UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO Edi Tomc
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika NARTOVANJE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA S PROGRAMOM SAP R/3 V PODJETJU KRKA, d.d., Novo mesto Mentor: redni prof. dr. Jože Griar Kandidat: Edi Tomc Somentor : doc. dr. Mateja Podlogar Kranj, junij 2007
ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju profesorju dr. Jožetu Griarju in somentorici doc. dr. Mateji Podlogar za vso podporo pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi svoji ženi Sabini za pomo in podporo v asu študija.
POVZETEK V podjetju smo se odloili avtomatizirati proces preventivnega vzdrževanja, katerega nartovanje sedaj poteka rono. Avtomatizacija bo realizirana v okolju celovite programske rešitve SAP R/3 v modulu vzdrževanje - PM. V diplomski nalogi je tako narejena avtomatizacija procesa preventivnega vzdrževanja z namenom optimizacije asov priprave, izvajanja planiranih vzdrževalnih aktivnosti in izboljšanja preglednosti nad izvajanjem preventivnih aktivnostih, z uporabo kvalitetnih poroil, ki bodo izdelana na podlagi podatkov, pridobljenih iz avtomatskega nartovanja preventivnih aktivnosti. Prototipna rešitev je razvita in preizkušena v testnem okolju SAP R/3 v Krki d.d.. KLJUNE BESEDE Programska rešitev SAP R/3 Preventivno vzdrževanje Strategija vzdrževanja Plan vzdrževanja Terminiranje plana vzdrževanja KEYWORDS SAP R/3 (Systems, applications and products in data processing) Preventive maintenance Maintenance strategy Maintenance plan Scheduling for maintenance plan ABSTRACT In the enterprise we have decided to automate the process of preventive maintenance, which is currently performed manually. Automation will be realized in the programming environment SAP R/3 in the plant maintenance module- PM. In this diploma work is therefore performed the automation of preventive maintenance process with the intention to optimize preparation times, execution of planned maintenance activities and improving preventive activities execution review, with the use of quality reports, that will be created on base of preventive activities automatic planning data. The prototype solution is developed and tested in Krka d.d. SAP R/3 test environment.
KAZALO 1. UVOD... 6 1.1. Opredelitev problema... 6 1.2. Predstavitev okolja... 6 1.3. Opredelitev ciljev naloge... 7 1.4. Proces nartovanja preventivnega vzdrževanja... 7 2. METODA DELA... 9 2.1. Teoretino izhodiše... 9 2.2. Mejni pogoji... 10 2.3. Nastavitve parametrov rešitve... 13 2.3.1. Tipi preventivnega vzdrževanja... 13 2.3.2. Struktura preventivnega vzdrževanja... 15 2.3.3. Strategija, paket in cikel vzdrževanja... 15 3. OPIS PROTOTIPNE REŠITVE... 36 3.1. Izgradnja matinih podatkov... 36 3.1.1. Tehnino mesto in oprema vzdrževanja... 36 3.1.2. Seznam opravil z operacijami... 37 3.1.3. Postavka preventivnega vzdrževanja... 44 3.1.4. Plan preventivnega vzdrževanja... 47 3.1.5. Terminiranje plana preventivnega vzdrževanja... 51 3.1.5.1. Rono terminiranje... 51 3.1.5.2. Avtomatsko terminiranje... 57 3.1.6. Poroila... 60 3.1.6.1. Pregled terminov vzdrževanja... 61 3.1.6.2. Delovni nalog vzdrževanja... 67 4. ZAKLJUEK... 73 4.1. Ocena uinkov... 73 4.2. Pogoji za uvedbo... 74 4.3. Možnosti nadaljnjega razvoja... 74 VIRI IN LITERATURA... 75
1. UVOD 1.1. Opredelitev problema V Krki, tovarni zdravil, d.d., Novo mesto (v nadaljevanju Krka), smo v januarju 2005 s ciljem enovitega obvladovanja procesov vzdrževanja, vpeljali modul vzdrževanje- PM (Plant Maintenance), ki predstavlja enega izmed modulov Logistike in je preko poslovnih procesov povezan z moduli: MM - materialno poslovanje, FI/AA - Finance in raunovodstvo ter CO kontroling, v okolju celovite programske rešitve SAP R/3 (v nadaljevanju SAP R/3). Veino procesov, ki smo jih pred vpeljavo SAP R/3 na vzdrževanju doloili, modul PM pokriva. Vendar pa je še nekaj funkcionalnosti, ki jih le ta ponuja, neizkorišenih. Danes, dobro dve leti po vpeljavi modula SAP R/3 - PM, se nartovanje preventivnega vzdrževanja za posamezno opremo še vedno izvaja rono na podlagi dnevnikov posegov. To so pisni dokumenti, ki za vsako opremo, za katero se zahteva preventivno vzdrževanje, vsebujejo terminske podatke za doloeno obdobje ter aktivnosti, katere je na dan zapadlosti potrebno izvesti. Tako je po posameznih službah/oddelkih vzdrževanja3 potrebno vsak dan te dnevnike rono pregledovati in za posamezno opremo ugotavljati, katera planirana aktivnost zapade, kateri material oz. rezervne dele potrebujemo za uspešno izvedbo vzdrževalne aktivnosti, idr. Prav tako je potrebno rono odpreti delovni nalog vzdrževanja in zagotoviti vse potrebne vire: interne, eksterne, material. Glede na to, da se preventivno vzdrževanje izvaja za približno 8000 razlinih kosov opreme, zahteva proces nartovanja in spremljanja preventivnega vzdrževanja zelo veliko asa. Skupen problem pri izvajanju procesov preventivnega vzdrževanja v podjetju, katerega rešuje prototipna rešitev predstavljena v diplomski nalogi, je tako rono nartovanje preventivnih vzdrževalnih aktivnosti in nepreglednost ter nedostopnost do podatkov nartovanja in realizacije teh aktivnosti. 1.2. Predstavitev okolja V Krki imamo šest glavnih enot vzdrževanja (KRKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto (2003) SOP o vzdrževanju), katerih naloga je, ob im manjših stroških zagotavljati maksimalno razpoložljivost in zanesljivost opreme. In to tako v proizvodni, kot neproizvodni dejavnosti. Po odloitvi uprave je bila leta 2005 izveden52 a zamenjava obstojee informacijske podpore poslovnim procesom z vpeljavo SAP R/3. Razlog zamenjave je bila tehnološka zastarelost obstojee rešitve in vse težje vzdrževanje v smislu podpore obstojeim poslovnim procesom. Z razvojem novih tehnologij postaja vzdrževanje vedno bolj kompleksen poslovni proces in je tako pomemben del našega podjetja. S ciljem enovitega obvladovanja procesov smo tako poleg ostalih osmih modulov, vpeljali tudi modul vzdrževanje. Cilj vpeljave je bil tudi, da morajo procesi, ki jih modul podpira, ustrezati sodobnim trendom vzdrževanja ter inšpekcijskim in zakonodajnim zahtevam. Le te pa so v farmacevtski industriji zelo visoke. stran 6 od 78
Vzdrževanje opreme v podjetju zajema proizvodne stroje in naprave, laboratorijske stroje in merilno regulacijsko opremo, transportna sredstva, zgradbe in pisarniško opremo, informacijsko opremo ter infrastrukturo. Najvejo težo nosi vzdrževanje tiste opreme, ki neposredno vpliva na ustvarjanje vrednosti v podjetju. To pa so predvsem proizvodni stroji in naprave, proizvodne linije, idr. Za obvladovanje vzdrževanja tako raznolike vrste opreme, je bilo ob vpeljavi modula postavljeno osem glavnih procesov. Med njimi je tudi preventivno vzdrževanje. V diplomski nalogi je predstavljena rešitev avtomatizacije nartovanja planov preventivnega vzdrževanja. 1.3. Opredelitev ciljev naloge Cilj je avtomatizirati procese nartovanja preventivnega vzdrževanja v okviru SAP R/3 v modulu vzdrževanje - PM. Plani za posamezne objekte (opremo) vzdrževanja naj se izvajajo avtomatsko (avtomatsko terminiranje), glede na pred nastavljene vrednosti - parametre. Rezultat takšnega izvajanja naj bodo avtomatsko oblikovani dokumenti delovni nalogi, z vsemi potrebnimi podatki za izvajanje preventivnih posegov. Izvaja naj se rezervacija virov: interni, eksterni, material. Avtomatizacija mora prinesti velik prihranek asa tako pri pripravi kot tudi pri realizaciji planov preventivnih posegov ter hitrejši in enostavnejši dostop do kvalitetnih poroil, katerih vsebina naj bo celovita in pregledna. Posredno se bodo zmanjšali tudi stroški izvajanja preventivnih posegov, saj bodo viri vnaprej planirani. 1.4. Proces nartovanja preventivnega vzdrževanja Proces (Dr. Jože Griar, 2003 [Zapiski s predavanj: Projektiranje organizacijskih procesov]) nartovanja preventivnega vzdrževanja (slika 1) se prine z zahtevo vodstva posamezne službe vzdrževanja, po pripravi planov vzdrževanja za opremo, za katere vzdrževanje je le ta odgovorna. Plane vzdrževanja pripravijo odgovorni tehnologi v službi in jih dajo v potrditev vodstvu službe. Ko je plan vzdrževanja potrjen, odgovorni tehnologi izvedejo postopek terminiranja plana in posredujejo vodstvu službe Poroilo o planiranih aktivnostih za izvajanje preventivnega vzdrževanja. Odprti delovni nalogi preventivnega vzdrževanja, ki nastanejo pri termiranju, predstavljajo osnovo za izvajanje planiranih aktivnosti v postopku lansiranja. stran 7 od 78
