Poročilo o izvajanju SPRS

20 PREDGOVOR Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2001 2002 je po sprejemu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni statistiki (januar 2001) kot drugi srednjeročni program nasledil Nacionalni program statističnih raziskovanj (november 1997). Sprejeta nova struktura programa in preoblikovana vsebina sta se izkazali kot dobra rešitev in se nadaljujeta v srednjeročnem programu za obdobje 2003 2007. Program v konkretnejših vsebinah, ki sledijo uresničitvam nalog srednjeročnega programa in novim ali spremenjenim nalogam, ki so posledica sprememb v okolju, in s tem novih ali spremenjenih zahtev, dopolnjuje vsakoletni Letni program statističnih raziskovanj. Oba programa, skupaj poimenovana program statističnih raziskovanj, sta sprejeta na podlagi mednarodnih in nacionalnih obveznosti in interesov. Poleg Statističnega urada RS kot glavnega izvajalca državne statistike uresničujejo program tudi pooblaščeni izvajalci, določeni s srednjeročnim programom. Za program 2001 2002 so to: Agencija RS za plačilni promet (v juliju 2002 se je preoblikovala in njene statistične naloge je prevzela Agencija RS za javnopravne evidence in storitve), Banka Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja RS, Ministrstvo za finance, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vsebino programa statističnih raziskovanj predlagajo izvajalci državne statistike ob širokem sodelovanju uporabnikov in dajalcev statističnih podatkov, ki kot člani sodelujejo v statističnih sosvetih, organiziranih v okviru Statističnega urada RS (SURS). Predlog programa obravnava in da o njem mnenje Statistični svet RS, Srednjeročni program sprejme Vlada RS, letnega pa določi predstojnik SURS-a v soglasju s pooblaščenimi izvajalci. Poročilo o izpolnitvi Nacionalnega programa statističnih raziskovanj so pisale pooblaščene institucije same, tako je poročilo o izvajanju Srednjeročnega programa statističnih raziskovanj 2001 2002 prvo poročilo, ki ga za srednjeročno obdobje pripravlja celotni sistem državne statistike. Vladi RS mora biti predložen v letu dni po končanem obdobju, ki ga pokriva program, torej v letu 2003. Mag. IRENA KRIŽMAN psih. generalna direktorica Statistični urad RS DARINKA POZVEK generalna direktorica Agencija RS za javnopravne evidence in storitve mag. MITJA GASPARI guverner Banke Slovenije JOŽE GLAZER generalni direktor Zavod RS za zaposlovanje doc. dr. ANDREJ MARUŠIČ, dr. med. univ. dipl. direktor Inštitut za varovanje zdravja Slovenije dr. DUŠAN MRAMOR minister Ministrstvo za finance JANEZ PRIJATELJ generalni direktor Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije BORUT MIKLAVČIČ generalni direktor Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

21 VSEBINA PREDGOVOR 20 UVODNA BESEDA GENERALNE DIREKTORICE STATISTIČNEGA URADA RS 23 1. PRAVNI OKVIR 26 2. ODPRTOST DRŽAVNE STATISTIKE V OKOLJE IN ORGANIZACIJA ZAZNAVANJA POTREB UPORABNIKOV 28 2.1 Pomen statističnega sveta RS in statističnih sosvetov 28 2.2 Vsakoletno mednarodno statistično posvetovanje 30 2.3 Sodelovanje z obema univerzama in raziskovalci 30 2.4 Delitev dela z okoljem 30 2.5 Sodelovanje v odborih in drugih delovnih telesih Vlade RS 32 2.6 E-vlada in dostop do vladnih gradiv 32 3. MEDNARODNO SODELOVANJE 33 4. UPORABNIKI IN DAJALCI PODATKOV 35 4.1 Segmentacija uporabnikov 35 4.2 Krepitev zaupanja 36 4.3 Izobraževanje 36 4.4 Sodobne tehnološke rešitve za statistične obdelave in izkazovanja podatkov 37 4.5 Dostop do podatkov 39 4.6 Sodelovanje s poročevalskimi enotami in prizadevanja za njihovo razbremenjevanje 40 5. KAKOVOST 41 6. KADROVSKI, FINANČNI IN POSLOVNI POGOJI 43 6.1 Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih 43 6.2 Omejevanje zaposlovanja 44 6.3 Tehnološka opremljenost 44 6.4 Poslovni prostori 45 6.5 Finance 46

