Spodnja Polskava, str. 316; Spodnje Zreče, str. 316; Sterjanci, str. 317; Strmec, str. 317; Strmec, str. 317; Tomaž, str. 317; Veličane, str. 317; Zamošani, str. 317; Brinjeva gora, str. 317; Brinjeva gora, str. 319; Pekel, str. 319; Pekel, str. 321; Andrenci, str. 327; Bratonečice, str. 327; Brengova, str. 327; Brinjeva gora, str. 329; Grezovščak, str. 330; Hardek, str. 330; Hlaponci, str. 330-331; Loperšice, str. 331; Mekotnjak, str. 335; Miklavž, str. 335; Osluševci, str. 335; Pavlovci, str. 335; Rotman, str. 339; Savci, str. 339-340; Senčak, str. 340; Senik pri Tomažu, str. 340; Senežci, str. 340-341; Sp. Grušovlje, str. 341-342; Šalovci, str. 342-343; Trnovci, str. 344; Vičanci, str. 344; Žerovinci, str. 344; Župetinci, str. 344; Savci, str. 345. 1960 Brinjeva gora: začasen oris njene preteklosti za ljubitelje domače zgodovine. 2. dop. izd. - Maribor 1960, 18 str., pril. Brinjeva gora - Konjice - naselje. - Arh. preg. 2/1960, str. 68-69. 1961 Antične gomile v Prekmurju. - Arh. vest. 11-12/1960-61, str. 88-146. Brinjeva gora, Slovenski Konjic - naselje kasnog bronzanog doba i perioda polja sa urnama. - Arh. preg. 3/1961, str. 49-50. Konservatorska poročila. - Var. spom. 8/1960-1961: Šafarsko pri Ljutomeru, str. 190; Brinjeva gora pri Slov. Konjicah, str. 190-191; Gornja Radgona, str. 192; Križevci pri Ljutomeru, str. 192-193; Gornja Radgona, str. 193; Črnci pri Gornji Radgoni, str. 203; Dragotinci pri Ljutomeru, str. 204; Hercegovščak pri Gornji Radgoni, str. 208; Lastomerci pri Gornji Radgoni, str. 208; Plitvica pri Gornji Radgoni, str. 209; Slaptinci pri Ljutomeru, str. 214; Blaguš pri Ljutomeru, str. 219; Boračova pri Gornji Radgoni, str. 219; Dobrava pri Ljutomeru, str. 219;

In memoriam 569 Dragotinci pri Ljutomeru, str. 219; Kapelski vrh pri Gornji Radgoni, str. 219-220; Lastomerci pri Gornji Radgoni, str. 220; Logarovci pri Ljutomeru, str. 220; Očeslavci pri Ljutomeru, str. 220; Okoslavci pri Ljutomeru, str. 220; Radenci pri Gornji Radgoni, str. 220; Rihtarovci pri Gornji Radgoni, str. 220; Stanetinci pri Gornji Radgoni, str. 220; Gorišnica, str. 223; Maribor, str. 223; Spodnja Voličina, str. 224; Strma gora, str. 225; Vumpah, str. 225; Zavrh, str. 225; Zg. Voličina, str. 225; Brinjeva gora, str. 227-228; Brinjeva gora, str. 237-238; Grušena, str. 244; Jablance, str. 244; Kicar, str. 244; Lormanje, str. 246; Malečnik, str. 246; Miklavž na Dravskem polju, str. 246; Selce, str. 250; Janežovci, str. 258; Jurovski dol, str. 258; Ločič, str. 258; Ložane, str. 258; Mestni vrh, str. 258; Metava, str. 258; Placar, str. 258; Spodnji Gasteraj, str. 258; Srednji Gasteraj, str. 258-259; Trnovska vas, str. 259; Zgornja Korena, str. 259; Zgornja Voličina, str. 259. Hermann Müller-Karpe, Münchener Urnenfelder, Kallmünz 1957. - Arh. vest. 11-12/1960-61, str. 241-242. Friedrich Morton, Salzkammergut, Hallstatt 1950. - Arh. vest. 11-12/1960-61, str. 242-243. Posebnosti davnine, Arheologi v Slovenskih goricah. - 7 dni 11/1961 (24.11.) št. 47, str. 11 in (1.12.) št. 48, str. 11. Arheologija na Brinjevi gori. K vprašanju turističnega vrednotenja arheoloških postojank v Podravju. - Delo 3/1961 (27.8.) št. 234, str. 6. 1962 Arheološka topografija Slovenije: navodila. - Argo 1/1962, str. 93-120. Arheološki spomeniki v Slovenskih goricah. - Ptuj. zbor. 2/1962, str. 187-201. Brinjeva gora - naselje i nekropola spaljenih pokojnika. - Arh. preg. 4/1962, str. 85-87. Vučja gomila. - Arh. preg. 4/1962, str. 163-164. Arheološka izkopavanja v Vučji gomili. - Pomurski vestnik 14/ 1962 (8. 11.) št. 43, str. 8. Skrivnost negovskih čelad. - Tedenska tribuna 10/1962 (20. 2.) št. 7, str. 7. 