Delovnopravna vprašanja v insolvenčnih postopkih odvetnica Ljuba Zupančič Čokert, partner Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Ljublja

Delovnopravna vprašanja v insolvenčnih postopkih odvetnica Ljuba Zupančič Čokert, partner Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Ljubljana Namen predmetnega prispevka je predstaviti in izpostaviti vprašanja iz področja delovnega prava, ki se pojavljajo v insolventnih postopkih, ter opozoriti na zakonske rešitve in sodno prakso. 1 Vpliv začetka postopka insolventnosti družbe na delovna razmerja zaposlenih delavcev Začetek postopka zaradi insolventnosti ne vpliva na veljavnost sklenjenih pogodb o zaposlitvi med delavci in insolventnim delodajalcem. Tako tudi po začetku postopka zaradi insolventnosti v veljavi ostanejo delovna razmerja delavcev zaposlenih pri insolventnem dolžniku. Glede na dejstvo, da so postopki zaradi insolventnosti začeti in se vodijo z namenom zagotovitve najugodnejših pogojev za poplačilo terjatev upnikov, do katere pride z unovčenjem premoženja insolventnega dolžnika in njegovo likvidacijo oziroma z reorganizacijo njegovega poslovanja in dolgov, so navedeni postopki pogosto in praviloma tudi razlog za zmanjšanje števila zaposlenih delavcev. Pred sprejemom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), 1 ki je pričel veljati dne 01.01.2003, je bil način prenehanja pogodb o zaposlitvi urejen v insolvenčni zakonodaji. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL) 2 je v določbi 8. člena določal, da z začetkom stečajnega postopka prenehajo delovna razmerja, pri stečajnem dolžniku zaposlenih delavcev. Prenehanje veljavnosti pogodb o zaposlitvi je torej nastopilo ex lege, razlog za prenehanje pa je bil začetek stečajnega postopka. V primeru prisilne poravnave je bila ureditev nekoliko drugačna, saj je moralo biti prenehanje delovnih razmerij opredeljeno v Programu prenehanja delovnih razmerij zaradi finančne reorganizacije družbe. V tem primeru okoliščina, da je bil nad insolventnim dolžnikom začet postopek prisilne poravnave, ni bila samostojen razlog za prenehanje pogodb o zaposlitvi, temveč je moralo biti prenehanje zaposlitev opredeljeno kot metoda finančne reorganizacije insolventnega delodajalca, v okviru katere bi bilo mogoče odpraviti insolventnost delodajalca in nadaljevati z njegovim poslovanjem. S sprejemom ZDR so se delovna pravna razmerja v insolventnih postopkih bistveno spremenila in sicer na način, da je bila ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi prenesena v okvir delovnopravne zakonodaje. Uveljavljen je bil institut Odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca in prisilne poravnave. Pogodbo o zaposlitvi je delavcu dopustno odpovedati s strani stečajnega upravitelja, likvidacijskega upravitelja oziroma delodajalca le v kolikor obstaja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zgolj samo dejstvo, da je bil nad delodajalcem začet postopek zaradi insolventnosti ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. 1 Zakon o delovnih razmerjih, Ur. l. RS, št. 2/02, 79/06, 103/07, 45/08 in 21/13. 2 Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Ur. l. RS, št. 67/93, 25/97, 39/97, 1/99, 52/99, 42/02, 58/03 in 126/07. 1

Odpoved pogodbe o zaposlitvi Postopek podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v postopkih zaradi insolventnosti je urejen v določbah 104. 106. člena novega Zakona o delovnih razmerjih, ki je začel veljati 12.04.2013 (v nadaljevanju ZDR-1). 3 ZDR-1 v določbi 1. odstavka 104. člena določa, da lahko v stečajnem postopku stečajni upravitelj odpove pogodbo o zaposlitvi delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka postalo nepotrebno. Glede na navedeno bo v primeru stečajnega postopka nad delodajalcem stečajni upravitelj moral sprejeti odločitev, katerim delavcem bo podal odpoved pogodbe o zaposlitvi in katere bo še naprej obdržal na delu. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi bo moral stečajni upravitelj preveriti, ali je potreba po delu konkretnega delavca resnično prenehala utemeljen, resničen dejanski poslovni razlog in v primeru sodnega spora o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedeno tudi izkazati, sicer bo odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko ugotovljena za nezakonito. V primeru stečajnih postopkov bo delo zaposlenih v veliko primerih postalo nepotrebno, saj bo stečajni upravitelj v stečajnem postopku praviloma čim hitreje pričel s postopki za unovčitev premoženja stečajnega dolžnika z namenom čim boljšega poplačila upnikov ter poskušal družbo likvidirati. Potreba po delu delavcev bo tudi dejansko prenehala, saj bodo v okviru stečajnega postopka unovčena tudi delovna sredstva, s katerimi so zaposleni opravljali delo, družba pa bo v končni fazi prenehala obstajati. 4 Sodna praksa je kot utemeljen razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi potrdila prenehanje opravljanja dejavnosti zaradi začetka stečajnega postopka. 5 Glede na navedeno je potrebno izpostaviti, da ni nujno, da potreba po opravljanju dela zaposlenih preneha vselej oziroma vsem delavcem izključno zaradi dejstva, da se je nad delodajalcem pričel insolvenčni postopek. V praksi so znani primeri, ko je stečajni upravitelj zaradi začetka stečajnega postopka odpovedal pogodbe o zaposlitvi vsem delavcem, hkrati pa je podal predlog za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika ter ponovno sklenitev pogodb o zaposlitvi z nekaterimi predhodno zaposlenimi delavci. Nasprotno pa je stečajnega upraviteljica v nekem drugem izpostavljenem stečajnem postopku ne le ohranila pogodbe o zaposlitvi v veljavi temveč je tudi dodatno zaposlovala. Poleg posebnosti v zvezi z opredelitvijo odpovednega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja potrebe po opravljanju dela zaradi začetka stečajnega postopka, ZDR-1 v primerjavi s splošno ureditvijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga določa še naslednje posebnosti: - krajši odpovedni rok v trajanju 15 dni (104. člen ZDR-1), ki začne teči naslednji dan po podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi, - posebno pravno varstvo ne velja za predstavnike delavcev pri delodajalcu, za delavce pred upokojitvijo ter delavce invalide (112., 114., 116. člen ZDR-1), - noseči delavki oziroma delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, ter staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela 3 Zakon o delovnih razmerjih, Ur. l. RS, št. 21/13, 78/13, 47/15, 33/16 in 52/16. 4 V sklepu Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 355/2007 z dne 11.10.2007 je sodišče potrdilo stališče prvostopenjskega sodišča, da je v primeru, ko je bil zoper delodajalca začet stečajni postopek in delodajalec delavcu ni več mogel zagotavljati sredstev za delo, prenehala potreba po delu konkretnega delavca, zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka stečajnega postopka zakonita. 5 V sodbi in sklepu opr. št. Pdp 1090/2013 z dne 23.01.2014 je Višje delovno in socialno sodišče presojalo zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem, katerim je stečajni upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, saj je zaradi začetka stečajnega postopka izgubil licenco za opravljanje dejavnosti. V citiranem primeru je bilo sicer ugotovljeno, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, vendar ne iz razloga, ker za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne bi obstajal utemeljen razlog. 2