22 7. STATISTIČNA PODPORA POLITIK SREDNJEROČNEGA PROGRAMA STATISTIČNIH RAZISKOVANJ 2001 2002 47 I. PROSTI PRETOK BLAGA, CARINSKA UNIJA IN ZUNANJI EKONOMSKI ODNOSI 47 II. KMETIJSTVO (VKLJUČNO Z RIBIŠTVOM) 48 III. PROSTI PRETOK OSEB 50 IV. PROSTI PRETOK STORITEV 50 V. PROSTI PRETOK KAPITALA 52 VI. TRANSPORT 52 VII. SKUPNA PRAVILA KONKURENCE, OBDAVČENJA IN PRIBLIŽEVANJA ZAKONOV 53 VIII. EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA 53 IX. SKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA 56 X. SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE 56 XI. IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN MLADINA 58 XII. PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE 59 XIII. KULTURA 60 XIV. JAVNO ZDRAVJE 60 XV. ZAŠČITA POTROŠNIKOV 63 XVI. ENERGETIKA 63 XVII. TELEMATIČNA OMREŽJA 64 XVIII. INDUSTRIJA 64 XIX. GOSPODARSKA IN SOCIALNA USKLAJENOST 66 XX. RAZISKOVANJE IN RAZVOJ 67 XXI. OKOLJE 68 XXII. SODELOVANJE Z MEDNARODNIM STATISTIČNIM OKOLJEM 69 XXIII. DRUGE POTREBE POLITIK 70 8. SEZNAM KRATIC 71

23 UVODNA BESEDA GENERALNE DIREKTORICE STATISTIČNEGA URADA RS 1 Osnovni namen Poročila o izvajanju Srednjeročnega programa statističnih raziskovanj 2001 2002 je predstavitev slovenske državne statistike glede uspešnosti načinov in poteka zagotavljanja potreb po podatkih, ki so podlaga za spremljanje in ocenjevanje uresničevanja politik. Ovrednotenje in pregled opravljenega dela v srednjeročnem obdobju bosta pomagala tudi pri nadaljnjem načrtovanju in izboljševanju organizacije in strategij dela, ki jih vključuje Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2003 2007, ki ga je Vlada RS sprejela januarja 2003. Vsebina poročila zajema čas najintenzivnejšega prilagajanja slovenske državne statistike zakonodaji EU-ja. Slovenija na področju statistike v pogajalskem procesu ni uveljavljala prehodnega obdobja, poleg tega pa se je zavezala, da bo s pravnim redom EU-ja v celoti usklajena do konca leta 2002. Zadnja ocena Komisije (jesen 2002) je za slovensko državno statistiko ugodna. Prvi del poročila predstavlja nujno potrebne pogoje za kakovostno izvajanje statističnih raziskovanj in načine ter sredstva za njihovo izpolnjevanje. SURS je zaradi predhodnega intenzivnega mednarodnega sodelovanja (že pred uradno odcepitvijo Slovenije leta 1991) zaznal svoje šibke točke in jih nekaj s pomočjo projektov v okviru programov Phare, ki še vedno potekajo, že presegel, z izboljševanjem pa še nadaljuje. Glede naraščanja zahtev poročilo posebej izpostavlja racionalno uporabo vseh virov: razvoj človeških virov, prestrukturiranje obstoječega števila zaposlenih v smislu znanj in prenove z novimi, predvsem mladimi kadri. Hkrati se s prehodom države v polnopravno članstvo spreminja struktura finančnih virov. Ocenjujemo, da bo uravnoteženo financiranje dela državne statistike postalo še bolj aktualno ob dejanski vključitvi Slovenije v EU, maja 2004. Takrat se bodo sredstva iz EU-ja postopoma zmanjševala, kar pomeni, da bo treba ustrezno povečevati proračunska sredstva. SURS je tudi v letu 2002 nadaljeval politiko čim večje odprtosti v okolje, in sicer prek statističnih sosvetov in Statističnega sveta, s sodelovanjem s podjetji in zbornicami, vladnimi institucijami in akademskim ter raziskovalnim področjem. V teh stikih je uresničeval statistično zakonodajo. Pomembno je, da je bil v celoti odpravljen dvom o uporabi davčnih podatkov za statistične namene, pri čemer sta veliko pripomogla Statistični svet in Ministrstvo za finance. Drugi del poročila je namenjen predstavitvi dela na posameznih področjih državne statistike, s katerimi statistika pokriva potrebe politik. 1 Uvodno poročilo sta pripravila sedanja generalna direktorica, mag. Irena Križman in prejšnji generalni direktor Tomaž Banovec, ki je SURS vodil zadnjih 22 let, tudi v času, v katerega sodi to poročilo.