1963 Bronastodobna gomila pod Brinjevo goro. - Arh. vest. 13-14/ 1962-63, str. 349-373. Morje, Fram, Maribor - tumul bronzanog doba. - Arh. preg. 5/ 1963, str. 49. Brinjeva gora, Pohorje, Slovenske Konjice - praistorijsko naselje, nekropola i antičko naselje. - Arh. preg. 5/1963, str. 108-109, 160. Poetovio (Ptuj) - Preseka i Ptuj - Formin - rimska cesta. - Arh. preg. 5/1963, str. 125-126, 162. Josip Korošec, Prazgodovinsko kolišče pri Blatni Brezovici, Dela SAZU 10, Ljubljana 1963. - Argo 2/1963, str. 71-72. Prazgodovinska neznana Radgona. - Pomurski vestnik 15/1963 (21. 3.) št. 11, str. 8. Ogrožena antika in arheologija. - Delo 5/1963 (6. 7.) št. 183, str. 5. 1964 Kolokvij "Kelti v Sloveniji", Maribor 12. - 14. 10. 1964. Vodič po ekskurziji. - Maribor 1964, 18 str. Arheološka zbirka Pokrajinskega muzeja v Mariboru. - Argo 3/ 1964, str. 120-122. Črešnjevec, Slovenska Bistrica - rimski i ranosrednjevekovni nalazi. - Arh. preg. 6/1964, str. 93-94, 149. Konservatorska poročila. - Var. spom. 9/1962-1964: Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici, str. 132; Bučečovci pri Križevcih, str. 132; Bučkovci pri Ljutomeru, str.132; Cogetinci pri Cerkvenjaku, str. 132; Hardek pri Ormožu, str. 132; Kobilje pri Dobrovniku, str. 132; Mihovci pri Veliki Nedelji, str. 133; Negova, str. 133; Negovski vrh pri Negovi, str. 133; Selišči pri Vidmu ob Ščavnici, str. 133-134; Stanetinci pri Vidmu ob Ščavnici, str. 134; Šafarsko pri Razkrižju, str. 134; Večeslavci pri Pertoči, str. 134; Žihlava pri Vidmu ob Ščavnici, str. 134; Brinjeva gora, str. 134; Gornja Radgona, str. 134-137; Hajndl pri Ormožu, str. 137; Limbuš pri Mariboru, str. 137; Ormož, str. 138; Pertoča, str. 138; Biš pri Trnovski vasi, str. 141; Brinjeva gora nad Zrečami, str. 141; Cven pri Ljutomeru, str. 142; Čmrlja pri Trnovski vasi, str. 142; Dobja vas pri Prevaljah, str. 142; Drvanja pri Benediktu v Slov. goricah, str. 142-143; Gibina pri Razkrižju, str. 143; Gladomes pri Slov. Bistrici, str. 143; Gočova pri Gradišču v Slov. goricah, 143-145; Gomilci pri Desterniku, str. 145; Ihova pri Benediktu v Slov. goricah, str. 145-146; Ločič pri Trnovski vasi, str. 147; Lormanje pri Lenartu v Slov. goricah, str. 147-148; Maribor, str. 148-149; Miklavž pri Ormožu, str. 149; Muta, str.149; Obrat pri Benediktu v Slov. goricah, str.149-151; Osek pri Gradišču v Slov. goricah, str. 151; Slivnica pri Mariboru, str. 153; Spodnji Porčič pri Gradišču v Slov. goricah, str. 153-154; Spodnja Senarska pri Gradišču v Slov. goricah, str. 154-155; Stogovci pri Apačah, str. 155; Strma gora pri Zg. Voličini, str. 155; Trnovska vas, str. 155; Varda pri Lenartu v Slov. goricah, str. 155; Veržej, str. 156-158; Vučja gomila pri Fokovcih v Prekmurju, str. 159; Vuzenica, str. 159-160; Zgornja Ložnica, str. 160; Zgornji Žerjavci pri Lenartu v Slov. goricah, str. 160; Žabljek pri Slov. Bistrici, str. 164-165; Andrenci pri Cerkvenjaku, str. 165; Benedikt v Slov. goricah, str. 165; Blaguš pri Vidmu ob Ščavnici, str. 165; Gerlinci pri Cankovi, str. 165; Gornji Ivanjci pri Gornji Radgoni, str. 165; Gradišče v Slov. goricah, str. 165; Hrastje - Mota pri Radencih, str. 165; Hvaletinci pri Vitomarcih, str. 165; Iljaševci pri Križevcih, str. 165; Lastomerci pri Gornji Radgoni, str. 165-166; Lormanje pri Lenartu v Slov. goricah, str. 166; Nasova pri Apačah, str. 166; Očeslavci pri Vidmu ob Ščavnici, str. 166; Placar pri Ptuju, str. 166; Pršetinci Pri Tomažu pri Ormožu, str. 166; Ptujska cesta pri Gornji Radgoni, str. 166; Selce pri Voličini, str. 166; Selnica ob Muri, str. 166; Stari log pri Pragerskem, str. 166-167; Zamarkova pri Lenartu v Slov. goricah, str. 167; Zgornja Ščavnica, str. 167; Zgornji Velovlak pri Ptuju, str. 167; Čikeška vas pri Prosenjakovcih, str. 168; Dolnji Lakoš pri Lendavi, str. 168; Drakšl pri Veliki Nedelji, str. 168; Lendava, str. 168; Markovci pri Šalovcih v Prekmurju, str. 168; Prosenjakovci, str. 168-169; Puconci pri Martjancih, str. 169; Ruše, str. 169; Zavrh pri Voličini, str. 169; Brinjeva gora nad Zrečami, str. 169; Morje pri Framu, str. 170; Nova Dobrava pri Zrečah, str. 170; Pušenci pri Ormožu, str. 170-171; Sodinci pri Veliki Nedelji, str. 171-172; Strjanci