in še en mesec po izrabi starševskega dopusta, lahko upravitelj odpove pogodbo o zaposlitvi le po predhodnem soglasju inšpektorja za delo (115. člen ZDR-1). 6 Odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru prisilne poravnave je urejena v 105. členu ZDR-1. Pogodbe o zaposlitvi odpove delodajalec. Odpovedni rok je 30 dni. Pogodbo o zaposlitvi je mogoče odpovedati, v kolikor je to nujno zaradi finančnega prestrukturiranja insolventnega delodajalca. V postopku prisilne poravnave ne učinkuje posebno varstvo pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi varovanih kategorij delavcev v skladu z določbami 112-116. členov ZDR-1. Odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev V postopkih zaradi insolventnosti delodajalca, zlasti stečajnega postopka, praviloma delo izgubi večje število delavcev. V kolikor število presežnih delavcev preseže prag večjega števila delavcev, kot je določen v določbi 98. člena ZDR-1, mora upravitelj oziroma delodajalec izpolniti dodatne zahteve, ki so določene v 2. in 3. odstavku 104. člena ZDR-1 oziroma v 2. odstavku 105. člena ZDR-1. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno zaradi začetka stečajnega postopka, mora stečajni upravitelj sindikate pri insolventnemu delodajalcu pisno obvestiti o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, in o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev ter kopijo pisnega obvestila poslati zavodu za zaposlovanje. S sindikati pri delodajalcu mora upravitelj opraviti posvetovanje o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi in ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic. Poleg navedenega mora stečajni upravitelj 7 pisno obvestiti zavod za zaposlovanje o postopku ugotavljanja prenehanja potreb po delu večjega števila delavcev, o opravljenem posvetovanju s sindikati, o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev in o predvidenem roku, v katerem bo potreba po delu prenehala, ter kopijo obvestila posredovati sindikatom pri delodajalcu. Izdelava Programa razreševanja presežnih delavcev (določba 98. člena ZDR-1) ni nujna. Prav tako posvetovanja s sindikati pri delodajalcu upravitelj ni dolžan opraviti z namenom, da bi s sindikati o kriterijih za določitev presežnih delavcev ter o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic dosegel sporazum (določba 2. odstavka 99. člena ZDR-1). Sodna praksa se v zvezi z obsegom obveznosti stečajnega upravitelja pri kolektivnih odpustih v stečajnem postopku še ni v celoti izrekla. Gotovo pa odpovedi niso zakonite v primeru, ko stečajni upravitelj sindikatu oziroma zavodu za zaposlovanje ne posreduje vseh relevantnih podatkov oziroma ne izvede obveznega posvetovanja s sindikati. 8 6 V sodbi opr. št. Pdp 1153/2009 z dne 18.02.2010 je Višje delovno in socialno sodišče ugotovilo nezakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja potrebe po opravljanju dela delavke, ki je ob podaji odpovedi koristila dopust za nego in varstvo otroka, saj upravitelj ni pridobil soglasja inšpektorja za delo. V navedeni zadevi je sodišče opredelilo tudi nalogo inšpektorja za delo, ki mora v takšnem primeru preveriti, ali je odpoved res neizogibna oziroma z drugimi besedami, preveriti mora, ali je pri stečajnem dolžniku prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga opravlja varovan delavec. 7 V določbi 2. odstavka 100. člena je pomotoma navedeno delodajalec. Naloge slednjega po začetku stečajnega postopka prevzame stečajni upravitelj. 8 Tako sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 190/2013 z dne 23.01.2014, ki je bila potrjena s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 90/2014 z dne 01.09.2014. 3

