Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176 ALIM 13 ONU 105 FAO 30 COAFR 214 MAMA 150 MOG 63 COEST 191 COASI 99 COLAC 62 PROCIV 64 RELEX 662 11134/17 COHAFA 55 DEVGEN 165 ALIM 11 ONU 97 FAO 24 COAFR 216 MAMA 140 MOG 59 COEST 181 COASI 89 COLAC 57 PROCIV 61 RELEX 636 Zadeva: Sklepi Sveta o obravnavanju nevarnosti lakote (17. julij 2017) V prilogi vam pošiljamo sklepe Sveta o obravnavanju nevarnosti lakote, ki jih je Svet sprejel na 3557. seji 17. julija 2017. 11334/17 js/--/dk 1 DGC 2C SL
PRILOGA Sklepi Sveta o obravnavanju nevarnosti lakote 1. Humanitarne potrebe še nikoli niso bile tako velike kot v letu 2017. Vključujejo številne kronične krize prehranske varnosti, pri čemer štirim državam grozi zaskrbljujoča nevarnost lakote: Jemnu, severovzhodni Nigeriji, Somaliji in Južnemu Sudanu. Skupaj približno 20 milijonom ljudi v teh državah grozi stradanje. Vpliv na prizadeto prebivalstvo je velik. Poleg tega so te krize v posebno nevarnost postavile ženske in dekleta ter prihaja do poročil o velikem razmahu spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola. Gre v veliki meri za krize, ki jih je povzročil človek, so posledica konfliktov in nestabilnosti, še poslabšujejo pa jih izjemne vremenske razmere. 2. EU in njene države članice so ukrepale, tako da so nemudoma okrepile svoj odziv na te krize s povečanim humanitarnim financiranjem, tudi prek različnih donatorskih konferenc, namenjenih štirim kriznim državam in njihovim regijam. EU in njene države članice so samo letos skupaj zagotovile več kot 1,2 milijarde EUR za humanitarno pomoč v štirih državah, ki jim grozi lakota. 3. Čeprav so ta prizadevanja pomagala pritegniti pozornost in zbrati sredstva za humanitarno pomoč, še vedno obstajajo pomanjkljivosti in veliko je treba storiti. Svet poziva vse tradicionalne in nove donatorje, naj se pridružijo EU in njenim državam članicam pri okrepitvi financiranja za štiri krizna območja. Poleg tega je ključnega pomena, da se vse zaveze nujno pretvorijo v zagotovitev pomoči prizadetim ljudem. 11334/17 js/--/dk 2
4. Financiranje pa je le del rešitve. Te krize je povzročil človek, temeljijo na konfliktih in zahtevajo politične rešitve, ki presegajo humanitarno pomoč. Konflikti sprožajo ali poslabšujejo neustrezno prehransko varnost in hudo podhranjenost; spodkopavajo temelje odpornosti na pretrese, vključno z naravnimi nesrečami in naraščajočimi cenami hrane. Tudi škodljivi učinki podnebnih in okoljskih sprememb lahko poslabšajo neustrezno prehransko in hranilno varnost s pomanjkanjem vode, sušo, dezertifikacijo in degradacijo tal. K temu prispevajo tudi demografski trendi, kot sta rast prebivalstva in urbanizacija. Neustrezna prehranska varnost lahko po drugi strani sproži ali zaostri socialne in politične napetosti, ki lahko prerastejo v konflikte in druge primere nasilja. 5. Svet poudarja, da lahko te cikle potreb prekinejo le politične rešitve. Mednarodna skupnost mora še naprej izvajati politični pritisk na vse strani za končanje konfliktov in aktivneje podpirati politične procese, ki bi privedli do trajnih rešitev. Vlaganje v preprečevanje konfliktov v zgodnji fazi je izjemnega pomena. Svet ponovno poudarja potrebo po okrepljeni politični pozornosti in prizadevanjih na tem področju, vključno z mediacijo in skupno analizo institucij EU, ESZD in držav članic, kjer je to ustrezno, pa tudi v povezavi z Združenimi narodi in Svetovno banko. Natančno zgodnje odkrivanje tveganj in dinamik nasilnih konfliktov, skupaj z zgodnjim ukrepanjem, je najučinkovitejši način za blažitev morebitnih novih tveganj. 6. Humanitarni dostop je izjemno omejen in včasih nemogoč zaradi nasilja, negotovosti in birokratskih ovir. EU vse zadevne strani poziva, naj omogočijo neoviran humanitarni dostop do vseh ljudi v stiski in odpravijo vse ovire, ki preprečujejo dostavo pomoči, ki rešuje življenja. Vse strani morajo spoštovati mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo s področja človekovih pravic ter humanitarna načela. Uporaba lakote kot sredstva v vojni pomeni hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava, kar EU najstrožje obsoja. EU podpira vsa prizadevanja svojih držav članic, ZN in Varnostnega sveta ZN, pa tudi širše humanitarne skupnosti, za olajšanje zagotavljanja humanitarne pomoči, izboljšanje humanitarnega dostopa in rešitev konfliktov. 11334/17 js/--/dk 3