pri Podgorcih, str. 172; Krčevina pri Ptuju, str. 172-173; Borovci pri Ptuju, str. 175; Brengova pri Cerkvenjaku, str. 175; Brinjeva gora nad Zrečami, str. 175-177; Cunkovci pri Moškanjcih, str. 177; Cvetkovci pri Podgorcih, str. 177; Formin pri Gorišnici, str. 177; Godeninci pri Središču, str. 178; Gorišnica, str. 178; Gračič pri Zrečah, str. 178; Hum pri Ormožu, str. 179; Loperšice pri Ormožu, str. 180-181; Mihovci pri Veliki Nedelji, str. 181; Moškanjci, str. 181; Motvarjevci, str. 181; Obrat pri Benediktu v Slov. goricah, str. 181-182; Ormož, str. 182; Pragersko, str. 182-183; Pušenci pri Ormožu, str. 184; Strejaci pri Moškanjcih, str. 185; Šalovci pri Središču, str. 186; Trgovišče pri Veliki Nedelji, str. 186; Zamušani pri Podgorcih, str. 187; Bogojina, str. 189; Placar pri Ptuju, str. 189; Vičanci pri Veliki Nedelji, str. 189; Maribor-Pobrežje, str. 190; Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici, str. 190; Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici, str. 191; Črešnjevec pri Slovenski Bistrici, str. 191; Črešnjevec pri Slovenski Bistrici, str. 198. Mariborski razgovor o Keltih. - Večer 20/1964 (21. 10.) št. 247, str. 8. V Mariboru spet znanstvena revija. - Večer 20/1964 (3. 11.) št. 258, str. 5. 1965 K poteku rimskih cest med Ptujem in Središčem (Začasno poročilo). - Arh. vest. 15-16/1964-65, str. 283-320.

570 In memoriam Antične gomile v Slovenskih goricah. - Čas. zgod. narod. n.v. 1 (XXXVI)/1965, str. 10-63. O rimski cesti pod Uršljo in še kaj. - Koroški fužinar 15/1965 (25. 11.), št. 10-12, str. 36-39. Konservatorska poročila. - Var. spom. 10/1965: Brdinje pri Ravnah na Koroškem, str. 191; Cogetinci pri Cerkvenjaku, str. 191; Frankovci pri Ormožu, str. 191-192; Hvaletinci pri Vitomarcih, str. 192; Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici, str. 192-193; Bohova pri Mariboru, str. 198; Dogoše pri Mariboru, str. 198; Ravne na Koroškem, str. 204; Stare Slemene pri Slov. Konjicah, str. 204; Stari trg - Holmec, str. 204-206; Bukovec nad Zg. Polskavo, str. 210. Rimske ceste v naših krajih. - 7 dni 15/1965 (28. 5.) št. 21, str. 2. 1966 Železnodobne najdbe v Slovenskih goricah. - Arh. vest. 17/1966, str. 103-143. Keltske najdbe v Podravju. - Arh. vest. 17/1966, str. 271-336. Arheološko raziskovanje v Mariboru. - Čas. zgod. narod. n.v. 2 (XXXVII)/1966, str. 3-45. Réges-régen Lendva környékén. - V: Földmüvesek naptára az 1967, Murska Sobota 1966, str. 58-61. Konservatorska poročila. - Var. spom. 11/1966: Andrenci pri Cerkvenjaku, str. 114-115; Galušak pri Vidmu ob Ščavnici, str. 115; Kraljevci pri Vidmu ob Ščavnici, str. 115; Rožički vrh pri Vidmu ob Ščavnici, str. 115; Spodnja Polskava, str. 116-117; Dogoše pri Mariboru, str. 122; Maribor, str. 124-125; Pretrež pri Črešnjevcu, str. 126; Slovenska Bistrica, str. 128; Sp. Gorica pri Pragerskem, str. 128; Sp. Polskava, str. 128; Voličina v Slov. goricah, str. 130-131; Leskovec, str. 133; Pokoše, str. 133; Zg. Bistrica, str. 133. Maribor (Dogoše) - antičke grobnice. - Arh. preg. 8/1966, str. 121-122. Antična Betnava. - 7 dni 16/1966 (29. 12.) št. 50, str. 4-5. Za arheološkimi spomeniki po južni Koroški. - Koroški fužinar 16/1966 (1. 2.) št. 1, str. 37-40. 1967 Staroslovanski grobovi v Brezju pri Zrečah. - Arh. vest. 18/1967, str. 357-363. O pregledih arheoloških najdb na avstrijskem Štajerskem. - Čas. zgod. narod. n. v. 3 (XXXVIII)/1967, str. 314-318. Konservatorska poročila. - Var. spom. 12/1967: Hlaponci pri Polenšaku, str. 82; Radenci pri Gornji Radgoni, str. 82; Slivnica pri Mariboru, str. 82; Čadram pri Oplotnici, str. 87-88; Črešnjevec ob Dravi, str. 88; Dobja vas pri Prevaljah, str. 88; Miklavž pri Mariboru, str. 91; Slivnica pri Mariboru, str. 95; Slov. Konjice - Slov. Bistrica, str. 95-97; Šmartno na Pohorju, str. 98; Devina pri Slovenski Bistrici, str. 104-105. Slov. Konjice - Slov. Bistrica - rimska cesta. - Arh. preg. 9/1967, str. 91-92, 201. Prazgodovina ob Meži, Mislinji in Dravi. - Koroški fužinar 17/ 1967 (27. 