V primeru kolektivnih odpustov v prisilni poravnavi mora delodajalec izpolniti vse obveznosti, ki veljajo za kolektivne odpuste. Razveljavitev sklepa o začetku postopka zaradi insolventnosti V praksi se je v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcu, katerega delo je zaradi začetka stečajnega postopka postalo nepotrebno, pojavilo tudi vprašanje, kako na zakonitost odpovedi vpliva dejstvo, ko je sklep o začetku stečajnega postopka naknadno razveljavljen zaradi vložene pritožbe, stečajni upravitelj pa je delavcu pogodbo o zaposlitvi že pred tem zakonito odpovedal. Problem se pojavi, v kolikor je predlog za začetek postopka v postopku zavržen oziroma v kolikor prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku ne izda novega sklepa o začetku stečajnega postopka, delodajalec pa zato s poslovanjem nadaljuje. 9 V zvezi z navedenim je najprej potrebno opozoriti, da dejstvo, da je bil sklep o začetku stečajnega postopka razveljavljen, ne pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi zgolj zaradi navedenega nezakonita. Kot je že bilo pojasnjeno zgoraj, stečajni upravitelj pogodbo o zaposlitvi skladno z določbo 104. člena ZDR-1 lahko odpove iz razloga, ker je zaradi začetka stečajnega postopka opravljanje dela konkretnega delavca postalo nepotrebno, in ne zgolj zaradi dejstva, da se je nad delodajalcem začel stečajni postopek. Posledično je v takšnih primerih potrebno ugotoviti, ali bo zaradi razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka delodajalec nadaljeval tudi s procesi dela, v okviru katerih je delo opravljal delavec, kateremu je bila ob začetku stečajnega postopka odpovedana pogodba o zaposlitvi. 10 V kolikor bo ugotovljeno, da potreba po opravljanju dela že odpuščenega delavca ni prenehala, pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zakonito. Delodajalec bo v tem primeru moral delavca pozvati nazaj na delo. 11 V primeru, da delodajalec delavca v primeru iz prejšnjega odstavka neutemeljeno ne pozove nazaj na delo, je pomembno, od kdaj teče rok za sodno varstvo pravic delavca na podlagi določbe 3. odstavka 200. člena ZDR-1. Delavec zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko zahteva sodno varstvo v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice. Sodna praksa je izoblikovala stališče, da bi bilo neupravičeno šteti, da je rok za vložitev tožbe pričel teči z vročitvijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, saj je delavec takrat upravičeno štel, da za odpoved obstaja pravna podlaga. Ker je pravna podlaga odpadla šele po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka, začne rok za sodno varstvo torej teči z dnem, ko delavec izve za dejstvo, da delodajalec krši njegove pravice. 12 Ob tem velja opozoriti na določbo 4. odstavka 122. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), 13 v kateri je določena neizpodbojna domneva, da je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila 9 V kolikor sodišče v ponovljenem postopku ponovno izda sklep o začetku stečajnega postopka se namreč šteje, da so pravne posledice stečajnega postopka nastale z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka (določba 2. odstavka 244. člena ZFPPIPP). 10 Pri tem je potrebno upoštevati, da nadaljevanje poslovanja ni nujno enako poslovanju pred začetkom stečajnega postopka, saj je takšno poslovanje družbo nenazadnje že pripeljalo do začetka stečajnega postopka. Na navedeno je utemeljeno opozorilo Višje delovno in socialno sodišče v sodbi opr. št. Pdp 93/2006 z dne 11.01.2007. 11 Takšno stališče je Višje delovno in socialno sodišče zavzelo v sklepu opr. št. Pdp 355/2007 z dne 11.10.2007, ki je bilo potrjeno tudi s sklepom Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 26/2008 z dne 25.01.2010 (točka 9 navedenega sklepa). 12 Tako Višje delovno in socialno sodišče v sklepu opr. št. Pdp 355/2007 z dne 11.10.2007. 13 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ur. l. RS, št. 13/14, 10/15, 27/16, 31/16, 38/16 in 63/16. 4