Slika 1: Nartovanje preventivnega vzdrževanja stran 8 od 78
2. METODA DELA 2.1. Teoretino izhodiše Proces preventivnega vzdrževanja zajema vse aktivnosti, ki se izvajajo z namenom, da odložimo ali prepreimo okvaro ali poškodbo na opremi. Preventivna vzdrževalna dela so intervalno planirana na osnovi priporoil proizvajalca, tehnine dokumentacije, izkušenj in stanja opreme. Upoštevati pa je potrebno še pravne podlage (zakonski pregledi), zahteve za zašito okolja, idr. (SAP AG, (2004) LO100 - Plant Maintenace) Namen preventivnega vzdrževanja je nartovano (planirano) izvajanje vzdrževalnih aktivnosti s ciljem zmanjševanja nepredvidenih odstopov in poveanja razpoložljivosti opreme ter izvajanja analiz in sledljivosti. Na podlagi le teh optimiziramo preventivne vzdrževalne procese. Preventivno vzdrževanje je najbolj primerno za tisto opremo v podjetju, ki ima iz razlinih vidikov kritino vlogo v poslovnem procesu. Praviloma gre za bolj kompleksno in dražjo opremo. Sama uvedba preventivnega vzdrževanja prinaša dodatne stroške, katere optimiziramo z ustrezno vzdrževalno strategijo, ki temelji na razmerju med kurativnim in preventivnim vzdrževanjem (SAP AG, (2004) LO810 - Preventive Maintenance and Service). Zaradi vseh teh dejavnikov je preventivno vzdrževanje z organizacijskega vidika gotovo najzahtevnejša oblika vzdrževanja. Pri predstavitvi in reševanju problema ronega nartovanja preventivnega vzdrževanja je sodelovala projektna skupina SAP_PM, katero sestavlja devet lanov: Vodja projektne skupine (naronik rešitve opisane v diplomski nalogi), oseba iz IT oddelka - tehnina podpora in lani projektne skupine, ki predstavljajo posamezne službe vzdrževanja in kot taki obvladujejo procese preventivnega vzdrževanja ter omenjeno problematiko. Cilj diplomske naloge je, da jaz kot oseba iz IT oddelka, na podlagi opredelitve problema in podanih zahtev, poišem ustrezno rešitev v okviru obstojeega sistema, pripravim testno okolje in skupaj z vodjem projektne skupine to predstavim lanom skupine. V primeru uspešnega testiranja in zadovoljivega odziva uporabnikov, se po odobritvi vodje skupine rešitev prenese še v produkcijsko okolje. stran 9 od 78
2.2. Mejni pogoji Mejni pogoji predstavljajo osnovne predpogoje za izvajanje procesov nartovanja preventivnega vzdrževanja s programom SAP R/3. Tako za rono, kot tudi za avtomatsko nartovanje preventivnega vzdrževanja morajo biti zagotovljeni osnovni oz. matini podatki vzdrževanja (v nadaljevanju matini podatki). Vseh podatkov, ki nastopajo v vzdrževanju je zelo veliko. Matini podatki so zajeti v ve nivojsko hierarhino strukturo, organizirano po razlinih kriterijih, del matinih podatkov pa so seveda tudi šifranti s katerimi so opisani. Ker je v diplomski nalogi obravnavana rešitev za tono doloen problem, se bomo tudi pri matinih podatkih poskušali omejiti samo na podatke, ki nastopajo v izbranem procesu. Vsekakor pa je za nadaljnje razumevanje reševanja predstavljene problematike, potrebno predstaviti del obstojeih matinih podatkov. Glavni matini podatek oz. zapis vzdrževanja, je tako oprema, ki predstavlja individualni fizini objekt in se ga v rešitvi vzdržuje kot avtonomno enoto. Struktura glavnega zapisa opreme je podana na sliki 2. Slika 2: Struktura glavnega zapisa opreme (vir: IDS Scheer AG 2003) Katere podatke je potrebno obvezno vnesti pri oblikovanju zapisa opreme je doloeno v nastavitvah sistema, pa glede na kriterije, ki v podjetju veljajo za posamezne kategorije (v nadaljevanju skupine) in vrste opreme. Ve izbirnih - dodatnih vnosov pri oblikovanju zapisa zagotavlja uporabnikom kvalitetnejše podatke za obdelavo in kasnejše analize. stran 10 od 78
V splošnem pa velja, da za vse vrste opreme vzdržujemo sledee podatke: Splošno: Klasifikacija, vrsta opreme, podatki proizvajalca, idr, Lokacija: Podatki fizine lokacije opreme v podjetju, Organizacija in odgovornosti: Podatki kontiranja, kdo je odgovoren za vzdrževanje opreme, kdo je lastnik opreme, idr, Struktura: Nivo objekta v hierarhini strukturi vzdrževanja. Primer glavnega zapisa opreme v SAP R/3 je podan s slikami 3,4,5 in 6. Slika 3: Primer glavnega zapisa opreme v SAP R/3 (pogled: splošno) stran 11 od 78
Slika 4: Primer glavnega zapisa opreme v SAP R/3 (pogled: lokacija) Slika 5: Primer glavnega zapisa opreme v SAP R/3 (pogled: organizacija in odgovornosti) Slika 6: Primer glavnega zapisa opreme v SAP R/3 (pogled: struktura ) stran 12 od 78
Poleg teh glavnih podatkov je potrebno imeti še sledee matine podatke: urejeno hierarhino strukturo vzdrževanja, ažuren seznam odgovornih za vzdrževanje, urejeno skladiše tehninega materiala, seznam zaposlenih, urejen seznam osnovnih sredstev v raunovodstvu osnovnih sredstev (FI-AA modul). Seznam odgovornih smo rešili s skupinami planerjev, ki predstavljajo posamezne službe vzdrževanja in glavnimi delovnimi mesti, oz. oddelki znotraj služb vzdrževanja. Posamezni tehnologi in vzdrževalci so dodeljeni glavnim delovnim mestom vzdrževanja. 2.3. Nastavitve parametrov rešitve 2.3.1. Tipi preventivnega vzdrževanja Ker gre pri preventivnem vzdrževanju za planirano dejavnost, pomeni, da le ta temelji na doloeni strategiji. Na osnovi strategije pozna SAP R/3 naslednje tipe preventivnega vzdrževanja (slika 7): Slika 7: Tipi preventivnega vzdrževanja (vir: IDS Scheer AG 2003) stran 13 od 78
Na osnovi asa: Planirane aktivnosti se izvajajo v doloenih asovnih intervalih (npr.: vsake štiri mesece). Na osnovi izvajanja: Planirana aktivnost se izvaja na osnovi doloenih števcev, oz. ko so mejne vrednosti dosežene (npr.: vsakih 10000 km, vsakih 500 obr. ur, število udarcev, idr). Na osnovi pogojev: Planirana aktivnost se izvaja, ko je posamezen pogoj zunaj doloenih mejnih vrednosti (npr.: temperatura izven obmoja 20-45 C). Skladno s tipi je možno oblikovati naslednje plane preventivnega vzdrževanja (slika 8). Slika 8: Delitev planov preventivnega vzdrževanja (vir: IDS Scheer AG 2003) Posamezen ciklini plan: Ustreza strateškemu planu za katerega je doloena enkratna izvedba. Strateški plan: Temelji na izbrani strategiji, ki mu doloa pakete oz. periode izvajanja vzdrževalnih posegov. Vekratni števec plana: Dodeljen števec, oz. asovna enota doloata, kdaj je potrebno izvesti posamezen poseg. stran 14 od 78
2.3.2. Struktura preventivnega vzdrževanja Spodaj (slika 9) je prikazana celotna struktura nartovanja preventivnega vzdrževanja, kot jo pozna SAP R/3. Zraven so podane kode oz. transakcije (npr.: IP11, IA05, idr), ki po SAP R/3 terminologiji predstavljajo ukaze, s katerimi v ukazni ali menijski vrstici pridemo do objektov (npr.: strategij, operacij, seznama opravil, opreme, idr), nad katerimi izvajamo funkcije kot so oblikovanje, sprememba, pogled ter tiskanje. Transakcijo lahko zaženemo neposredno tako, da vpišemo kodo v ukazni vrstici ali pa do nje pridemo preko strukture menija SAP/ R3. Ker je rešitev problema podana v skladu s prikazano strukturo spodaj, je tudi v nadaljevanju izgradnja in dostop do posameznih objektov podana s spodaj navedenimi transakcijami. Slika 9: Struktura preventivnega vzdrževanja v SAP R/3 2.3.3. Strategija, paket in cikel vzdrževanja Da lahko prinemo z nartovanjem preventivnega vzdrževanja, moramo predhodno doloiti vse potrebne strategije vzdrževanja. Gre za specifine matine podatke, ki morajo biti tako kot ostali matini podatki predhodno zagotovljeni. V celotni strukturi preventivnega vzdrževanja predstavljajo fiksen del podatkov, katere se enkrat nastavi in se jih ne spreminja. Izjema so potrebe po novih strategijah oz. njihovih ciklih za npr. vzdrževanje nove opreme (novi pogoji). Vse spremembe na teh matinih podatkih se izvajajo po predhodni uskladitvi lanov projektne skupine. Preden pogledamo izdelano rešitev v SAP R/3, je dobro pojme od strategije do cikla pravilno razumeti. Enostaven prikaz pojmov je podan na slikah 10, 11 in 12. stran 15 od 78