4.), št. 2, str. 23-29. Naši kraji pod Rimljani. - Koroški fužinar 17/1967 (25. 8.), št. 3, str. 22-29. Naši predniki v zgodnjem srednjem veku. - Koroški fužinar 17/ 1967 (27. 11.), št. 4, str. 22-27. Iz pradavnine ormoškega kraja. - Tednik 20/1967 (15. 9.) št. 37, str. 5; (22. 9.) št. 38, str. 5; (29. 9.) št. 39, str. 5; (6. 10.) št. 40, str. 5. Iskanje rimskih cest. - Delo 9/1967 (2. 12.) št. 326, str. 19. Mariborska pradavnina. - 7 dni 17/1967 (3. 3.) št. 8, str. 2-3; (10. 3.) št. 9, str. 2-3; (17. 3.) št. 10, str. 2-3; (24. 3.) št. 11, str. 2-3; (31. 3.) št. 12, str. 2, 14; (7. 4.) št. 13, str. 2; (14. 4.) št. 14, str. 2; (21. 4.) št. 15, str. 2; (28. 4.) št. 16, str. 2, 16; (12. 5.) št. 17, str. 2; (19. 5.) št. 18, str. 2; (26. 5.) št. 19, str. 2-3; (2. 6.) št. 20, str. 2; (9. 6.), št. 21, str. 2; (16. 6.) št. 22, str. 2; (30. 6.) št. 24, str. 2. 1968 Vodnik po Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti. - Murska Sobota 1968, 44 str., pril. Soavtorji: Ljubica Šuligoj, Marijan Zadnikar, Andrej Ujčič, Franc Šebjanič. Uničena antična gomila z grobnico v Dogošah pri Mariboru. - Arh. vest. 19/1968, str. 321-346. K predslovenski naselitvi Slovenskih goric in Pomurja. - V: Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968, str. 158-255. Maribor v prazgodovini. - Čas. zgod. narod. n. v. 4 (XXXIX.)/ 1968, str. 9-63. Arheologija na višavah. - Planine ob meji 1965-1967 (1968), str. 9-19. Najstarejša zgodovina Koroške krajine. - V: 720 let Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem 1968, str. 6-55. Slovenska Bistrica - Šikole - rimska cesta. - Arh. preg. 10/1968, str. 246-247. Rimske ceste na Štajerskem. - 7 dni 18/1968 (30. 8.) št. 35, str. 2. Mini krila v Mariboru že pred tri tisoč leti. - 7 dni 18/1968 (2. 2.) št. 5, str. 2. Redka priložnost. - Večer 24/1968 (24. 1.) št. 19, str. 8. Tokrat v antiki. - Večer 24/1968 (21. 2.) št. 43, str. 8. Zgodnji srednji vek. - Večer 24/1968 (12. 3.) št. 60, str. 8. 1969 Antična gomila z grobnico v Miklavžu pri Mariboru. - Arh. vest. 20/1969, str. 35-114. Prazgodovinska najdba iz Očeslavec. - Arh. vest. 20/1969, str. 155-176. Antični in staroslovanski grobovi v Brezju nad Zrečami. - Razpr.1. razr. SAZU 6/1969, str. 215-308. Doslej neraziskan odsek rimske ceste Celeia - Poetovio. - Razpr.1. razr. SAZU 6/1969, str. 309-361. Arheološka dejavnost Franja Baša. - Čas. zgod. narod. n. v. 5 (XL)/1969, str. 89-107. Naš višinski svet v antiki. - Planine ob meji 1969, str. 69-84. Konservatorska poročila. - Var. spom. 13-14/1968-1969: Gibina pri Razkrižju, str. 147-148; Razkrižje, str. 148; Slovenska Bistrica, str. 148; Radizel, str. 148; Bezena pri Rušah, str. 157-158; Slovenska Bistrica, str. 167-168; Rimska cesta Slov. Bistrica - Šikole, str. 168-169; Tinje na Pohorju, str. 171; Ruše, str. 178. Marburški predzgodovinarji bodo obiskali Slovenijo. - Večer 25/1969 (17. 7.) št. 165, str. 4. 1970 Maribor v rimski dobi. - Čas. zgod. narod. n. v. 6 (XLI)/1970, str. 159-243. Konservatorski poročili. - Var. spom. 15/1970: Cigonca pri Slovenski Bistrici, str. 147-148; Velenik pri Pragerskem, str. 165-167. Dvajset obrazov rimske ceste v Veleniku. - Večer 26/1970 (21. 11.) št. 272, str. 9. Limbuške starine. - Večer 26/1970 (27.6.) št. 148, str. 9. Melje - najmlajša mariborska tla. - Večer 26/1970 (30. 7.) št. 174, str. 2, 4. Arheološki sprehod na Črešnjevec. - Večer 26/1970 (15. 8.) št. 188, str. 9. Miklavž pri Mariboru v rimski dobi. - Večer 26/1970 (29. 8.) št. 200, str. 9. Tri ceste pri Slovenski Bistrici. - Večer 26/1970 (5. 9.) št. 206, str. 9-10. Kako je prišel rimski orel na Muto? - Večer 26/1970 (10. 12.) št. 286, str. 10. Zborovanje arheologov v Mariboru. - Večer 26/1970 (7. 10.) št. 233, str. 4. O arheološki dejavnosti v Pomurju. - Vestnik 22/1970 (27. 2) št. 8, str. 10 in (5. 3.) št. 9, str. 10.