s sklepom, izdanem v stečajnem postopku, s potekom osmih dni po objavi sklepa na spletnih straneh AJPES. Vse navedeno smiselno enako velja v primeru kasnejše razveljavitve sklepa o potrditvi prisilne poravnave. 2. Denarne obveznosti iz delovnega razmerja V zvezi z denarnimi obveznostmi insolventnega delodajalca do delavcev - upnikov, ki izvirajo iz delovnega razmerja, je zakonodajalec sprejel ureditev, skladno s katero je delavce postavil v privilegiran položaj nasproti ostalim upnikom v postopkih zaradi insolventnosti. S takšno zakonodajno ureditvijo so varovani delavci kot šibkejša kategorija udeležencev postopka zaradi insolventnosti, katerih preživetje je pogosto eksistenčno vezano na prejemanje dohodkov iz delovnega razmerja, saj so navedeni dohodki pogosto edini vir preživetja delavcev. Tudi v Direktivi 2008/94/ES, 14 je v 3. odstavku preambule določeno, da je v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca potrebno zavarovati delavce in jim zagotoviti minimalno raven zaščite. Glede posebnega položaja delavcev je potrebno upoštevati ustrezno sorazmerje med socialnim in gospodarskim razvojem Skupnosti. Ureditev posebnega varstva terjatev delavcev zahteva tudi Konvencija MOD št. 173. o varstvu zahtevkov delavcev v primeru insolventnosti njihovega delodajalca. 15 Poleg socialne funkcije se v teoriji pojavijo tudi ekonomski argumenti, ki izpostavljajo zlasti različen položaj delavcev nasproti ostalim upnikom. 16 Dobavitelji, banke, poslovni partnerji ter ostali upniki delodajalca imajo pri vstopanju v poslovna razmerja z delodajalcem namreč možnost ustrezno razpršiti tveganja ter zavarovati svoje terjatve za primer neplačila s strani delodajalca, medtem ko so delavci na drugi strani pri vstopanju v pravno razmerje z delodajalcem v podrejenem položaju ter brez pogajalskih sposobnosti in možnosti, da bi svoje bodoče terjatve do delodajalca ustrezno zavarovali pred plačilno nesposobnostjo delodajalca. 17 Navedeno upravičuje ureditev posebnega varstva terjatev delavcev insolventnega delodajalca v okviru insolvenčnega prava. Terjatve delavcev v stečajnem postopku Splošno pravilo v zvezi s terjatvami upnikov v stečajnem postopku določa, da pravne posledice začetka stečajnega postopka učinkujejo le na terjatve upnikov, ki so nastale do začetka stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP). Te terjatve je potrebno prijaviti v stečajnem postopku in jih ni dovoljeno uveljavljati izven njega (načelo koncentracije - prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP). Plačilo navedenih terjatev se opravi iz razdelitvene mase po pravilih za poplačilo posameznih vrst terjatev. Nasprotno velja za terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale po začetku stečajnega postopa, saj te terjatve skladno z določbo 354. člena ZFPPIPP predstavljajo stroške stečajnega postopka. Glede na navedeno se poplačajo iz stečajne mase pred oblikovanjem razdelitvene mase, in sicer neposredno na podlagi predračuna stroškov stečajnega postopka oziroma na podlagi sklepa sodišča o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka (določbi 356. in 357. člena ZFPPIPP). Navedeni način je za upnike najugodnejši, saj se terjatve poplačajo v celotnem obsegu ter v razmeroma kratih rokih. 14 Direktiva 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca z dne 22.10.2008. 15 Konvencija MOD št. 173. o varstvu zahtevkov delavcev v primeru insolventnosti njihovega delodajalca z dne 23.06.1992, ki Republiko Slovenijo neposredno zavezuje. 16 Cepec, Položaj terjatev delavcev v insolvenčnih postopkih: pravno-ekonomska in primerjalno-pravna analiza, Delavci in delodajalci, XIV (2014), št. 4, str. 401 in nasl. 17 Idibem. 5