24 SURS je v obdobju veljavnosti programa nadaljeval metodološko prilagajanje standardom EU-ja. V mednarodnem sodelovanju je treba še posebej izpostaviti izpolnjevanje zahtevnih diseminacijskih standardov IMF-a, ki so v glavnem tudi določali prednostne naloge. Posledica so nekateri zaostanki na področjih, na katerih ni zakonodaje EU-ja in standardov IMF-a. Kljub temu pa je SURS kar najbolj upošteval tudi včasih izjemno zahtevne predloge domačih uporabnikov. Kot primer lahko navedemo metodološko revizijo statistike plač. Na osnovi rezultatov analize je s podatki za november 2002 razširil opazovanje mesečne statistike plač še na (do takrat) nezajeto populacijo zasebnih podjetij, družb in organizacij z enim zaposlenim ali dvema in na samostojne podjetnike (ne glede na število zaposlenih oseb). Poglobitev zajema podatkov je začasno obremenila podjetja, a s pridobitvijo davčnih in drugih virov podatkov bo SURS neposredno spraševanje čim bolj nadomestil z uporabo administrativnih podatkov, ki jih imajo razne vladne institucije. Primer navajamo tudi zato, ker ponazarja, kakšen je pomen dobrih evidenčnih virov za poglobljena statistična raziskovanja. Dinamika dela in povečane zahteve ob zaključku pogajanj z EU-jem, predvsem na področju strukturne politike in kmetijstva, so zahtevale pospešene aktivnosti, ki pa so bile uspešno zaključene. SURS se je v letu 2002 pripravljal tudi na nove zahteve že v pogojih članstva, kot so zbiranje podatkov o trgovini med državami članicami EU-ja (projekt Intrastat), ki ga uspešno pripravlja skupaj s Carinsko upravo RS. V letu 2002 je slovenska statistika začela objavljati harmonizirani indeks cen (HICP), kar je posebej navedeno v poročilu Evropske komisije glede napredka na področju statistike. Na področju spremljanja lastnih virov poteka sodelovanje med Ministrstvom za finance, vključno z DURS-om, CURS-om in SURS-om že od leta 2002. Gre za fazo seznanjanja z viri podatkov, metodološkimi predpisi in načini spremljanja lastnih virov ob tehnični pomoči Direktorata za proračun Evropske komisije. Razvojne naloge v zvezi z bruto nacionalnim dohodkom ter agregati, potrebnimi za izračun harmonizirane osnove DDV-ja za potrebe prispevkov v proračun EU-ja, se izvajajo v okviru razvoja metodologije nacionalnih računov. Na zadnjem sestanku visokih predstavnikov držav pristopnic je bil v Atenah maja 2003 potrjen akcijski načrt za razvoj ekonomskih, monetarnih in finančnih statistik (EMU Action Plan), ki zelo podrobno določa obveznosti za razvoj tega področja statistik. Sodelovanje med SURS-om, Banko Slovenije in Ministrstvom za finance je pri tem izjemno pomembno in ga bo treba še podrobneje opredeliti tako na institucionalni ravni kot tudi na ravni odgovornosti za posamezne vsebinske naloge. Poročilo o presežnem dolgu in primanjkljaju je bilo konec marca 2002 drugič uradno predloženo Evropski komisiji. Poročilo je nastalo v sodelovanju med Ministrstvom za finance in SURS-om in v metodološkem smislu preverjeno s strani Eurostata. SURS je v letu 2002 usklajeval in večinoma tudi pripravil podatke za izračun strukturnih kazalnikov, ki jih je za potrebe Evropske komisije izračunal Eurostat. Strukturni kazalniki so namenjeni spremljanju uresničevanja splošnih političnih ciljev oziroma napredka EU-ja, posameznih držav članic in kandidatk.