Slika 10: Strateški plan - poslovni scenarij (vir: IDS Scheer AG 2003) Slika 11: Strategija vzdrževanja (vir: IDS Scheer AG 2003) stran 16 od 78
Slika 12: Paket vzdrževanja (vir: IDS Scheer AG 2003) Ker imamo v podjetju opremo razdeljeno po razlinih skupinah in vrstah, se tudi strategije in dolžine ciklov razlikujejo. Za vse podane zahteve je bilo potrebno im ve rešitev spraviti na t.k.i. skupni imenovalec. Doloitev strategij, paketov, ciklov in vseh pripadajoih parametrov v SAP R/3 smo naredili s transakcijo IP11 - Vzdrževalne strategije (Maintenance strategies - Change): Pot do transakcije v SAP R/3 meniju (slika 13): Logistika/ Vzdrževanje/ Vzdrževanje v skladu s planom/ Vzdrževalne strategije. Slika 13: Prikaz poti do transakcije IP11 stran 17 od 78
Po zagonu transakcije IP11 se prikaže zaetni zaslon transakcije (slika 14). Slika 14: Prikaz zaetnega zaslona transakcije IP11 Na splošno velja, da najprej doloimo strategijo vzdrževanja, ki jo sestavlja ve paketov vzdrževanja. Ti paketi doloajo periodo izvajanja posameznih vzdrževalnih aktivnosti (operacij). Paket je razširjen podatek o ciklu vzdrževanja. Paketi strategije imajo lahko razline enote ciklov (npr.: mesec, leto), vendar morajo vedno biti enake dimenzije (npr.: as). Po temeljiti analizi vseh zahtev, ki jih je obravnavala projektna skupina, so bile oblikovane štiri strategije vzdrževanja: A - asovni plan (S&N) mesec, C - asovni plan (MERILA) mesec, D - Vozila, E - asovni plan (S&N) - teden. Izdelane strategije prikazuje slika 14. Strategije A, C in E predstavljajo tip preventivnega vzdrževanja na osnovi asa, strategija D pa na osnovi izvajanja. Strategija A je namenjena nartovanju preventivnih posegov za vse proizvodne kot tudi neproizvodne stroje in naprave. Enota za cikel je mesec. Strategija C je namenjena vsej merilno/testni opremi v proizvodnji in laboratorijih. Enota za cikel je prav tako mesec. Razlika med A in C strategijo je v številu paketov. Strategija D je namenjena za vsa vozila v lasti podjetja, katerih vzdrževanje se vodi interno. Enota cikla je km - prevožen kilometer. Strategija E je namenjena enaki vrsti opreme kot A in C, s tem da je enota za cikel teden. stran 18 od 78
Najbolj množino uporabljena bo strategija A (nastavitve prikazuje slika 15). Veina sedanjega nartovanja planov preventivnega vzdrževanja v podjetju namre temelji na tipu preventivnega vzdrževanja na osnovi asa z najmanjšo dolžino enote oz. cikla 1 mesec. Slika 15: Nastavitev strategija A v transakciji IP11 (pogled podrobno) Na zaetku se najprej opredeli Ime in Oznaka, oz. opis strategije. Kljuen podatek je Oznaka terminiranja, oz. indikator planiranja katerega pomen glede na vnos je sledei: (Primer za dolžino cikla 1 mesec oz. 30 dni in za tekoi datum 05.07.2006.) 1 as - kljuni datum: Planirana aktivnost zapade na 05.08.2006, oz. na vsakega petega v mesecu. 2 as - tovarniški koledar: Planirana aktivnost zapade na tekoi dan + 30 delovnih dni, oz. na 16.08.2006. 3 as: Planirana aktivnost zapade na tekoi dan + 30 koledarskih dni, oz. na 04.08.2006. Glede na zahteve so izbrane razline vrednosti, s tem da se pri vseh doloi lasten koledar (V1 - Tovarniški koledar) kateri se upošteva pri terminiranju. Za nastavitev koledarja je uporabljen koledar Slovenije, ki je že v osnovi del SAP R/3 rešitve (lokalizacijski paket za Slovenijo). To pa iz razloga, da ne spreminjamo standardnega koledarja Slovenije, e bo potrebno vnesti dodatne proste dni (npr.: izredni kolektivni dopust). Koledar Slovenije je sistemski koledar in se uporablja tudi v ostalih modulih logistike. Za enoto strategije je doloena asovna dimenzija mesec. stran 19 od 78
Ostali parametri na vnosnem zaslonu bi pomenili privzeto vrednost za vsak posamezen plan vzdrževanja, doloen na osnovi te strategije, zato jih pri opredelitvi strategije ne vzdržujemo. Njihov pomen in uporaba je prikazana v nadaljevanju, oz. jih je možno doloiti tudi v naslednjih korakih nartovanja. Strategiji A smo dodelili naslednje pakete - cikle vzdrževanja (slika 16). Slika 16: Prikaz paketov strategije A v transakciji IP11 (pogled paketi) Vsak paket je sestavljen iz zgoraj prikazanih postavk. Poleg besedil in kratkih besedil, ki so namenjeni opisu paketov oz. ciklov, je potrebno vnesti naslednje vrednosti: Številka paketa: Numerina narašajoa vrednost, priporoen je korak vsaj 10. To pa iz razloga, da lahko kasneje po potrebi vrivamo dodatne pakete. Dolžina cikla: Interval oz. perioda izvajanja vzdrževalne aktivnosti. Hierarhija: e ve paketov zapade na isti dan nam hierarhija doloa, kateri od njih se bo izvedel. Izvede se namre samo tisti z najvišjo hierarhijo, ostali se izvedejo v naslednjem ciklu, seveda e imajo zopet doloeno najvišjo hierarhijo. Ker so bile zahteve, da se vedno izvedejo vsi vzdrževalni posegi, kljub možnosti podvajanja, je nastavljena samo ena hierarhija. Zaetni in konni premik v dnevih: Predstavlja rok oz. mejno obmoje izraženo v dnevih, v katerem naj bi bila vzdrževalna aktivnost zakljuena glede na odpoklic delovnega naloga iz plana vzdrževanja, prikazanega v nadaljevanju. To pred nastavljeno vrednost lahko spremenimo samo pri sami obdelavi delovnega naloga. stran 20 od 78
Zaporedje nastavljenih paketov strategije A je možno videti tudi v grafini podobi (slika 17). Slika 17: Prikaz zaporedja paketov strategije A v transakciji IP11 (zap. pak.) Strategija C je, kot smo že omenili, namenjena vsej merilno/testni opremi v proizvodnji in laboratorijih. Enota strategije je mesec. Dodeljene pakete - cikle strategije C, prikazuje slika 18. Razlika med strategijo A in C je samo v številu paketov, saj je vsaka od njiju namenjena popolnoma drugi vrsti opreme. Slika 18: Prikaz paketov strategije C v transakciji IP11 (pogled paketi) Strategija E - asovni plan (S&N) teden, je bila izdelana z namenom, da jo lahko uporabimo za nartovanje preventivnega vzdrževanja za vse vrste opreme, katerih intervali oz. periode izvajanja vzdrževalnih aktivnosti, so manjše od 1 meseca. Glede na to, da ima 1 leto 52 tednov, je doloenih 52 paketov. Enota cikla je teden, oznaka terminiranja pa - 3 as. V nasprotju s strategijo A in C le ta omogoa, da e je terminiranje plana preventivnega vzdrževanja zagnano na tekoi dan, ki je npr. ponedeljek, bo tudi naslednja aktivnost planirana na ponedeljek, ne glede na dolžino cikla. Saj je enota cikla 1 teden, to pa je 7 dni. stran 21 od 78
Ena izmed zahtev posameznih lanov projektne skupine je bila tudi ta, da želijo nartovati planirane aktivnosti na tono doloen dan v tednu. Predvsem je tu mišljeno na ponedeljek, tako, da bi že v zaetku tedna dobili pregled, kateri preventivni posegi so za izbrani teden predvideni. e isti primer pogledamo z uporabo strategije A, vidimo, da bi zgolj v teoriji ali povsem nakljuno pri izbranem ciklu 1 mesec, naslednja planirana aktivnost zapadla na ponedeljek. Tu smo namre omejeni s parametrom Oznaka terminiranja, saj nam nobena od treh možnosti pri izbrani enoti cikla mesec, ne zagotavlja izpolnitve pogojev. (Razlog: razlino število dni po mesecih, tako koledarskih kot delovnih.) Nastavitev strategije E (slika 19) se od A in C poleg enote strategije, števila paketov in nazivov razlikuje, kot smo že omenili, še za parameter Oznaka terminiranja. V primeru E je to 3- as. Hierarhija kot tudi izbrani koledar sta ista. Dodeljene pakete - cikle strategije E prikazujeta slika 20 in 21. Slika 19: Nastavitev strategija E v transakciji IP11 (pogled podrobno) stran 22 od 78
Slika 20: Prikaz paketov strategije E v transakciji IP11 (pogled paketi) Idr. Slika 21: Prikaz paketov strategije E v transakciji IP11 (pogled paketi) Strategija D - Vozila: lan projektne skupine je bil tudi predstavnik oddelka Avtopark, ki je zadolžen za vzdrževanje vseh tipov vozil v lasti podjetja. Tu gre predvsem za redne vzdrževalne posege, medtem ko se za ostale veje posege poklie zunanji servis. Vzdrževalna strategija D predstavlja tip preventivnega vzdrževanja na osnovi izvajanja. Enota strategije oz. periode ni as, temve km - prevoženi kilometri. Dodeljene pakete - cikle strategije D prikazuje slika 22. stran 23 od 78