7. Vsi deležniki, vključno z EU in njenimi državami članicami, bi morali izvajati dogovorjene politične zaveze za povečanje učinkovitosti humanitarnega ukrepanja, tudi v krizah z nevarnostjo lakote. Za to je potrebno izvajanje zavez s svetovnega humanitarnega vrha vključno z velikim dogovorom za tiste strani, ki so se k temu zavezale o preglednosti, odgovornosti in ciljnem ukrepanju na podlagi trdne analize potreb prizadetega prebivalstva, pri čemer je treba dati prednost najranljivejšim. Okrepitev večletnega financiranja in nenamenske pomoči lahko poveča učinkovitost in podpira bolj strateške intervencije. Prožnost pri financiranju je potrebna tudi zato, da se našim partnerjem omogoči, da se prilagodijo na spreminjajoče se potrebe in realnosti na terenu. Bolj sistematična uporaba denarnih transferjev upravičencem lahko, kjer je to ustrezno, poveča učinkovitost, zagotovi dostojanstvo ter podpira lokalne trge in okrevanje gospodarstva. 8. Regionalni vpliv teh štirih kriz, ki so privedle do obsežnih tokov beguncev v sosednje države in s tem povzročile humanitarne potrebe v teh regijah, kakršnih doslej še ni bilo, bi bilo treba upoštevati pri načrtih za odzivanje za posamezne države. EU še naprej podpira prizadevanja sosednjih držav za gostitev beguncev in podpira izvajanje pobud, kot je celostni okvir za odzivanje na begunsko krizo, za ustreznejše in dolgoročne rešitve za begunske razmere, zlasti v primerih dolgotrajne razseljenosti. 9. Svet je prepričan, da morajo humanitarni, razvojni in politični akterji tesneje sodelovati, da bi dosegli trajne in kolektivne rezultate v podporo Agendi 2030 ter v skladu z novim načinom delovanja, ki ga predlagajo Združeni narodi. Kot je bilo poudarjeno tudi v nedavnem skupnem sporočilu o odpornosti 1, to vključuje vzpostavljanje državne in družbene odpornosti na dejavnike, ki lahko privedejo do lakote; obravnavanje ranljivosti in pritiskov, ki so vzrok za resno neustrezno prehransko varnost in hudo podhranjenost, ter nadaljnje spremljanje in hitro ukrepanje v odziv na sisteme zgodnjega opozarjanja preden so dosežene krizne točke in so že tako obremenjene zmogljivosti za reševanje težav še dodatno okrnjene. To bi lahko dosegli z vzpostavljanjem lokalnih zmogljivosti, krepitvijo upravljanja in vlaganjem v trajnostne sisteme prehranske varnosti, ki se bodo lahko soočili z dolgoročno ranljivostjo in ublažili nenadne pretrese. Iz teh štirih kriz je treba potegniti spoznanja za krepitev odziva na takšne in drugačne razmere neustrezne prehranske varnosti. 1 Dok. 10184/17. 11334/17 js/--/dk 4
10. Svet bo še naprej zagovarjal večje dopolnjevanje med humanitarno in razvojno pomočjo v skladu s sklepi o uresničevanju povezave med humanitarnim delovanjem in razvojem 2. Razvojni akterji in mednarodne finančne institucije imajo ključno vlogo pri izboljšanju dostopa do zdravstvenega varstva in izobraževanja ter pomoči za ohranitev načinov preživljanja in blažitev učinkov degradacije okolja in podnebnih sprememb na razvoj. 11. Svet meni, da je nujno okrepiti prizadevanja za usklajevanje, ne le med humanitarnimi in razvojnimi akterji, temveč tudi z načrti za odzivanje nacionalnih vlad, kjer je to ustrezno. Krepitev odpornosti države ali regije na humanitarne krize bi morala postati sestavni del političnega dialoga s partnerskimi državami. Demokratično nacionalno in lokalno prevzemanje odgovornosti je ključnega pomena pri naših prizadevanjih za preprečevanje in odpornost. To pomeni večji poudarek na prvotni odgovornosti vlad za skrb za osnovne potrebe njihovega prebivalstva. 2 Dok. 9383/17. 11334/17 js/--/dk 5