Del terjatve delavcev, nastalih pred začetkom stečajnega postopka, ZFPPIPP v določbi 21. člena opredeljuje kot prednostne terjatve. Zanje je značilno, da se poplačajo prednostno iz splošne razdelitvene mase pred poplačilom ostalih nezavarovanih terjatev (navadnih terjatev). Navedene terjatve je v stečajnem postopku potrebno prijaviti, sicer prenehajo. Prednostne terjatve delavcev so: - plače in nadomestila plač vključujoč zadnjih 6 mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti ter denarno povračilo namesto odpovednega roka skladno z določbo 96. člena ZDR-1, 18 - odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri insolventnem delodajalcu in poklicne bolezni, - neizplačane odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, vendar največ v višini odpravnine, kot je določena za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov skladno z določbo 108. člena ZDR-1, - nadomestilo za neizrabljen dopust za tekoče koledarsko leto. Poleg navedenega so prednostne terjatve tudi terjatve delavcev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka: - plače in nadomestila plač delavcem, katerim je stečajni upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka postalo nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka, - odpravnine delavcem, katerim je stečajni upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka postalo nepotrebno. Uvrstitev navedenih terjatev med prednostne terjatve predstavlja odstop od načela, da terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka predstavljajo stroške postopka. Kljub temu, da so navedene terjatve uvrščene med prednostne terjatve, ZFPPIPP v določbi 1. točke 6. odstavka 296. člena določa, da navedenih terjatev ni potrebno prijaviti v stečajni postopek (kot sicer velja za terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka). Prednostne terjatve so prav tako tudi terjatve za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora delodajalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili plač in nadomestil plač ter odpravnin, ki so prednostne terjatve. Vse ostale terjatve delavcev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka in niso prednostne terjatve, so navadne terjatve, ki jih je potrebno prijaviti v stečajni postopek, sicer prenehajo. Terjatve delavcev - stroški stečajnega postopka Terjatve delavcev, ki po začetku stečajnega postopka ostanejo v delovnem razmerju pri insolventnem delodajalcu, 19 in terjatve delavcev, ki jim je stečajni upravitelj sicer odpovedal pogodbo z zaposlitvi, vendar ne iz razloga, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka postalo nepotrebno (odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi katerega drugega 18 Avtentična razlaga 1. točke prvega odstavka 21. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 47/11). 19 Zaradi dokončanja nujnih poslov stečajnega dolžnika oziroma nadaljevanja poslovanja stečajnega dolžnika po določbah 316. in 317. člena ZFPPIPP. V obeh primerih gre namreč za opravljanje poslov za potrebe stečajnega postopka (dosege pogojev za ugodnejše poplačilo upnikov), kar navedene terjatve skladno z določbo 2. točke 2. odstavka 355. člena ZFPPIPP uvršča med tekoče stroške stečajnega postopka. Tako Tičar, Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev, Delavci in delodajalci, IX (2009), št. 2-3, str. 193. 6

odpovednega razloga), 20 in so nastale po začetku stečajnega postopka, predstavljajo stroške stečajnega postopka (določbi 354. in 355. členov ZFPPIPP). Navedenih terjatev v stečajni postopek ni potrebno prijaviti, poleg tega pa stečajni upravitelj na podlagi določbe 2. odstavka 357. člena ZFPPIPP navedene stroške lahko plača v breme stečajne mase brez posebnega soglasja sodišča. Terjatve delavcev v postopku prisilne poravnave Tudi v postopku prisilne poravnave so terjatve delavcev posebno varovane. Opredelitev prednostnih terjatev, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, je enaka opredelitvi prednostnih terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka. 21 Potrjena prisilna poravnava na te terjatve ne učinkuje, kar pomeni, da delavci ohranijo pravico do poplačila navedenih terjatev v celoti. 