Parameter Oznaka terminiranja je nastavljen na 3 - Aktivnost. Rešitev doloi planirani datum na osnovi podatkov izbranega števca: trenutno stanje števca, letna ocena, tekoi datum. Slika 22: Prikaz paketov strategije D v transakciji IP11 (pogled paketi) Samo nartovanje plana preventivnega vzdrževanja na osnovi izvajanja se razlikuje od vzdrževanja na osnovi asa v tem, da je potrebno za objekte vzdrževanja, ki so zajeti v planu, oblikovati toko merjenja- števec, kot npr. prevoženi_kilometri. Zatem pa preko dokumentov merjenja le tega povezati z objektom vzdrževanja. Se pravi v našem primeru bi bilo potrebno za vozilo, ki je zajeto v plan strategije D, vedno po vsaki opravljeni vožnji oblikovati dokument merjenja in preko toke merjenja vnesti trenutno stanje števca prevoženih kilometrov. Ko bi bila mejna vrednost, ki jo opredeljuje cikel presežena, bi se nam samodejno oblikoval odpoklic oz. delovni nalog s seznamom opravil- operacij za izvedbo preventivnega posega. 2.3.4. Ostale sistemske in uporabniške nastavitve SAP R/3 Sistemske nastavitve predstavljajo centralno nastavitev rešitve, ki se izvaja preko t.k.i. transakcij za nastavitev rešitve (v nadaljevanju Customizing), v customizing strukturi. Uporabniške nastavitve pa uporabnikom omogoajo še dodatno prilagoditev posameznih vnosnih zaslonov, ki ne vplivajo na osnovno funkcionalnost, ki jo opredeljuje rešitev, oz. je doloena preko sistemskih nastavitev. S sistemskimi nastavitvami so bile v našem primeru narejene predvsem pred nastavitve obveznih vnosov za posamezne transakcije in oblikovani izbrani profili, ki hranijo doloene pred nastavljene vrednosti in tako dodatno poenostavijo uporabo posameznih transakcij. Do customizing strukture pridemo z ukazom SPRO. Do posameznih objektov, ki jih želimo nastavljati, pa prav tako kot v standardnem SAP R/3 uporabniškem meniju, pridemo z vnosom transakcije v ukazni vrstici, oz. preko menija customizing strukture. stran 24 od 78
Nastavitve za transakcijo IA05 - oblikovanje seznama opravil z operacijami, v že prej omenjeni strukturi preventivnega vzdrževanja so sledee: Tu smo doloili dva profila s privzetimi vrednostmi, glede na to ali je seznam opravil predviden za interne službe vzdrževanja, ali pa je potrebno izdelati še rezervacijo eksternega naroila oz. nabavnega naroila za zunanjega izvajalca. Definiranje profilov s privzetimi vrednostmi (Define profiles with default values): Pot do transakcije SIMG_CFMENUOLIPOIL6 v SAP R/3 customizing meniju prikazuje slika 23. Slika 23: Prikaz poti do transakcije SIMG_CFMENUOLIPOIL6 Ko zaženemo program, se prikaže zaetni zaslon transakcije, kjer smo doloili podatke glave profilov (slika 24). Z aktiviranjem pogleda podrobnosti, pa smo vnesli še vrednosti za posamezen profil (slika 25). Slika 24: Prikaz zaetnega zaslona transakcije SIMG_CFMENUOLIPOIL6 stran 25 od 78
Slika 25: Nastavitev vrednosti profilov v transakciji SIMG_CFMENUOLIPOIL6 (pogled podrobno) stran 26 od 78
Nartovanje preventivnega vzdrževanja poteka strukturirano, kar pomeni, da posamezen plan gradimo po korakih z že prej omenjenimi transakcijami (slika 9). V skladu s tem se doloeni podatki prenašajo iz koraka v korak. Zaradi tega smo tu doloili nekaj obveznih vnosov vrednosti v polja znotraj transakcije IA05. Doloitev izbire polj plana vzdrževanja (Define field selection): Pot do transakcije OLIP_OP5 v SAP R/3 customizing meniju prikazuje slika 26. Slika 26: Prikaz poti do transakcije OLIP_OP5 Z zagonom transakcije se prikaže zaetni zaslon (slika 27), kjer je bila izbrana prva postavka in za njo doloena sledea polja kot obvezen vnos pri oblikovanju zapisa s transakcijo IA05 (slika 28). Slika 27: Prikaz zaetnega zaslona transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani ekrani pregleda) stran 27 od 78
Slika 28: Prikaz nastavljenih vrednosti transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani ekrani pregleda) Nato smo doloili kaj so obvezni vnosi vrednosti v polja v postavki Izbira polja plani glava ekranov in ekrani izbire (slika 29). Nastavljene vrednosti prikazuje slika 30. Slika 29: Prikaz zaetnega zaslona transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani glava ekranov in ekrani izbire) Slika 30: Prikaz nastavljenih vrednosti transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani glava ekranov in ekrani izbire) stran 28 od 78
Nastavitve v postavki Izbira polja plani detajlni ekran postopka prikazuje slika 31 in 32. Slika 31: Prikaz zaetnega zaslona transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani detajlni ekran postopka) Slika 32: Prikaz nastavljenih vrednosti transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani detajlni ekran postopka) Za pravilno delovanje te in ostalih transakcij pa so nastavljene še nekatere osnovne nastavitve. stran 29 od 78
Nastavitev tipov plana vzdrževanja (Set maintenance plan categories): Pot do transakcije OLIP_V_T399W_I v SAP R/3 customizing meniju prikazuje slika 33. Slika 33: Prikaz poti do transakcije OLIP_V_T399W_I Za naš tip plana PM smo doloili, da je rezultat terminiranja oz. odpoklica, nalog vzdrževanja. Ker je bila v splošnem zahteva uporabnikov modula PM, da se vsaka nastala sprememba v sistemu zabeleži, smo nastavili, da se za vsako spremembo podatkov plana oblikuje dokument sprememb (Vsebina spletne strani. http://sap.help.com (Obiskana Septembra 2006)). Ta vsebuje objekt spremembe, staro in novo vrednost, datum in as, ter uporabniško ime osebe, ki je naredila spremembo. Zadeva je dolgorono lahko obremenjujoa glede kapacitet sistema, vendar je ta nastavitev smiselna, saj gre za kritine podatke. Doloili smo še 0100 za referenni objekt, kar predstavlja Tehnino mesto+oprema+sklop (slika 34). Referenni objekt opredeljuje objekt vzdrževanja, za katerega se izvaja nartovanje preventivnega vzdrževanja in je zapisan na delovnem nalogu. Slika 34: Prikaz nastavljenih vrednosti transakcije OLIP_V_T399W_I (PM - Nalog vzdrževanja) Nastavili smo lastni koledar podjetja, ki se upošteva pri terminiranju planov preventivnega vzdrževanja. stran 30 od 78
Nastavitev koledarja (Maintain calendar): Pot do transakcije SIMG_CFMENUSAPCOY05 v SAP R/3 customizing meniju prikazuje slika 35. Slika 35: Prikaz poti do transakcije SIMG_CFMENUSAPCOY05 Po zagonu transakcije se prikaže zaetni zaslon, kjer je bil izbran podobjekt tovarniški koledar (slika 36). Slika 36: Prikaz zaetnega zaslona transakcije SIMG_CFMENUSAPCOY05 (izbira: Tovarniški koledar) stran 31 od 78
Za tovarniški koledar je bila doloena vrednost V1 - PM_Tovarniški koledar s sledeimi nastavitvami (slika 37). Slika 37: Prikaz nastavitev tovarniškega koledarja (V1 - PM_Tovarniški koledar) Veljavnost koledarja je doloena od leta 2003, pa do leta 2020. Kot koledar praznikov je privzet koledar praznikov Slovenije, s tem, da bo kasneje možno dodati tudi ostale proste dneve, ki jih doloi podjetje. stran 32 od 78
Prikaz nastavitev za to obdobje po delovnih in prostih dnevih, ki jih doloa koledar Slovenije, prikazuje slika 38. Slika 38: Prikaz nastavitev tovarniškega koledarja V1 z upoštevanjem koledarja praznikov e podrobno pogledamo leto 2007, dobimo sledea prikaza (slika 39 in 40). Prazniki (dela prosti dnevi): Slika 39: Prikaz praznikov v Sloveniji v letu 2007 stran 33 od 78
Slika 40: Prikaz tovarniškega koledarja V1 za leto 2007 Uporabniške nastavitve so lokalnega znaaja, kar pomeni, da so lastne vsakemu uporabniku posebej in si jih kot takšne tudi vsak sam nastavlja. V našem primeru je bilo uporabnikom svetovano, naj si nastavijo slede parameter v transakciji SU3, ki je namenjena vzdrževanju lastnih podatkov uporabnika (slika 41). Doloena polja na vnosnih zaslonih posameznih transakcij so v podatkovnem slovarju rešitve opisana s t.k.i. id parametrom, ki ob priklicu transakcije oz. programa, polje na zaslonu napolni z vrednostjo iz SAP R/3 spomina in ga tako ni potrebno vedno rono vnašati. Polje profil v transakciji IA05 predstavlja obvezen vnos, vrednost ZPM001 pa uporabniku zagotavlja poenostavljen vnos seznama opravil. In to tako za interne operacije, ki jih izvajajo interne službe vzdrževanja, kot tudi eksterne operacije, za katere je potrebno izdelati še naroilo za dobavitelja storitve. Ravno tako je bilo za transakcijo IP04 nastavljeno, da se ob zagonu polje vrsta naloga na zaslonu napolni z vrednostjo VZ02. Le ta predstavlja vrsto delovnega naloga za preventivno vzdrževanje. stran 34 od 78