25 Na področju statistike nacionalnih računov se je povečala kakovost podatkov na splošno in še posebej za statistiko državnega primanjkljaja in dolga. Eden od osrednjih projektov leta 2002 je bila izvedba Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. O izvajanju Popisa je SURS tekoče obveščal Statistični svet in splošno javnost. S posebnim vmesnim poročilom je obvestil tudi Vlado Republike Slovenije. SURS je Popis 2002 začel z enoletno zamudo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Uspešen potek Popisa bo Sloveniji omogočil objavo podatkov skupaj z drugimi članicami EU-ja, ki so začele Popis eno leto prej. Uspešen potek projekta je poleg dobrega menedžmenta celotne aktivnosti omogočila tudi uporaba administrativnih virov in poseben statistični pristop. Pomembno je, da je potekalo sodelovanje s pooblaščenimi izvajalci in sodelujočimi institucijami zelo uspešno. SURS kot glavni koordinator državne statistike si bo tudi v prihodnje prizadeval organizirati še več medinstitucionalnih strokovnih srečanj za boljše razumevanje določil Zakona o državni statistiki (2001), ki pomembno vplivajo na delo vseh sodelujočih pri ustvarjanju podatkov državne statistike.

26 1. PRAVNI OKVIR V obdobju veljavnosti programa so bile temeljne pravne podlage za izvajanje dejavnosti državne statistike: - Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/2001), - Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2001-2002 (Uradni list RS, št. 75/2001), - Letni program statističnih raziskovanj za leto 2001 (Uradni list RS, št. 75/2001) in - Letni program statističnih raziskovanj za leto 2002 (Uradni list RS, št. 105/2001). V začetku leta 2001 je Državni zbor RS sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni statistiki, s katerim je državna statistika zagotovila prožnejše določanje programov statističnih raziskovanj, maksimalno uporabo že obstoječih administrativnih virov za statistične namene, poglobila strokovno neodvisnost SURSa in okrepila varstvo statistične zaupnosti. V letu 2002 sta bila sprejeta dva, za državno statistiko temeljna pravna predpisa: - Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2003-2007 je Vlada Republike Slovenije sprejela na svoji 9. seji 9.1.2003 in je objavljen v Uradnem listu RS št. 10/2003. Program je obdržal enako strukturo kot predhodni program in predstavlja pregled strategij, prioritet in načrtov dela, ki so predvideni za obdobje veljavnosti programa. - Letni program statističnih raziskovanj za leto 2003 (Uradni list RS št. 111/2002). Z vsakoletnimi letnimi programi, ki jih določi predstojnik SURS-a v soglasju s pooblaščenimi izvajalci državne statistike, se določijo bolj podrobni cilji dela. Sprejeti drugi pomembnejši predpisi in predlogi predpisov v obdobju veljavnosti programa so: - Zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2002 (Uradni list RS št. 66/2000 in 26/2001), na podlagi katerega je SURS od 1. do 15. aprila 2002 v sodelovanju z upravnimi enotami uspešno izvedel Popis 2002 na kritični trenutek 31. marca 2002 ob 24.00 uri. Popis 2002 je bil prvi v samostojni Sloveniji in je bil izveden v skladu z mednarodnimi priporočili in citiranim zakonom. Za razbremenitev prebivalcev pri posredovanju določenih podatkov in hkrati zaradi zmanjšanja stroškov v vseh fazah dela je SURS uporabil nekatere administrativne in statistične podatkovne zbirke.