In memoriam 571 1971 Iz pradavnine ljutomerskega kraja. - Čas. zgod. narod n. v. 7 (XLII)/1971, str. 1-21. Brinjeva gora - site préhistorique à plusieurs couches. - V: Époque préhistorique et protohistorique en Yougoslavie - Recherches et résultats, Beograd 1971, str. 206-207. Ormož - site de l`âge du Fer Acien. - V: Époque préhistorique et protohistorique en Yougoslavie - Recherches et résultats, Beograd 1971, str. 222-224. Višinski spomeniki iz zgodnjega srednjega veka. - Planine ob meji 1971, str. 82-95. Slovenska Bistrica - Pragersko - rimska cesta. - Arh. preg. 13/ 1971, str. 63-67. O rimskih kamnosekih na Šmartnem. - Večer 27/1971 (14. 8.) št. 187, str. 9-10. 1972 Pobrežje. - (Kat. in monogr. 6). - Ljubljana 1972, 84 str., 53 tab. Nov seznam noriško-panonskih gomil. - (Razpr. 1. razr. SAZU 7/2). - Ljubljana 1972, 104 str., pril. Antične gomile pri Vučji gomili. - Čas. zgod. narod. n. v. 8 (XLIII)/ 1972, str. 181-202. 1973 Najstarejše seliščne najdbe v severovzhodni Sloveniji. - Arh. vest. 24/1973, str. 12-30. Najdišča starejše železne dobe v Podravju. - Arh. vest. 24/1973, str. 521-543. Sprehod na Poštelo. - Planine ob meji 1972-1973, str. 110-134. 1974 Plaz in rimska cesta pri Slovenski Bistrici. - Arh. vest. 25/1974, str. 392-398. Poštelsko grobišče. - Čas. zgod. narod. n. v. 10 (XLV)/1974, str. 4-72. Konservatorska poročila. - Var. spom. 17-19/1974: Činžat, str. 92; Duh na Ostrem vrhu, str. 92; Maribor - Zrkovci, str. 94; Spodnji Duplek pri Mariboru, str. 95; Urh pri Tinju na Pohorju, str. 95; Bukovec nad Zg. Polskavo, str. 95; Čreta pri Slivnici, str. 98-100; Poštela pri Mariboru, str. 107; Cigonca pri Slov. Bistrici, str. 122; Čreta pri Slivnici, str. 122; Ješenca pri Račah, str. 130; Miklavž na Dravskem polju, str. 134; Morje pri Framu, str. 135; Slovenska Bistrica, str. 150-152; Sp. Nova vas pri Slov. Bistrici, str. 153-155; Spodnja Selnica, str. 156; Velenik pri Sp. Polskavi, str. 160-162; Bukovec pri Zg. Polskavi, str. 168; Spodnja Polskava, str. 175-176; Maribor - Pobrežje, str. 184; Gradišče pri Slovenjem Gradcu, str. 187; Legen pri Slovenjem Gradcu, str. 188; Gornji Dolič, str. 196, 199; Legen pri Slovenjem Gradcu, str. 197, 200; Mislinjska Dobrava, str. 201-202; Slovenska Bistrica, str. 211; Spodnja Nova vas pri Slov. Bistrici, str. 213; Stari trg pri Slovenjem Gradcu, str. 213; Tolsti vrh, str. 215; Velenik pri Pragerskem, str. 215; Pameče, str. 230; Vrhe pri Slovenjem Gradcu, str. 231; Šestdobe na slivniškem Pohorju, str. 243-244. Slovenska Bistrica - rimska cesta in naselje. - Arh. preg. 16/ 1974, str. 102-103. Rimske najdbe v Slovenski Bistrici. - Tednik 27/1974 (15. 8.) št. 31, str. 7. 1975 Neolitsko in eneolitsko obdobje. - V: Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975, str. 45-49. Obdobje bronaste dobe. - V: Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975, str. 49-51. Obdobje kulture žarnih grobišč. - V: Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975, str. 51-55. Gesla. - V: Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975: Gornji grad (str. 269), [Radmirje] (str. 269), Brezje (str. 269), Jazbine (str. 269), Mozirje (str. 269), Mozirska planina (str. 269), Sv. Radegunda (str. 269), Šmihel (str. 269), Doblatina (str. 269), Spodnja Rečica (str. 269), Vrbovec (str. 269), Negojnica (str. 269), Prihova (str. 269), Rečica ob Savinji (str. 269-270), Št. Janž (str. 270), Solčava (str. 271), Gorenje (str. 271), Rečica ob Paki (str. 271), Šmartno ob Paki (str. 271), Šoštanj (str. 272), Šmartno (str. 272), Velenje (str. 272), Črna (str. 273), Žerjav (str. 273), Črneče (str. 273), Dobrova (str. 273), Dravograd (str. 273), Pukštajn (str. 273), Sv. Peter na Kronski gori (str. 273), Št. Janž pri Dravogradu (str. 273), Trbonje (str. 273), Vič (str. 273), Mežica (str. 273), Gornji Dolič (str. 273), Pilenca (str. 273), Spodnje Dovže (str. 274), Št. Ilj pod Turjakom (str. 274), Št. Vid nad Valdekom (str. 274), Zgornje Dovže (str. 274), Spodnja Gortina (str. 274), Muta (str. 274), Spodnji Razbor (str. 274), Dobja vas (str. 275), Farna vas (str. 275), Leše (str. 