Uporabniške nastavitve privzetih vrednosti: Pot do transakcije SU3 v SAP R/3 meniju: Orodja/ Administracija/ Monitor/ Vzdrževanje uporabnikov. Slika 41: Prikaz uporabniških nastavitev parametrov (AAT in PIN) stran 35 od 78
3. OPIS PROTOTIPNE REŠITVE 3.1. Izgradnja matinih podatkov 3.1.1. Tehnino mesto in oprema vzdrževanja Pojem Tehnino mesto predstavlja hierarhino strukturo vzdrževanja, organizirano glede na fizino lokacijo opreme, vrsto opreme ter funkcijo, ki jo le ta opravlja. Vsako opremo, ki jo oblikujemo v programski rešitvi, je potrebno dodeliti ustreznemu tehninemu mestu. Na ta nain smo opremo razvrstili po lokacijah ter strukturirali podatke zaradi boljše preglednosti, oz. lažje in kvalitetnejše izdelave poroil vzdrževanja. Za preizkušanje rešitev avtomatizacije nartovanja preventivnega vzdrževanja v testnem okolju, smo izbrali sledee obstojee objekte vzdrževanja, ki se nahajajo v objektu Pilota sinteze na lokaciji Novo mesto (slika 42): Oprema Oznaka objekta 1007102 KLIMAT 1 EX IZOLACIJE 1007103 KLIMAT 2 EX IZOLACIJE 1007104 KLIMAT 3 EX IZOLACIJE. Slika 42: Prikaz strukture tehninega mesta objekta Pilota sinteze stran 36 od 78
Legenda barv v prikazu strukture tehninih mest nam poda informacijo o vrsti objekta. Slika 43: Legenda barv strukture tehninih mest 3.1.2. Seznam opravil z operacijami Najbolj nazorno prikazuje shemo nartovanja preventivnega vzdrževanja slika 9.: (Podpoglavje 2.3.2., struktura preventivnega vzdrževanja v SAP R/3). Tako bo tudi nartovanje plana preventivnega vzdrževanja v testnem okolju potekalo po prikazani strukturi in sicer od spodaj navzgor. Se pravi od seznama opravil z operacijami do odpoklica oz. naloga vzdrževanja. Sama rešitev omogoa razline poti pri izgradnji matinih podatkov nartovanja, vendar je prikazani najbolj primeren, saj poteka po korakih od zaetka pa do konca nartovanja preventivnega vzdrževanja. Ko bo uporabnik obvladoval potek nartovanja plana po korakih, bo lahko ve korakov naenkrat združil in nastavil znotraj ene transakcije. Za strategijo s pripadajoimi paketi in cikli vzdrževanja smo že povedali, da gre za pred nastavljene matine podatke, ki morajo biti tako kot oprema vzdrževanja predhodno opredeljeni v sistemu. V grobem bi lahko povedali, da seznam opravil podaja, katere aktivnosti oz. operacije bomo izvajali pri preventivnem posegu na izbrani opremi vzdrževanja. Sama operacija pa podaja kdo, koliko asa in kateri viri so potrebni za samo izvedbo posega. Rešitev ponuja tri razlina izhodiša za nartovanje seznama opravil z operacijami in sicer: - za tehnino mesto, - za opremo, - splošno. V praksi to pomeni, da e kot izhodiše vzamemo prvi dve postavki, bo nartovani seznam opravil veljal samo za izbrano tehnino mesto ali opremo vzdrževanja in ga ne bo možno uporabiti za druge primere. stran 37 od 78
Po predstavitvi možnih rešitev se je projektna skupina odloila za oblikovanje splošnega seznama opravil (slika 44), kar pomeni, da je seznam opravil neodvisen od tehninega mesta, ali opreme vzdrževanja in ga lahko dodelimo kateremukoli objektu vzdrževanja. Izbira je povsem logina, saj imamo v podjetju ve enakih kosov opreme in tako ni potrebno za vsak kos nartovati svoj seznam opravil. Slika 44: Prikaz strukture seznama opravil vzdrževanja stran 38 od 78
S transakcijo IA05 - Navodila - kreiranje (General maintenance task lists - Create) zaženemo program, kjer bomo doloili seznam opravil z operacijami. Pot do transakcije v SAP R/3 meniju (slika 45): Logistika/ Vzdrževanje/ Vzdrževanje v skladu s planom/ Planiranje dela/ Delovni plani/ Navodila. Slika 45: Prikaz poti do transakcije IA05 Po zagonu transakcije se nam prikaže zaetni zaslon (slika 46). Slika 46: Prikaz zaetnega zaslona transakcije IP11 stran 39 od 78
Skupina plana kot tudi števec skupine plana na naslednjem zaslonu predstavlja avtomatski števec in zato roni vnos ni potreben. Gre za t.k.i. interno številenje, za katerega se nastavi številno obmoje. Tu smo povzeli pred nastavljene vrednosti rešitve, saj je razpon številnega obmoja dovolj velik. Številka seznama je dodeljena ob shranitvi vnosa. Pomen polja profil smo podali že v poglavju o nastavitvah sistema. Po potrditvi zaetnega zaslona pridemo do naslednjega vnosnega zaslona, kjer vnesemo sledee vrednosti (slika 47). Slika 47: Prikaz zaslona transakcije IP11 (Glava splošni pogled) Skupini seznama opravil je priporoljivo dati takšen naziv, da bo skupen ve objektom oz. opremam vzdrževanja. Ker je prikazan primer nartovanja plana za izbrane centralne klimatske sisteme, smo tudi skupini dali naziv Pregled klimatskih sistemov. Obrat planiranja je matini podatek logistike in je v našem primeru 1200 - Vzdrževanje. Pomen delovnega mesta smo tudi že predstavili. Za izvajanje preventivnega posega je odgovoren oddelek energetske oskrbe neproizvodnih objektov iz službe energetske oskrbe. Polja Uporaba in Proizvodno podroje sta bolj informativnega znaaja in služita pri analizah poroil, ki temeljijo na teh podatkih. Status seznama opravil podaja, ali je prikazan seznam veljaven ali ne. V primeru, da bi želeli le tega blokirati za uporabo, bi namesto vrednosti 4 - Lansirano vnesli B - Blokirano. Stanje tehninega sistema podaja podatek, ali objekt vzdrževanja med preventivnim posegom obratuje ali ne. Na koncu vnesemo še izbrano strategijo vzdrževanja. Veino vnosov v polja vnesemo s pomojo nabora vrednosti, ki predstavljajo matine podatke vzdrževanja. Sedaj ko smo podatke glave seznama opravil zagotovili, je potrebno vnesti še postopke ali operacije. Vnesene postopke prikazuje slika 48. stran 40 od 78
Podobno kot za funkcionalnost obveznih vnosov polj, lahko reemo, da je ta in veina drugih transakcij sestavljena iz glave zaslona ali dokumenta in iz postavk ali v našem primeru postopkov dokumenta. Gre pa za to, da v glavo vnesemo glavne oz. bolj pogoste podatke, ki se programsko prenašajo na postopke, in tako ni potrebno vedno ponavljati enakih vnosov. Slika 48: Prikaz zaslona transakcije IP11 (Pregled postopka) Ker postopek 0110 (slika 49) predvideva uporabo materiala, ki ga bo potrebno zagotoviti pri izvajanju, smo za le tega nartovali rezervacijo v izbranem skladišu tehninega materiala. Rezervacija se bo izvedla, ko bo izbrana postavka plana terminirana in se bo za njo izvedel odpoklic terminiranja z dokumentom nalog vzdrževanja. Slika 49: Prikaz postopka 0110 v pregledu postopka transakcije IP11 stran 41 od 78
Rezervacijo materiala 803110 za izbrano operacijo 0110 (slika 50), izvedemo s pomojo gumba Komponente -. Slika 50: Prikaz rezervacije materiala za izbrani postopek (pregled komponent) Ko smo tako doloili posamezne operacije, ki jih je potrebno izvesti pri preventivnem posegu klimatskega sistema, je potrebno za vsako izmed njih doloiti še periodo izvajanja. Le to doloimo s pomojo gumba Paketi vzdrževanja - naslednjega vnosnega zaslona (slika 51)., s katerim pridemo do stran 42 od 78
Slika 51: Prikaz nastavitev paketov vzdrževanja za izbrane postopke (pregled paketa vzdrževanja) Ker je bila v glavi podatkov izbrana strategija A, se nam prikažejo za njo veljavni paketi oz. periode izvajanja s asovno enoto mesec. S pripenjanjem paketov je tako doloena perioda izvajanja posameznih operacij. Po zakljuku doloanja seznama opravil z operacijami, le tega shranimo. Tako smo oblikovali skupino seznama opravil 410 s seznamom opravil 1. Le ta pa vsebuje že prej prikazane operacije. Rešitev nam seveda omogoa tudi doloitev novih seznamov opravil z operacijami v okviru skupine 410. Ta pristop je smiseln, e bi želeli za podobno skupino strojev doloiti razline sezname opravil z operacijami. Recimo enega za elektro sklop, drugega za hidravlini sklop, tretjega za pnevmatski sklop, idr. stran 43 od 78