27 - SURS se je v Pogajalskih izhodiščih RS za pogajanja o pristopu k EU zavezal, da bo predlagal spremembe in dopolnitve Zakona o poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS št. 13/95), ki je bil vzpostavljen kot podatkovna zbirka vseh poslovnih subjektov in njihovih delov s sedežem na območju RS in ga je do oddaje Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) julija 2002 tudi tekoče vodil. Nadaljnje delo v zvezi s pripravo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Poslovnem registru Slovenije je prevzela AJPES. - Metodološko navodilo za vodenje Poslovnega registra Slovenije je bilo objavljeno v Uradnem listu RS št. 117/2002. - Priprava predloga Zakona o nastavitvi, vzdrževanju, povezovanju in uporabi administrativnih podatkov iz javnopravnih evidenc, za pripravo katerega se je v pogajalskih izhodiščih zavezal SURS, je prešla v pristojnost Ministrstva za informacijsko družbo. - Z Uredbo o uvedbi in uporabi Standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS št. 2/2002) in prečiščenim besedilom klasifikacije je SKD usklajena s spremembami in dopolnitvami evropske NACE Rev. 1.1, s katero EU uvaja nekaj sprememb zaradi nove gospodarske situacije (ukinitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, deregulacije državnih monopolov pri energetiki ipd.), razvoja novih tehnologij (elektronika, internet) in usklajevanja z drugimi klasifikacijami. - V letu 2002 je SURS sodeloval z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo pri pripravi klasifikacije gradbenih objektov. Klasifikacija temelji na evropski klasifikaciji gradbenih objektov in je dopolnjena z nacionalnimi podrazredi. Klasifikacija je sestavni del Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS št. 33/2003), ki je podzakonski akt Zakona o graditvi objektov. Klasifikacija se uporablja pri statistiki gradbeništva že nekaj let, zdaj pa je državni standard. Ostale standardne klasifikacije, ki jih je določila Vlada RS z uredbo in jih uporablja državna statistika ter so bile sprejete pred letom 2001 so: Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (Uradni list RS, 28/2000) Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 56/98) Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacije proizvodov po dejavnosti (Uradni list RS, št. 70/2000) Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev (Uradni list RS, št. 28/97 in 16/2000). Poleg klasifikacij, predpisanih z uredbami vlade, uporablja državna statistika vrsto drugih klasifikacij, ki so predpisane kot statistični standard z metodološkimi navodili.

28 Sprejeti interni akti SURS so: - Pravilnik o tajnih podatkih, - Pravilnik o postopkih in ukrepih za varstvo podatkov, zbranih s programom statističnih raziskovanj na SURS. S pravilnikom SURS ureja notranjo organizacijo dela na način, da se zagotavlja varstvo podatkov, zbranih s programom statističnih raziskovanj, z namenom, da se prepreči nepooblaščen dostop, obdelava, uporaba, uničenje, spreminjanje in posredovanje podatkov. 2. ODPRTOST DRŽAVNE STATISTIKE V OKOLJE IN ORGANIZACIJA ZAZNAVANJA POTREB UPORABNIKOV 2.1 Pomen statističnega sveta RS in statističnih sosvetov Statistični svet Republike Slovenije (v nadaljevanju: Svet) je strokovno metodološko posvetovalno telo za strateška in razvojna vprašanja državne statistike, ki ga sestavljajo predstavniki državnega zbora, državnega sveta, vlade, Banke Slovenije, delodajalcev in delojemalcev, sodne veje oblasti, priznanih strokovnjakov statistične stroke in predstavnikov SURS-a. Pred novelo zakona o državni statistiki v letu 2001, je bil predstojnik SURS-a po svoji funkciji tudi predsednik Sveta. Po noveli statističnega zakona člani Sveta izvolijo izmed sebe predsednika Sveta, predstojnik Urada pa ne more biti predsednik Sveta. Sprememba v vodenju Sveta je dodatno poglobila vlogo Sveta v sistemu državne statistike. Svet namreč nima nadzorne funkcije nad državno statistiko, pač pa lahko s svojo strokovno avtoriteto pomembno vpliva na pripravo in realizacijo programa statističnih raziskovanj, na predlaganje metodoloških osnov statističnih raziskovanj splošnega pomena, na reševanje strokovnih vprašanj državne statistike, na racionalizacijo in modernizacijo dela državne statistike itd. Svet se je v obdobju 2001-2002 