22 V zvezi z odpravnino delavcu je potrebno opozoriti na določbo 5. odstavka 108. člena ZDR-1, skladno s katero se delavec in delodajalec lahko dogovorita za znižanje njene višine, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu. Sporazum o znižanju odpravnine je potrebno skleniti v pisni obliki. Terjatve, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave in niso prednostne terjatve, so navadne terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, kar pomeni, da se plačajo v deležu in rokih, določenih v potrjeni prisilni poravnavi. Na terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave, potrjena prisilna poravnava ne vpliva. 3. Sprememba delodajalca in postopek zaradi insolventnosti Prisilno prenehanje delodajalca prevzemnika Do sprejema novega ZDR-1 v letu 2013 ter tudi kasneje je v sodni praksi več primerov, kjer je družba ustanovila hčerinsko družbo ter nanjo prenesla izvajanje dejavnosti ali dela skupaj z zaposlenimi delavci v okviru instituta spremembe delodajalca. Zoper hčerinsko družbo je bil kasneje uveden stečajni postopek, v okviru katerega so bile prenesenim delavcem odpovedane pogodbe o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka postalo nepotrebno, v postopka pa poleg navedenega niso prejeli poplačila terjatev do delodajalca prevzemnika, saj premoženje oziroma stečajna masa hčerinske družbe ni zadoščala za poplačilo njihovih terjatev. Sodna praksa se je v teh primerih postavila na stališče, da določba 73. člena takrat veljavnega ZDR ne daje podlage za širitev solidarne odgovornosti delodajalca prenosnika za terjatve delavcev do delodajalca prevzemnika, ki so nastale po prevzemu. 23 Navedena problematika se je za delavca uredila s sprejemom ZDR-1, ki je v določbah 5. in 6. odstavka 75. člena ZDR-1 določil solidarno oziroma subsidiarno odgovornost delodajalca 20 4. in 5. alineja 1. odstavka 21. člena, ki terjatve zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi uvrščata med prednostne terjatve, namreč veljata zgolj za primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja potrebe po opravljanju dela zaradi začetka stečajnega postopka. 21 V 3. točki 1. odstavka 21. člena ZFPPIPP sicer določa, da so prednostna terjatev neizplačane odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, vendar je zakonodajalec opredelitev z Avtentično razlago ZFPPIPP (Ur. l. RS, št. 106/10) razširil tudi na postopek prisilne poravnave. Tudi tu velja omejitev višine odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki je določena v 108. členu ZDR-1. 22 Določba 213. člena ZFPPIPP. 23 Na primer sodb Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. 591/2011 z dne 15.12.2011, Pdp 1149/2011, enako tudi Pdp 1147/2011, Pdp 113/2012, vse z dne 04.01.2012. Širitev je zakon dopuščal le, v kolikor je delavec odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker so se iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi (3. odstavek 73. člena ZDR, sedaj 3. odstavek 75. člena ZDR-1). 7

prenosnika v primeru stečaja delodajalca prevzemnika. Veljavna ureditev tako določa, da je delodajalec prenosnik odgovoren za terjatve prevzetih delavcev, nastale zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja ali prisilnega prenehanja prevzemnika, če je stečaj začet v roku 2 let od datuma prenosa. Odgovornost je po višini omejena na višino izplačila, ki bi jo bil delodajalec prenosnik dolžan izplačati prevzetim delavcem, če bi jim na dan prenosa prenehalo delovno razmerje iz poslovnega razloga. Odgovornost je solidarna v primeru, da je delodajalec prenosnik pretežni lastnik delodajalca prevzemnika. 24 Sicer je odgovornost delodajalca prenosnika subsidiarna. Prodaja premoženja stečajnega dolžnika, ki je poslovna celota Insolventni delodajalec prenosnik lahko na zainteresiranega prevzemnika prenese del podjetja, ki je poslovna celota. Navedena možnost je za delavce ugodna, saj jim omogoča ohranitev zaposlitve pri delodajalcu prevzemniku. V teh primerih govorimo o t.i. prevzemu zdravega jedra. 