3.1.3. Postavka preventivnega vzdrževanja Naslednji korak pri nartovanju plana preventivnega vzdrževanja za izbrane objekte je doloitev postavk za plan vzdrževanja. Postavka vzdrževanja povezuje objekt vzdrževanja, v preiskušanem primeru je to oprema, in skupino seznama opravil z operacijami, ki smo jo predhodno doloili. Strukturo postavk prikazuje slika 52. Hkrati pa doloa vrsto dokumenta - vrsto delovnega naloga, kateri se bo oblikoval iz odpoklica plana vzdrževanja. Ko je posamezna postavka dodeljena doloenemu planu, pomeni, da ni ve razpoložljiva za dodelitev drugim planom vzdrževanja. Slika 52: Prikaz strukture postavk plana vzdrževanja Posamezno postavko vzdrževanja doloimo s transakcijo IP04 - Kreiranje postavke vzdrževanja (Maintenance items - create). Pot do transakcije v SAP R/3 meniju (slika 53): Logistika/ Vzdrževanje/ Vzdrževanje v skladu s planom/ Planiranje vzdrževanja/ Plani vzdrževanja/ Postavke vzdrževanja. Slika 53: Prikaz poti do transakcije IP04 stran 44 od 78
Po zagonu transakcije se prikaže zaetni zaslon (slika 54). Slika 54: Prikaz zaetnega zaslona transakcije IP04 Na vnosnem zaslonu doloimo tip plana vzdrževanja in strategijo vzdrževanja. Tip plana vzdrževanja opredeljuje nadaljnje možnosti programa, katere, smo že povedali v podpoglavju 2.3.4.. Izbrana vrednost za strategijo vzdrževanja pa mora biti enaka, kot smo jo navedli pri doloitvi skupine seznama opravil z operacijami. V nasprotnem primeru dodelitev le te ni možna. Po potrditvi zaetnega zaslona z izbranimi vnosi, se nam prikaže naslednji vnosni zaslon (slika 55), kjer smo doloili nadaljnje vrednosti, ki opredeljujejo izbrano postavko vzdrževanja. stran 45 od 78
Slika 55: Prikaz nastavitev postavke vzdrževanja v transakciji IP04 Z vnosom objekta vzdrževanja - opreme 1007102 se del vnosnih podatkov na zaslon prenese iz samega matinega zapisa opreme, preostali del pa iz sistemskih in uporabniških nastavitev SAP R/3. Dodelitev skupine seznama opravil opravimo s pomojo gumba - Izbira delovnega plana. Ta nam prikaže vse skupine seznama opravil, ki imajo doloeno strategijo A. Lahko pa tudi vnesemo kar šifro skupine seznama, seveda e jo poznamo. Doloili smo skupino seznama opravil 410 (slika 56). stran 46 od 78
Slika 56: Prikaz izbrane skupine seznama opravil za postavko vzdrževanja v transakciji IP04 Posamezni postavki lahko dodelimo samo eno skupino seznama opravil z pripadajoimi operacijami naenkrat. Razline postavke pa lahko imajo dodeljeno isto skupino seznama opravil. Z gumbom - Shranjevanje, oblikujemo zapis postavke vzdrževanja. Na enak nain oblikujemo še postavke vzdrževanja za opremo: 1007103 KLIMAT 2 EX IZOLACIJE 1007104 KLIMAT 2 EX IZOLACIJE. 3.1.4. Plan preventivnega vzdrževanja Plan preventivnega vzdrževanja povezuje postavke vzdrževanja in s terminiranjem oblikuje odpoklice oz. vzdrževalne naloge za nartovane preventivne posege (slika 57). Smiselno je, da plan povezuje postavke, ki predstavljajo objekte- opremo vzdrževanja istega tipa. Podobno priporoilo je že navedeno pri poimenovanju skupine seznama opravil z operacijami. Slika 57: Prikaz strukture plana vzdrževanja stran 47 od 78
Posamezen plan vzdrževanja doloimo s transakcijo IP42 - Plan strategije (Create - strategy plan). Pot do transakcije v SAP R/3 meniju (slika 58): Logistika/ Vzdrževanje/ Vzdrževanje v skladu s planom/ Planiranje vzdrževanja/ Plani vzdrževanja/ Kreiranje. Slika 58: Prikaz poti do transakcije IP42 Po zagonu se prikaže zaetni zaslon transakcije (slika 59). Slika 59: Prikaz zaetnega zaslona transakcije IP42 Na vnosnem zaslonu doloimo tip plana vzdrževanja in strategijo vzdrževanja. Pomen vnesenih vrednosti, ki jih lahko prikliemo iz nabora vrednosti, je isti kot pri oblikovanju postavk preventivnega vzdrževanja. Po potrditvi vnesenih vrednosti na zaetnem zaslonu, se prikaže naslednji vnosni zaslon (slika 60). stran 48 od 78
Slika 60: Prikaz nastavitev plana vzdrževanja v transakciji IP42 S pomojo gumba - Dodelitev postavk, na zaslonu dodelimo izbrane postavke vzdrževanja našemu planu (slika 61). e postavka nima doloene iste strategije kot plan, dodelitev ni možna. Planu smo dodelili postavke vzdrževanja, ki smo jih predhodno doloili (921, 922 in 924). Cikli oz. periode izvajanja, so doloene na podlagi vrednosti iz seznama opravil z operacijami. V našem primeru so to 2, 6 in 12 mesene periode. stran 49 od 78
Slika 61: Prikaz dodeljenih postavk za plan vzdrževanja v transakciji IP42 Sedaj pa je potrebno doloiti parametre terminiranja plana vzdrževanja v sklopu podatkov v glavi plana (slika 62). Slika 62: Prikaz nastavitev parametrov terminiranja plana vzdrževanja v transakciji IP42 Pomen podatkov v sekciji Oznaka terminiranja je sledei: Oznaka terminiranja je podatek, ki je doloen z izbrano strategijo vzdrževanja. Pomen vrednosti as - kljuni datum je podana v podpoglavju 2.3.3., Strategija, paket in cikel vzdrževanja. stran 50 od 78
Pomen podatkov v sekciji Nadzor priklica je sledei: Horizont odpiranja: Vnos vrednosti v odstotkih pomeni, koliko asa mora pretei od zaetka zagona posameznega cikla, preden se oblikuje odpoklic z nalogom vzdrževanja. e to ponazorimo s primerom, bi bile vrednosti za dolžino cikla 250 dni naslednje: - 0 % - takojšnji priklic, - 80 % - priklic po 200 dnevih, saj je to 80% od 250 dni, - 100 % - priklic po 250 dnevih na planirani datum. Interval priklica: Z njim doloimo obdobje oz. veljavnost plana, za katero sistem oblikuje odpoklice med procesom terminiranja plana vzdrževanja. Zagon cikla predstavlja datum prietka terminiranja plana, za obdobje doloeno z intervalom priklica. Po preteku tega obdobja je potrebno ponovno doloiti zagon cikla, s katerim podaljšamo veljavnost plana za naslednje obdobje. Ta podatek je vsekakor obvezen, da lahko plan sploh terminiramo. Vendar pa ga lahko doloimo v naslednjem koraku nartovanja plana preventivnega vzdrževanja. Pomembno je doloiti še tovarniški koledar, ki se upošteva pri terminiranju. Le tega pa nam doloa že izbrana strategija A. Kot smo že v uvodu pri nastavitvah strategij doloili, velja za vse strategije na osnovi asa tovarniški koledar podjetja Krka (V1). Z gumbom - Shrani, shranimo naše vnose in tako oblikujemo plan preventivnega vzdrževanja. 3.1.5. Terminiranje plana preventivnega vzdrževanja Funkcija terminiranja plana preventivnega vzdrževanja je ustvarjanje odpoklicev oz. dokumentov nalogi vzdrževanja z vsemi podatki, ki smo jih nartovali za preventivne posege na izbranih objektih - opremah vzdrževanja. Terminiranje predstavlja zadnji korak pri nartovanju plana preventivnega vzdrževanja in ga je potrebno obvezno izpeljati, e želimo, da se oblikujejo omenjeni dokumenti. Le ti se oblikujejo na podlagi podatkov, ki smo jih doloili v predhodnih korakih nartovanja. Glede na možnosti, ki jih rešitev ponuja, je bilo predvideno, da vsak uporabnik po zakljuku oblikovanja plana preventivnega vzdrževanja, sam rono terminira svoj plan in ga tako postavi v obdelavo. 3.1.5.1. Rono terminiranje Kot je bilo že omenjeno, bo rono terminiranje izvedel vsak uporabnik sam in sicer s transakcijo IP10 - Terminiranje. (Scheduling for maintenance plans - schedule) Rono lahko terminiramo samo en plan naenkrat. stran 51 od 78
Pot do transakcije v SAP meniju (slika 63): Logistika/ Vzdrževanje/ Vzdrževanje v skladu s planom/ Planiranje termina za plane vzdrževanja. Slika 63: Prikaz poti do transakcije IP10 Po zagonu transakcije IP10 se nam prikaže zaetni zaslon (slika 64), kjer vnesemo številko plana vzdrževanja. V našem primeru je to plan pod zaporedno številko 391 - Letni pregled klimatov. Slika 64: Prikaz zaetnega zaslona transakcije IP10 Po potrditvi vnosa na zaetnem zaslonu se prikaže naslednji zaslon (slika 65), kjer izberemo nain terminiranja, oz. zagon plana vzdrževanja. stran 52 od 78
Slika 65.: Prikaz zaslona transakcije IP10 za nastavitev terminiranja Transakcija omogoa razline funkcije terminiranja. Obiajno s funkcijo Zagon aktiviramo oz. postavimo plan za opremo, za katero se zahteva preventivni poseg, v obdelavo. Ostale funkcije kot so Zaetek v ciklu, Nov zaetek in Roni klic so namenjene ve ali manj za naknadne popravke terminiranja plana. Z gumbom 66). postavimo plan v obdelavo tako, da vnesemo datum zagona plana (slika Slika 66: Prikaz nastavitve datuma zagona plana v transakciji IP10 Vneseni datum predstavlja dejanski zaetek obdelave plana vzdrževanja. Dokler ne shranimo vnosa, se plan fizino ne terminira. To pa pomeni, da lahko kalkulacijo prikazanih vrednosti popravljamo z vnosom datuma zaetka, dokler nam le ta ne ustreza. Po potrditvi zaslona, kjer je doloen datum zagona plana, se prikažejo terminirani priklici (slika 67). stran 53 od 78