sestal na sedmih rednih in eni dopisni seji. Člani Sveta, ki imajo po statističnem zakonu štiriletni mandat, so na 1. seji novega mandata, ki je potekala 3. in 11. julija 2001, sprejeli poslovnik o svojem delu ter soglasno izvolili predsednika Sveta in njegovo namestnico ter sprejeli okvirni delovni program Sveta za celotno mandatno obdobje. Največ pozornosti je v obdobju 2001-2002 Svet namenil obravnavi predlogov letnih programov statističnih raziskovanj za leti 2002 in 2003. Zaradi težav, ki jih je imela državna statistika s pridobivanjem davčnih evidenc za statistične namene, se je Svet aktivno vključil v razreševanje problema, ki se je uspešno zaključil s sklenitvijo dogovora med Ministrstvom za finance, Davčno upravo Republike Slovenije in SURS-om. Člane Sveta je SURS tekoče obveščal o pripravah in kasneje poteku Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Ob odločanju ustavnega sodišča o utemeljenosti pobud glede ustavnosti nekaterih določb popisnega zakona je Svet zaprosil Ustavno sodišče za čimprejšnjo odločitev, glede na to, da se je že bližal čas popisa in je SURS potreboval določen

29 čas za popravo popisnih vprašalnikov. Svet je na dopisni seji podprl odločitev SURS-a o dopolnitvi letnega programa za leto 2002, ki je bila potrebna zaradi predvidene spremembe metodologije za statistično spremljanje plač. Ob tem so člani sveta opozorili SURS na čim večjo uporabo že obstoječih virov in razbremenjevanje poročevalskih enot ter predlagali SURS-u, da zagotovi prehodno obdobje v katerem bo izvedeno informiranje in izobraževanje uporabnikov in splošne javnosti. Ob obravnavi predloga proračuna SURS-a za leto 2002, je Svet opozoril na potrebo po hitrem reševanju problematike delovnih prostorov Urada, ki deluje na dveh lokacijah, in predvsem prostori na Parmovi 33 ogrožajo varnost podatkov in zaposlenih. Člani Sveta so menili, da je zelo pomembno vprašanje obveščanje javnosti o njihovem delu, zato so v poslovniku predvideli, da se za obveščanje splošne javnosti osnutki zapisnikov in zapisniki Sveta in statističnih sosvetov ter druga pomembna gradiva objavijo tudi v elektronski obliki na domači strani SURS-a. Tako je vsa pomembna gradiva, osnutki zapisnikov in potrjeni zapisniki sej Sveta in statističnih sosvetov, gradiva drugih institucij, ki jih ob svojem delu uporabljajo Svet in sosveti itd., možno najti na domačih straneh SURS-a pod naslovom www.sigov.si/zrs/statsvet/statsvet.htm. Pomemben cilj pri uresničevanju srednjeročnega programa je zadovoljstvo uporabnikov s statističnimi podatki in storitvami. Interese uporabnikov spoznavamo na podlagi sprotnega medsebojnega sodelovanja. Poleg Statističnega sveta RS, pripomb in predlogov, pridobljenih v sodelovanju s številnimi institucijami, je glavni naslov, na katerem imajo uporabniki statističnih podatkov (mnogi med njimi so tudi dajalci podatkov) možnost vplivanja na program statističnih raziskovanj, statistični sosvet. Trenutno jih deluje 24 in imajo v slovenski statistiki že dolgo tradicijo, saj so delovali že veliko prej, preden so bili v letu 1995 formalno določeni z Zakonom o državni statistiki. V sosvete, ki pokrivajo posamezna statistična področja, imenujejo člane predstojniki institucij, kjer so člani zaposleni. Predsednik sosveta je član iz zunanje institucije, podpredsednik in tajnik pa sta običajno delavca SURS-a, tudi zato, ker SURS za sosvete opravlja vse administrativne naloge. Konec leta 2002 je bilo v sosvetih 340 zunanjih članov in 78 članov iz SURS-a. Ker so člani sosvetov predstavniki različnih institucij, predstavljajo mrežo, v katero so vključeni uporabniki in izvajalci, torej strokovnjaki, zainteresirana javnost, ponudniki različnih storitev, ki tvorijo pomembno institucionalno okolje, v katerem je možno ugotavljati potrebe, razviti nove načine delovanja, pritegniti dodatne vire podatkov ipd. Sosveti se sklicujejo po potrebi, obvezno pa enkrat na leto, ko je med obravnavanimi vsebinami na dnevnem redu tudi program statističnih raziskovanj. Vsebine, zanimive za člane sosvetov ali posameznega sosveta, se objavljajo na spletnih straneh SURS-a. Ob tem se je SURS zavezal, da bo na pisni ali e-način člane sosvetov seznanjal z vsebinami, ki so pomembne za obveščenost o dogajanju na področju državne statistike.