25 Gre za primere, ko celotno ali del podjetja kljub insolventnosti družbe posluje vzdržno, zato na trgu obstajajo subjekti, ki so zainteresirani za njegov prevzem. ZFPPIPP prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki je poslovna celota, ureja v določbi 343. člena, v kateri poslovno celoto opredeljuje kot stvari in druge premoženjske pravice, ki so kot celota potrebni za opravljanje posamezne vrste poslov ali več vrst poslov, ki se opravljajo zaradi izdelave določene vrste proizvodov ali oprave določene storitve (1. odstavek). V kolikor so del poslovne celote tudi delavci, ki delo opravljajo v okviru poslovne celote, navedeni institut izpolnjuje vse pogoje za spremembo delodajalca, kot jo določa 75. člen ZDR-1. 26 Kupec premoženja, ki je poslovna celota, postane univerzalni pravni naslednik premoženja, nanj s prodajo preidejo pravice, ki so določene v 2. odstavku 343. člena ZFPPIPP, ter tudi vse obveznosti, ki so povezane z opravljanjem podjema, vključno z morebitnimi neporavnanimi obveznostmi do delavcev. V zvezi s prehodom terjatev delavcev podobno rešitev predvideva tudi ZDR-1, ki v 4. odstavku 75. člena določa, da sta delodajalec prenosnik in delodajalec prevzemnik solidarno odgovorna za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa. Navedena ureditev prenosa neporavnanih obveznosti delavcev na delodajalca prevzemnika je z vidika varstva pravic delavcev ugodna, vendar hkrati lahko odvrača potencialne prevzemnike zdravih jeder predvsem zaradi obveznosti do delavcev. Potencialne prevzemnike namreč izpostavlja odgovornosti za terjatve delavcev do stečajnega dolžnika, ki pogosto niso zanemarljive. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12.03.2001, 27 ki na ravni Evropske unije ureja institut spremembe delodajalca, državam članicam omogoča, da v primeru prenosa delavcev v okviru postopka zaradi insolventnosti nad delodajalcem prenosnikom v celoti izključijo oziroma omejijo določbe o varstvu pravic prevzetih delavcev, tako z vidika varstva zaposlitve, kot z vidika odgovornosti delodajalca prevzemnika za neplačane terjatve delavcev do delodajalca prenosnika. Navedene možnosti, ki jih omogoča Direktiva 2001/23/ES, v slovensko zakonodajo niso implementirane, čeprav takšna rešitev za delavce v določenih primerih lahko ugodnejša od 24 Navedeni pogoje je izpolnjen, v kolikor je delodajalec prenosnik posredni ali neposredni imetnik poslovnega deleža, ki mu omogoča več kot 25% glasovalnih pravic ali več kot 25% delež v kapitalu delodajalca prevzemnika. 25 Tičar, Novejša problematika delovnopravnega položaja delavcev v primeru insolventnosti delodajalca, Delavci in delodajalci XI (2012), št. 2-3, str. 215. 26 V sodni praksi takšnega primera doslej še ni bilo. 27 Direktiva Sveta ES 2001/23/ES z dne 12.03.2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij in obratov. 8

alternative. Glede na vse navedeno, bi bilo o posebni ureditvi spremembe delodajalca v okviru prodaje premoženja stečajnega dolžnika, ki je poslovna celota, v bodoče vredno razmisliti. Sklepno: Vprašanja ter instituti, ki so predmet tega prispevka, so v slovenski zakonodaji ustrezno urejeni, in sicer v določbah ZFPPIPP ter predvsem v ZDR-1. V praksi pa se dejansko izpostavlja več vprašanj tako v sferi delavcev kot tudi delodajalcev. Delavci pogosto niso seznanjeni z vsemi svojimi pravicami ter jih ne uveljavljajo oziroma jih uveljavljajo prepozno. Mnogi nimajo niti znanja, glede na praviloma težak finančni položaj, pa tudi težko poiščejo profesionalno pomoč. Kljub relativno ustrezni ureditvi v zakonodaji jo delodajalci pogosto kršijo ter s svojimi odločitvami poskušajo obiti določbe veljavnih zakonov, kar jim dostikrat tudi uspe. Pogosto bi morali torej zaposleni v insolventnih družbah bolj odgovorno poskrbeti za svoje pravice, družbe pa prav tako bolj odgovorno urediti svoje obveznosti do svojih zaposlenih. 9