Slika 67: Prikaz terminiranih priklicev plana vzdrževanja 391 v transakciji IP10 Ker je bilo v parametrih terminiranja plana vzdrževanja doloeno, da je interval priklica 5 let in horizont odpiranja 96%, ter nain terminiranja as - kljuni datum, se je oblikovalo 30 postavk z datumom planiranja na vsakega drugega v mesecu za obdobje 5 let, oz. do leta 2012. Datumi priklica pomenijo kdaj se bodo oblikovali dokumenti delovni nalogi vzdrževanja, oz. koliko dni prej naj se le ti ustvarijo. Za periodo 2 meseca ali 60 dni pomeni, da se dokumenti oblikujejo 2 dni prej (60 dni * 0,04 = 2,4 2 dni). Vnos shranimo in s tem plan dejansko terminiramo. stran 54 od 78
e pogledamo kako program izvede terminiranje za npr. prve tri postavke (slike 68, 69 in 70) oz. priklice vidimo, da za prvi cikel vzame datum zagona in mu prišteje 60 koledarskih dni. Za vsak naslednji cikel pa vzame datum zakljuka predhodnega cikla in prišteje periodo. Glede na datum zagona plana se porazdelijo paketi vzdrževanja, kar pomeni pri tretji postavki tudi 6 meseni paket. Za vse naslednje postavke se upošteva ista formula. Slika 68: Prikaz algoritma priklica št. 1 za plan vzdrževanja 391 v transakciji IP10 Slika 69: Prikaz algoritma priklica št. 2 za plan vzdrževanja 391 v transakciji IP10 stran 55 od 78
Slika 70: Prikaz algoritma priklica št. 3 za plan vzdrževanja 391 v transakciji IP10 Ker se je oblikovalo 30 postavk terminiranja, se bo za vsako od njih oblikovalo toliko nalogov vzdrževanja, kot je nartovanih postavk v planu preventivnega vzdrževanja 391. Se pravi 3 za vsako, saj smo plan izdelali za 3 objekte - opreme vzdrževanja. Vsaka postavka terminiranja ima lahko enega izmed sledeih statusov: Nov zaetekpriklic. - Sistem je oblikoval dokumente vzdrževanja na osnovi priklica. Terminiranoakan. - Sistem je oblikoval samo odpoklic. Ko le ta zapade, se oblikujejo še dokumenti vzdrževanja. Zakljueno - Ko so vsi dokumeti delovni nalogi vzdrževanja potrjeni kot zakljueni, rešitev dodeli postavki terminiranja plana ta status. Preskoeno - Z gumbom - Prenos priklica lahko doloeno postavko terminiranja preskoimo. To pomeni, da smo preklicali vse preventivne posege za objekt vzdrževanja na zapadli datum. Oziroma, da se ne bo oblikoval noben dokument vzdrževanja iz tega priklica. Proces terminiranja se izvaja naprej za naslednje postavke. Blokirano - e postavki terminiranja dodelimo skozi obdelavo ta status, pomeni, da se terminiranje blokira za to in vse naslednje postavke, vse dokler le tega ne prekliemo. Ker je bil postavljen zaetek terminiranja plana na 02.02.2007, je zapadli planski termin za prvo postavko dosežen, saj je tekoi datum sistema 02.04.2007. To nam pove tudi sam status postavke. Rezultat vseh parametrov terminiranja za prvo postavko so tako naslednji nalogi vzdrževanja (slika 71). Do le teh lahko pridemo z gumbom - Prikaz objektov priklica. stran 56 od 78
Slika 71: Prikaz objektov priklica št. 1 plana vzdrževanja 391 v transakciji IP10 3.1.5.2. Avtomatsko terminiranje S postopkom rono terminiranje uporabnik postavi predhodno nartovani plan preventivnega vzdrževanja v obdelavo in s tem doloi priklice za posamezne planske termine. e je tekoi datum sistema enak datumu priklica, potem le ta oblikuje dokumente vzdrževanja z vsemi podatki potrebnimi za izvedbo preventivnih posegov. Vendar to pomeni, da se bo ta dogodek zgodil kvejemu enkrat. In to seveda na dan, ko uporabnik izvede rono terminiranje s transakcijo IP10. Za naslednje dni bi bilo potrebno ta korak ponavljati. Seveda je nesprejemljivo, da bi uporabniki vsak dan rono terminirali svoje plane vzdrževanja, saj bi to pomenilo preveliko obremenitev za njih. V ta namen je bila izkorišena možnost avtomatskega terminiranja, ki jo ponuja rešitev s pomojo transakcije IP30 - Nadzor termina (Scheduling for maintenance plans - deadline monitoring). Pot do transakcije v SAP R/3 meniju (slika 72): Logistika/ Vzdrževanje/ Vzdrževanje v skladu s planom/ Planiranje termina za plane vzdrževanja. Slika 72: Prikaz poti do transakcije IP30 v SAP R/3 meniju stran 57 od 78
V omenjeni transakciji je bila nastavljena varianta programa Terminiranje_PM s pred nastavljenimi vrednostmi. Le te nam zagotavljajo, da bodo v postopek zajeti vsi aktivni plani ne glede na tip ali strategijo vzdrževanja. Rezultat obdelave bo poleg asovno terniniranih planov še zapisnik, ki bo podal seznam planov s podatki o samem terminiranju. Po zagonu transakcije se prikaže naslednji zaslon programa, kjer smo doloili prikazane vrednosti (slika 73) in jih shranili pod zgoraj omenjeno varianto programa (Vsebina spletne strani. http://service.sap.com (Obiskana November 2006)). Slika 73: Prikaz nastavitev vrednosti za nadzor termina planov vzdrževanja v transakciji IP30 Da se program kontinuirano izvaja vsakodnevno, je bilo s pomojo transakcije SM36 - Definiranje posla (Define job) nastavljeno opravilo Terminiranje_PM. Gre za standardno SAP R/3 orodje, s katerim lahko za posamezen program ali skupino programov nastavimo asovne parametre (zaetek, perioda, omejitve) in tehnine parametre (ime programa in variante, nadzor izpisa zapisnika in listo prejemnikov) za nadzor izvajanja. stran 58 od 78
Za preizkušani primer smo nastavili, da se program izvaja vsak dan v letu brez omejitev ob 01:00:00 uri. To pa iz razloga, da so dokumenti delovni nalogi kot nosilci podatkov o planiranih preventivnih posegih, uporabnikom na voljo takoj zjutraj pred prietkom dela in ne enkrat sredi ali celo pred koncem delovnega dneva. Pregled opravila Terminiranje_PM s primerom zapisnika prikazuje slika 74 in 75. Slika 74: Prikaz nastavljenega opravila TERMINIRANJE_PM za nadzor termina planov vzdrževanja v transakciji SM36 stran 59 od 78
Slika 75: Prikaz zapisnika opravila TERMINIRANJE_PM za nadzor termina planov vzdrževanja v transakciji SM36 3.1.6. Poroila Modul PM - vzdrževanje vsebuje svoj informacijski sistem PMIS (Plant maintenance information sistem), kjer so zajeta vsa standardna in uporabniško doloena poroila. Namen poroil je pregled in izvajanje analiz na osnovi podatkov vzdrževanja. Le s temi pa zagotavljamo: pregled nad razpoložljivostjo opreme vzdrževanja, pregled nad stroški in vzdrževalnimi posegi v vsej življenjski dobi opreme, hitrejšo odpravo napak s pomojo baze podatkov o predhodnih rešitvah, uinkovitejše planiranje preventivnih posegov na posamezni opremi vzdrževanja, uinkovitejše planiranje materialnih potreb, idr. Ker pa diplomska naloga predstavlja rešitev nartovanja preventivnega vzdrževanja z avtomatizacijo terminiranja planov vzdrževanja, so v nadaljevanju predstavljeni samo dokumenti pregleda terminov vzdrževanja, ter dokument delovni nalog vzdrževanja. Le ta predstavlja osnovo za izvedbo preventivnega posega na opremi. stran 60 od 78
3.1.6.1. Pregled terminov vzdrževanja Poroila v pregledu terminov vzdrževanja nam omogoajo strukturiran pogled terminiranja nartovanih planov preventivnega vzdrževanja. Pregled je možen v grafini obliki, ali pa v obliki seznama. Pot do transakcij v SAP R/3 meniju (slika 76): Logistika/ Vzdrževanje/ Vzdrževanje v skladu s planom/ Planiranje termina za plane vzdrževanja/ Pregled terminov vzdrževanja. Slika 76: Prikaz poti do transakcij IP19 in IP24 Do grafinega pregleda pridemo z zagonom transakcije IP19 - Grafino (Scheduling overview - graphical). Zaetni vnosni zaslon nam omogoa vnos selekcijskih vrednosti s katerimi omejimo prikaz želenih podatkov. Ker želimo prikazati terminiranje za celoten plan 391 - Letni pregled klimatov, izberemo naslednje vrednosti (slika 77). Obdobje lahko omejimo, bodisi za tekoe leto ali ve. Pa odvisno od tega, za katero obdobje želimo prikazati termine plana preventivnega vzdrževanja. stran 61 od 78