275), Lokovica (str. 275), Podkraj (str. 275), Poljana (str. 275), Prevalje (str. 275), Stražišče (str. 275), Sv. Lenart na Platu (Plat) (str. 275), Zagrad (str. 275), Radlje ob Dravi (str. 275), Zgornja Vižinga (str. 275), Brdinje (str. 275), Kotlje (str. 275), Podgora (str. 276), Prežki vrh (str. 276), Ravne na Koroškem (str. 276), Zelen breg (str. 276), Gradišče (str. 276), Legen (str. 276), Pameče (str. 276), Raduše (str. 276), Sele (str. 276), Slovenj Gradec (str. 276), Stari trg (str. 277), Vrhe (str. 277), Galenhof (str. 277), Vuzenica (str. 278), Brezno (str. 298), Jama pod Herkovimi pečmi (str. 298), Podvelka (str. 298), Remšnik (str. 298), Andrenci (str. 298), Brengova (str. 298), Cenkova (str. 299), Cerkvenjak (str. 299), Cogetinci (str. 299), Grabonoški vrh (str. 299), Župetinci (str. 299), Benedikt v Slovenskih goricah (str. 299), Drvanja (str. 299), Ihova (str. 299), Ločki vrh (str. 299), Negovski vrh (str. 299), Obrat (str. 299), Trotkova (str. 299), Trstenik (str. 299), Ženjak (str. 299-300), Dvorjane (str. 300), Fram (str. 300), Ješenca (str. 300), Gočova (str. 300), Gradišče v Slovenskih goricah (str. 300), Osek (str. 300), Spodnja Senarska (str. 300), Zgornje Verjane (str. 300), Hočko Pohorje (str. 300-301), Pivola (str. 301), Rogoza (str. 301), Slivnica pri Mariboru (str. 301), Spodnje Hoče (str. 301-302), Sv. Miklavž (str. 302), Zgornje Hoče (str. 302), Spodnje Hlapje (str. 302), Spodnji Jakobski dol (str. 302), Jareninski dol (str. 302), Jurovski dol (str. 302), Spodnji Gasteraj (str. 302), Srednji Gasteraj (str. 302), Bresternica (str. 302), Kamnica (str. 302), Jablance (str. 302), Zgornja Korena (str. 303), Reberca (str. 303), Zimica (str. 303), Lenart v Slovenskih goricah (str. 303), Lormanje (str. 303), Partinje (str. 303), Radehova (str. 303), Spodnji Porčič (str. 303), Šetarova (str. 303), Varda (str. 303), Zamarkova (str. 303), Zgornji Žerjavci (str. 303), Činžat (str. 303), Fala (str. 303), Lovrenc na Pohorju (str. 303), Celestrina (str. 303-304), Malečnik (str. 304), Metava (str. 304), Nebova (str. 304), Dogoše (str. 304), Košaki (str. 304), Maribor (str. 304-305), Pekel (str. 305), Razvanje (str. 306), Spodnje Radvanje (str. 306), Zgornje Radvanje (str. 306-307), Zrkovci (str. 307), Brezje (str. 307), Čadram (str. 307), Kebelj (str. 307), Koritno (str. 307), Malahorna (str. 307), Modrič (str. 307), Prihova (str. 307), Straža (str. 307), Ožbalt (str. 308), Spodnja Kapla (str. 308), Limbuš (str. 308), Pekre (str. 308), Pesnica (str. 308), Laporje (str. 308), Poljčane (str. 308), Razgor (str. 308), Studenice (str. 308-309), Pragersko (str. 309), Spodnja Polskava (str, 309), Stražgonjca (str. 309), Zgornja Gorica (str. 309), Brezula (str. 309), Brunšvig (str. 309), Orehova vas (str. 309), Podova (str. 309), Rače (str. 309), Ribnica na Pohorju (str. 309), Areh na Pohorju (str. 309), Bezena (str. 309), Bistrica pri Rušah (str. 309), Lobnica (str. 310), Ruše (str. 310), Janževa gora (str. 310), Spodnja Selnica (str. 310), Črešnjevec (str. 310-311), Jurišna vas (str. 311), Leskovec (str. 311), Rep (str. 311), Slovenska Bistrica (str. 311), Tinje (str. 311), Tinjska gora (str. 311), Turiška vas (str. 311), Visole (str. 311), Zgornja Ložnica (str. 311-312), Jelovec (str. 312), Spodnji Slemen (str. 312), Kresnica (str. 312), Šentilj v Slovenskih goricah (str. 312), Štrihovec (str. 312), Grušova (str. 312), Ložane (str. 312), Pernica (str. 312), Ruperče (str. 312), Vukovje (str. 312), Bojtina (str. 312), Frajhajm (str. 312), Šmartno na Pohorju (str. 312-313), Zgornja Nova vas (str. 313), Sladki