30 2.2 Vsakoletno mednarodno statistično posvetovanje V času veljavnosti programa je v organizaciji SURS-a in Statističnega društva Slovenije potekalo enajsto in dvanajsto mednarodno statistično posvetovanje. Namen obeh posvetovanj je bil povezati uporabnike statistike, akademsko statistiko in državno statistiko. Te vrste posvetovanja so v mednarodni statistiki redkost, saj se običajno dogajajo le v okviru Mednarodnega statističnega inštituta (ISI). Pred vsakim začetkom posvetovanja izide zbornik prispevkov, posamezni prispevki pa so dostopni tudi na internetu. Povzetek prispevkov je pripravljen v angleškem ali slovenskem jeziku nasprotno od jezika prispevka. Zanimanje za aktivno udeležbo na posvetovanju je izjemno tako doma kot v tujini. Vsebine posvetovanj in sprejeti zaključki predstavljajo motivacijo tudi za nadaljnje delo in iskanje novih izvirnih rešitev. 2.3 Sodelovanje z obema univerzama in raziskovalci Tesno sodelovanje državne statistike z obema slovenskima univerzama, njihovimi raziskovalci in raziskovalci drugih institucij ima že nekajletno tradicijo. Sodelovanje statistikov s strokovnjaki s področja znanosti in razvoja postaja še posebej pomembno, ko je treba statistično meriti nove pojave in procese v gospodarstvu in na splošno v družbi (trajnostni razvoj, vpliv razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije na celotno gospodarstvo, razvoj na znanju temelječe družbe, širjenje virtualnega gospodarstva, statistične posledice globalizacije itd.). S študijskim letom 2002/2003 je Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, uvedla univerzitetni podiplomski študijski s programom Statistika. SURS je aktivno sodeloval pri oblikovanju programa in vpeljavi posebnega modula»uradna statistika«, katerega namen je izobraževati zaposlene na SURS-u za strokovno delo na višji ravni in tudi zunanje okolje za boljše sodelovanje s SURS-om. Strokovnjaki SURS-a in pooblaščeni izvajalci državne statistike bodo sodelovali s fakulteto pri izvajanju seminarja Uradna statistika Statistične raziskave in osnovne metodološke značilnosti posameznih sklopov dela uradne statistike. 2.4 Delitev dela z okoljem Slovenska državna statistika se zaveda, da mora zaradi naraščajočega povpraševanja po statističnih informacijah razviti obstoječe vire podatkov in poiskati nove. Statistična raziskovanja so vse bolj zapletena zaradi bremen, s katerimi se srečujejo dajalci podatkov in hkrati zaradi naraščajočih zahtev EU-ja, Evropske centralne banke, poslovnih subjektov in javnega sektorja po vedno novih, hitrih in kakovostnih podatkih. Administrativni podatki postajajo zato vse pomembnejši, poleg tega pa je za izvajanje programov statističnih raziskovanj zelo pomembno tudi sodelovanje SURS-a kot glavnega izvajalca in usklajevalca statistične dejavnosti z zunanjimi izvajalci. V srednjeročnem obdobju je SURS aktivno sodeloval z večjim delom ministrstev in njihovimi organi v sestavi. Na področju spremljanja lastnih virov poteka sodelovanje

31 med Ministrstvom za finance, vključno z Davčno upravo RS in Carinsko upravo RS. Poročilo o presežnem dolgu in primanjkljaju je bilo v sodelovanju med Ministrstvom za finance in SURS-om že drugič posredovano Evropski komisiji. SURS je nadaljeval usklajevanje aktivnosti in krepitev sodelovanje z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kmetijskim inštitutom Slovenije (metodološko poenoteni rezultati rastlinske in živalske statistike), z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo ter Agencijo RS za okolje na področju odpadkov, okoljskih stroškov in investicij, voda in kazalnikov. Na področju demografskih in socialnih statistik se je v letu 2002 nadaljevalo delo