Slika 77: Prikaz nastavitev vrednosti za grafini pregled terminov plana 391 v transakciji IP19 Po potrditvi selekcijskega zaslona z izbranimi vrednostmi, dobimo pregled v grafini obliki (slika 78). Sama tehnologija prikaza se imenuje SAP Ganttov diagram in je uporabljena tudi v drugih modulih SAP R/3. stran 62 od 78
Slika 78: Grafini prikaz pregleda terminov plana 391 v transakciji IP19 S postavitvijo drsnika na posamezen simbol, se v nogi pregleda prikaže, na kateri dan v letu je ta aktivnost terminiranja postavljena. Primer za zgornji zeleni kvadratek prikazuje slika 78. Legenda posameznih barvnih simbolov na zaslonu podaja njihov pomen (slika 79). Slika 79: Legenda barv simbolov v grafinem pregledu terminov planov vzdrževanja stran 63 od 78
Možnosti orodja so velike, tako lahko pogled prilagodimo našim potrebam. Preko izbire v meniju lahko nastavljamo gostoto mreže, asovno skalo, idr, ter tako nastavimo prikaz preglednejši. Ker je preizkušeni plan preventivnega vzdrževanja nartovan kot letni pregled klimatov in sicer za tri razline objekte- opreme vzdrževanja, bomo podrobneje prikazali pregled terminov plana za opremo 1007102 KLIMAT1 EXIZOLACIJE (slika 80). Za ostala dva objekta - opremi je plan enak. Slika 80: Grafini prikaz pregleda terminov plana 391 za opremo 1007102 (asovna enota: mesec) Iz legende barv je razvidno, da je bil za seznam opravil z operacijami 0060, 0080 in 0110 priklic že sprožen. To pomeni, da je tudi delovni nalog preventivnega vzdrževanja za to opremo že odprt. Da je delovni nalog odprt, nam ponazarja simbol zraven postavke 921 (slika 80), saj smo pri nartovanju postavke plana doloili, katera vrsta delovnega naloga naj se oblikuje pri terminiranem odpoklicu. e še podrobneje nastavimo asovno enoto na enoto dan, vidimo, da so omenjene tri aktivnosti planirane na dan 02.04.2007 (slika 81). Sam dokument delovni nalog je bil oblikovan 2 dni prej. To je bilo doloeno s parametrom horizont odpiranja, katerega pomen in nastavljeno vrednost pri preizkušanju smo spoznali pri nartovanju plana preventivnega vzdrževanja. Terminirani skrajni zaetek naloga je postavljen na 26.03.2007, kar pomeni, da bi z nartovanim posegom že lahko prieli na ta dan. V procesu terminiranja predstavlja funkcionalnost terminirani skrajni zaetek in konec datum najzgodnejšega možnega zaetka in najkasnejšega zakljuka izvedbe preventivnega posega vzdrževanja. Pri terminiranju plana se te vrednosti nastavijo na podlagi izbrane strategije in cikla vzdrževanja. Vrednosti doloa parameter zaetni in konni premik v dnevih, doloen za strategijo A in izbrani cikel oz. periodo vzdrževanja. stran 64 od 78
Slika 81: Grafini prikaz pregleda terminov plana 391 za opremo 1007102 (asovna enota: dan) stran 65 od 78
S transakcijo IP24 Seznam (Scheduling overview - list), pa pridemo do pregleda terminov plana vzdrževanja 391 v nainu seznam (slika 82 in 83). Pot do transakcije in nastavitev izbirnih vrednosti pregleda prikazuje slika 76 in 77. Slika 82: Prikaz pregleda terminov plana 391 v nainu seznam (transakcija IP24) stran 66 od 78
Slika 83: Prikaz pregleda terminov plana 391 v nainu seznam (transakcija IP24) Vsebinsko gre za iste podatke, vendar prikazane drugae. Oba pregleda nazorno podajata podatke o terminiranju plana preventivnega vzdrževanja. Glede na to, da je oba pregleda možno tudi izpisati, je bila projektni skupini predložena uporaba grafinega izpisa kot zakonska osnova za inšpekcijske preglede. Vsakemu grafinemu izpisu so v nogi dokumenta dodani podpisniki (Pripravil, Pregledal, Odobril). Glede na vloge, ki smo jih doloili ob postavitvi sistema so to: Pripravil - Tehnolog vzdrževanja, Odobril - Vodja delovne enote, Odobril - Vodja službe. 3.1.6.2. Delovni nalog vzdrževanja Kot je že v podpoglavju 1.3. omenjeno, je cilj avtomatizacije nartovanja preventivnega vzdrževanja avtomatsko terminiranje planov za razline objekte vzdrževanja. Konni rezultat tega procesa pa so avtomatsko oblikovani delovni nalogi vzdrževanja. Le ti so nosilci podatkov (kaj, kdaj, kako, s im, idr) o predvidenih preventivnih posegih. Predstavljajo osnovo za prietek izvajanja opravil. Kako bo uporabnik pregledoval odprte delovne naloge, rešitev ponuja ve poti. Do le teh lahko pride preko transakcije IP10 - Terminiranje in izbire Prikaz objektov priklica. Lahko pa delovni nalog prikliemo z dvoklikom na objekt priklica v pogledu transakcij namenjenih za pregled terminiranja, tako v grafinem (IP19) kot v obliki seznam pregleda (IP24). V grafinem pregledu enostavno kliknemo na barvni simbol, ki predstavlja oblikovan delovni nalog. V pregledu seznama pa kliknemo na številko delovnega naloga v koloni Nalog, seveda e obstaja. Vse te možnosti so ve ali manj namenjene pregledovanju terminiranja planov vzdrževanja. Za tekoe delo pa tehnologi oz. vzdrževalci po posameznih službah/oddelkih vzdrževanja, spremljajo in obdelujejo delovne naloge za svoje delovno mesto s pomojo transakcije IW38 Sprememba seznama delovnih nalogov (Order list - change). stran 67 od 78
Pot do transakcije v SAP R/3 meniju (slika 84): Logistika/ Vzdrževanje/ Obdelava vzdrževanja/ Nalog/ Seznam nalogov. Slika 84: Prikaz poti do transakcij IW38 Transakcija ima širok nabor selekcijskih parametrov, ki omogoajo, da se iz seznama vseh delovnih nalogov vzdrževanja prikaže samo tisto, kar želimo. Sam prikaz selekcijskega zaslona je lahko tudi predmet sistemskih in uporabniških nastavitev. Tako so si posamezni uporabniki oz. oddelki vzdrževanja oblikovali pred nastavljene variante programa, oz. zgoraj omenjene transakcije. Te vsebujejo parametre z vrednostmi lastne samo njim. Po zagonu transakcije se prikaže zaslon, kjer doloimo izbirne vrednosti (slika 85). stran 68 od 78
Slika 85: Prikaz nastavitev izbirnih vrednosti ob zagonu transakcije IW38 Ker je za objekte vzdrževanja, za katere smo nartovali in terminirali plan preventivnega vzdrževanja 391, odgovoren oddelek energetske oskrbe neproizvodnih objektov iz službe energetske oskrbe objektov, smo za parameter glavno delovno mesto izbrali vrednost STOE_002. To je šifra matinega stavka delovnega mesta vzdrževanja. Za vrsto naloga smo doloili vrednost VZ02, kar opredeljuje delovne naloge preventivnega vzdrževanja. stran 69 od 78
Vrednost parametra obdobje se avtomatino nastavi na osnovi dinaminega izrauna, ki ga rešitev omogoa pri oblikovanju variant programa. V glavi pa smo še doloili status naloga - Odprto. Gre za pomemben podatek pri obvladovanju nalogov vzdrževanja. Vsak delovni nalog skozi postopek obdelave pridobi razlien status. Ob ronem oblikovanju ali pa kot v našem primeru, kjer so se nalogi avtomatsko oblikovali iz terminiranih odpoklicev, sistem dodeli nalogu status odprt. Tako se nam prikažejo odprti delovni nalogi preventivnega vzdrževanja (slika 86), z vsemi potrebnimi podatki za izvedbo posegov na objektih - opremah, za katere je bil plan nartovan. Slika 86: Prikaz seznama nalogov na podlagi izbranih vrednosti v transakciji IW38 Z dvoklikom na izbrano šifro delovnega naloga (7005117) le tega prikažemo (slika 87). Vsi podatki na delovnem nalogu so rezultat nartovanja plana preventivnega vzdrževanja za objekt vzdrževanja. Slika 87: Prikaz delovnega naloga 7005117 (pogled: Podatki glave) stran 70 od 78
Postopke oz. seznam operacij predvidene za poseg prikazuje slika 88. Slika 88: Prikaz delovnega naloga 7005117 (pogled: Postopki) Komponenta oz. material, ki smo ga pri nartovanju predvideli za postopek 0110, je prav tako zabeležen na delovnem nalogu (slika 89). Slika 89: Prikaz delovnega naloga 7005117 (pogled: Komponente) stran 71 od 78
Da je izvor naloga nartovano planiranje je vidno na zavihku Planiranje in Nadzor (slika 90 in 91). Slika 90: Prikaz delovnega naloga 7005117 (pogled: Planiranje) Slika 91: Prikaz delovnega naloga 7005117 (pogled: Nadzor) Z avtomatskim oblikovanjem delovnega naloga se zakljui proces avtomatskega nartovanja preventivnega vzdrževanja v SAP R/3, kar je temeljni cilj diplomske naloge. Sama nadaljnja obdelava delovnega naloga in izvajane storitve predstavlja obstojee procese, kateri se izvajajo že od zaetka vpeljave modula PM - vzdrževanje. stran 72 od 78