572 In memoriam vrh (str. 313), Trate (str. 313), Zgornja Velka (str. 313), Spodnja Voličina (str. 313), Strma gora (str. 313), Zavrh (str. 313), Zgornja Voličina (str. 313), Gradiška (str. 313), Grušena (str. 313), Plač (str. 313), Svečina (str. 313), Zgornja Kungota (str. 313), Pokoše (str. 313), Sele (str. 313), Zgornja Polskava (str. 313), Lokavec (str. 314), Rožengrunt (str. 314), Sv. Ana v Slovenskih goricah (str. 314), Zgornja Ročica (str. 314), Zgornja Ščavnica (str. 314), Žice (str. 314), Cirkovci (str. 315), Spodnje Jablane (str. 315), Šikole (str. 315), Borl (str. 315), Cirkulane (str. 315), Gradišča (str. 315), Gruškovec (str. 315), Mali Okič (str. 315), Paradiž (str. 315), Gomila (str. 315), Gomilci (str. 315), Janežovci (str. 315), Levanjci (str. 316), Placar (str. 316), Zgornji Velovlek (str. 316), Cunkovci (str. 316), Formin (str. 316), Moškanjci (str. 316), Placerovci (str. 316), Zamušani (str. 316), Grajena (str. 317), Krčevina pri Vurbergu (str. 317), Mestni vrh (str. 317), Vumpah (str. 317), Draženci (str. 317), Gerečja vas (str. 317), Skorba (str. 317), Sv. Kungota (str. 317), Gabernik (str. 317), Hlaponci (str. 318), Hvaletinci (str. 318), Juršinci (str. 318), Rotman (str. 318), Senčak (str. 318), Gruškovje (str. 318), Velika Varnica (str. 318), Sv. Avguštin (str. 318), Veliki Okič (str. 318), Zgornji Leskovec (str. 318), Medvedce (str. 318), Podlože (str. 318), Ptujska gora (str. 318), Savinsko (str. 318), Apače (str. 318), Lovrenc na Dravskem polju (str. 318-319), Pleterje (str. 319), Župečja vas (str. 319), Pečke (str. 319), Borovci (str. 319), Vopošnica (str. 319), Markovci (str. 319), Stojnci (str. 319), Drakši (str. 319), Frankovci (str. 319), Hajndl (str. 319), Hardek (str. 319), Hum pri Ormožu (str. 319-320), Lešnica (str. 320), Litmerk (str. 320), Loperšice (str. 320), Lunovec (str. 320), Mihovci pri Veliki Nedelji (str. 320), Ormož (str. 320), Pavlovci (str. 320-321), Pušenci (str. 321), Spodnji Ključarovci (str. 321), Strmec pri Ormožu (str. 321), Trgovišče (str. 321), Velika Nedelja (str. 321), Bresnica (str. 321), Cvetkovci (str. 321), Osluševci (str. 321), Podgorci (str. 321), Preclava (str. 321), Ritmerk (str. 321), Senešci (str. 321), Sodinci (str. 321), Strjanci (str. 321-322), Vičanci (str. 322), Ložina (str. 322), Podlehnik (str. 322), Zakl (str. 322), Polenšak (str. 322), Prerad (str. 322), Slomi (str. 322), Strejanci (str. 322), Strmec pri Polenšaku (str. 322), Krčevina pri Ptuju (str. 322), Orešje (str. 322), Rabelčja vas (str. 325), [Spodnji Breg] (str. 325), Štuki (str. 325), Turnišče (str. 325), Brstje (str. 325), Ristovec (str. 325), Kicar (str. 325), Pacinje (str. 325), Rogoznica (str. 325-326), Spuhlja (str. 326), Godeninci (str. 326), Grabe (str. 326), Obrež (str. 326), Središče ob Dravi (str. 326-327), Loka (str. 327), Sv. Marjeta na Dravskem polju (str. 327), Starše (str. 327), Biš (str. 327), Črmlja (str. 327), Ločič (str. 327), Trnovska vas (str. 327), Vitomarci (str. 327), Lancova vas (str. 328), Ljubstava (str. 328), Majski vrh (str. 328), Pobrežje (str. 328), Sela (str. 328), Sodinci (str. 328), Tržec (str. 328), Videm pri Ptuju (str. 328), Belski vrh (str. 328), Hrastovec (str. 328), Turški vrh (str. 328), Zavrč (str. 328), Čermožiše (str. 328), Sv. Mohor (str. 328), Žetale (str. 328), Črnci (str. 329), Janhova (str. 329), Nasova (str. 329), Plitvica (str. 329), Podgorje (str. 329), Stogovci (str. 329), Vratji vrh (str. 329), Žepovci (str. 329), Žiberci (str. 329), Bučkovci (str. 329), Precetinci (str. 329), Branoslavci (str. 329), Cezanjevci (str. 329), Mekotnjak (str. 330), Stara cesta (str. 330), Zgornji Kamenščak (str. 330), Črešnjevci (str. 330), Gornja Radgona (str. 330), Hercegovščak (str. 330), Lastomerci (str. 330), Podgrad (str. 330), Spodnja Ščavnica (str. 330), Gornji Ivanjci (str. 330), Grabonoš (str. 330), Kunova (str. 331), Negova (str. 331), Očeslavci (str. 331), Spodnji Ivanjci (str. 331), Stavešinci (str. 331), Lahonci (str. 331), Libanja (str. 331), Pavlovski vrh (str. 331), Veličane (str. 331), Žerovinci (str. 331), Gomila (str. 331), Kog (str. 331), Bratonečice (str. 331), Mala vas (str. 331), Pršetinci (str. 331), Rakovski vrh (str. 331), Rucmanci (str. 331), Savci (str. 331), Sejanci (str. 331), Senik (str. 332), Sv. Tomaž pri Ormožu (str. 332), Trnovci (str. 332), Bučečovci (str. 332), Dobrava (str. 332), Iljaševci (str. 332), Križevci pri Ljutomeru (str. 332), Logarovci (str. 332), Lukavci (str. 332), Cven (str. 332), Grezovščak (str. 332), Krapje (str. 332), Ljutomer (str. 332), Mota (str. 332), Noršinci (str. 332), Podgradje (str. 332), Slamjak (str. 332), Boračeva (str. 333), Hrastje - Mota (str. 333), Kapelski vrh (str. 333), Murski vrh (str. 333), Ptujska cesta (str. 333), Radenci (str. 333), Radenski vrh (str. 333), Rihtarovci (str. 333), Spodnji Kocjan (str. 333), Gibina (str. 333), Šafarsko (str. 333), Banovci (str. 333), Bunčani (str. 333), Veržej (str. 333), Berkovci (str. 333), Biserjane (str. 333-334), Blaguš (str. 334), Dragotinci (str. 334), Galušak (str. 334), Jamna (str. 334), Okoslavci (str. 334), Selišči (str. 334), Slaptinci (str. 334), Stanetinci (str. 334), Stara gora (str. 334), Terbegovci (str. 334), Videm (str. 334), Ženik (str. 334), Miklavž pri Ormožu (str. 334), Strmec (str. 334), Veliki Brebrovnik (str. 334), Vuzmetinci (str. 334), Bratonci (str. 335), Dokležovje (str. 335), Gančani (str. 335), Ižakovci (str. 335), Lipa (str. 335), Lipovci (str. 335), Bodonci (str. 335), Bogojina (str. 335), Bukovnica (str. 335), Filovci (str. 335), Ivanci (str. 335), Gerlinci (str. 336), Dobrovnik (str. 336), Kobilje (str. 336), Gaberje (str. 336), Hotiza (str. 336), Kot (str. 336), Boreča (str. 336), Gornji Petrovci (str. 336), Stanjevci (str. 336), Vidonci (str. 336), Banuta (str. 336), Čentiba (str. 336), Dolga vas (str. 336), Dolnja Lendava (str. 336), Dolnji Lakoš (str. 336), Trimlini (str. 336), Martjanci (str. 336), Sebeborci (str. 336), Vučja gomila (str. 336), Bakovci (str. 336), Krog (str. 336-337), Murska Sobota (str. 337), Rakičan (str. 337), Brezovica (str. 337), Mala Polana (str. 337), Velika Polana (str. 337), Čikečka vas (str. 337), Motvarjevci (str. 337), Prosenjakovci (str. 337), Brezovci (str. 337), Puconci (str. 337), Pertoča (str. 337), Rogašovci (str. 337), Večeslavci (str. 337), Budinci (str. 337), Čepinci (str. 337), Dolenci (str. 337), Markovci (str. 337), Gradišče (str. 337), Murski Črnci (str. 337), Tišina (str. 337), Gomilica (str. 338), Turnišče (str. 338). Ostanki rimske ceste v Veleniku pri Pragerskem. - Arh. vest. 26/1975, str. 225-241. Pragersko kod Ptuja - rimska cesta. - Arh. preg. 17/1975, str. 102-104. Raznoteri obrazi rimske ceste v Panonijo čez Ptuj. - Ptuj. zbor. 4/1975, str. 63-94. Raziskovanje rimske dobe pri Slovenski Bistrici. - Tednik 28/ 1975 (16. 10.) št. 40, str. 10, 16. Naša arheološka najdišča. - Tednik 28/1975 (30. 1.) št. 4, str. 7, 10; (6. 2.) št. 5, str. 9; (13. 2.) št. 6, str. 7; (20. 2.) št. 7, str. 11; (27. 2.) št. 8, str. 7,10; (6. 3.) št. 9, str. 9,19; (13. 3.) št. 10, str. 7; (20. 3.) št. 11, str. 5; (27. 3.) št. 12, str.7; (3. 4.) št. 13, str. 8; (10. 4.) št. 14, str. 9; (17. 4.) št. 15, str. 11; (24. 4.) št. 16, str. 14; (8. 5.) št. 17, str. 12; (15. 5.) št. 18, str. 10; (22. 5.) št. 19, str. 12.; (29. 5.) št. 20, str. 10; (5. 6.) št. 21, str. 10; (12. 6.) št. 22, str. 10; (19. 6.) št. 23, str. 10; (26. 6.), št. 24, str. 10; (3. 7.), št. 25, str. 10; (10. 7.) št. 26, str. 8; (17. 7.) št. 27, str. 8; (24. 7.) št. 28, str. 5; (31. 7.) št. 29, str. 8; (7. 8.) št. 30, str. 13; (14. 8.) št. 31, str. 8; (21. 8.) št. 32, str. 10; (28. 8.) št. 33, str. 10; (4. 9.) št. 34, str. 12; (11. 9.) št. 35, str. 10; (18. 9.) št. 36, str. 10; (25. 9.) št. 37, str. 10; (2. 10.) št. 38, str. 8; (9. 10.) št. 39, str. 10; (23. 10.) št. 41, str. 10; (30. 10.) št. 42, str. 10; (6. 11.) št. 43, str. 10; (13. 11.) št. 44, str. 10; (20. 11.) št. 45, str. 10; (27. 11.) št. 46, str. 14; (4. 12.) št. 47, str. 10; (11. 12.) št. 48, str. 10; (18. 12.) št. 49, str. 10; (25. 12.) št. 50, str. 10. 1976 Poskusna izkopavanja rimske ceste v Slovenski Bistrici. - Arh. vest. 27/1976, str. 232-259. Seliščne najdbe v zahodnih Slovenskih goricah. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 5/1976, str. 29-83. Naša arheološka najdišča. - Tednik 29/1976 (15.1.) št. 2, str. 5; (22. 1.) št. 3, str. 5; (29. 1.) št. 4, str. 5.; (5. 2.) št. 5, str. 5; (19. 2.) št. 7, str. 5.; (26. 2.) št. 8, str. 5; (11. 3.) št. 10, str. 5.; (18. 3.) št. 11, str. 5; (1. 4.) št. 13, str. 5.; (15. 4.) št. 15, str. 5; (6. 5.) št. 18, str.5.; (20. 5.) št. 20, str. 5; (10. 6.) št. 23, str.5.; (17. 6.) št. 24, str. 5.