na področju priprav predlogov sprememb demografskih raziskovanj, ki so potrebne zaradi uskladitve z mednarodnimi priporočili in zaradi posledic prehoda Centralnega registra prebivalstva na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). Projekt prevzemanja podatkov Inštituta za varovanje zdravja RS o rojenih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še ni zaključen, medtem ko poteka prevzemanje podatkov o umrlih nemoteno. Podatke o priznanju in ugotovitvi očetovstva, posvojitvi otroka, sklenjeni zakonski zvezi, razvezi zakonske zveze, prejema SURS od MNZ-ja. Glavni področji sodelovanju SURS-a z Ministrstvom za informacijsko družbo (MID) sta spodbujanje razvoja elektronskega poslovanja v javni upravi (e-uprava) in priprava predloga zakona, ki bo urejal povezovanje javnopravnih evidenc, ki je prešel v pristojnost MID. Poslovni register Slovenije (PRS) je bil vzpostavljen v skladu z Zakonom o poslovnem registru Slovenije 2 kot podatkovna zbirka vseh poslovnih subjektov in njihovih delov s sedežem na območju Republike Slovenije, ki je združila podatke prejšnjih registrov gospodarskih in drugih pravnih subjektov: registra organizacij in skupnosti (ROS) ter enotnega registra obratovalnic (ERO). Tehnično je narejen kot relacijska podatkovna baza ORACLE. Do 15. julija 2002 ga je vodil in izkazoval SURS. V skladu z Zakonom o plačilnem prometu 3 je 15. 7. 2002 vodenje PRS-ja prevzel AJPES, s čimer je postal tudi uradni upravljavec PRS-ja. SURS še vedno uporablja PRS kot osnovni administrativni register za svoje potrebe. Istočasno potekajo pospešeno organizacijske, vsebinske in metodološke priprave za ustanovitev in vodenje poslovnega registra za statistične namene, ki bo zajel poslovno populacijo v skladu z definicijami statističnih enot. SURS je po zgledu nekaterih držav članic EU-ja uvedbo in izvajanje statističnega raziskovanja Intrastat oz. statistiko blagovne menjave med državami članicami EUja predvidel v sodelovanju s Carinsko upravo RS (CURS), s katero je v prvi polovici leta 2002 podpisal dogovor o sodelovanju. CURS je tako odgovoren za zbiranje podatkov, sodelovanje s podjetji in kontrolo ter popravke napačnih podatkov, SURS pa za nadzor sistema, statistično metodologijo, ocene in diseminacijo podatkov. V okviru CURS-a bo podatke za Intrastat za vse poročevalske enote v Sloveniji zbiral in obdeloval Carinski urad Nova Gorica. V novembru 2002 so bili v sodelovanju s CURS-om, Davčno upravo RS in s pomočjo organizacijske podpore Gospodarske zbornice Slovenije izvedeni informativni seminarji za največje izvoznike in uvoznike, 2 Uradni list RS, št. 13/95. 3 Uradni list RS, št. 30/02.

32 ki trgujejo znotraj EU-ja, in špediterje. Podjetja so bila seznanjena s posledicami vstopa v EU z vidika sprememb statistične, carinske in davčne zakonodaje, ki se pri Intrastatu vsebinsko prepletajo. Pri izpolnjevanju mednarodnih obveznosti SURS in pooblaščeni izvajalci izmenjujejo podatke z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. V praksi posredujejo različne državne institucije statistične podatke mednarodnim institucijam samostojno. Zaradi usklajevanja znotraj države in ustreznega pojasnjevanja morebitnih metodoloških razlik med uradnimi statističnimi podatki in drugimi viri je potrebno, da so podatki posredovani s»potrditvijo«državnega statističnega organa. 2.5 Sodelovanje v odborih in drugih delovnih telesih Vlade RS Predlogi zakonodajnih dokumentov, ki jih večinoma pripravljajo ministrstva in vladne službe, izvajalcem državne statistike pred uradnim začetkom vladne procedure v času veljavnosti programa niso bili vedno na voljo, zato je bilo sodelovanje predstojnika SURS-a pri delu vladnih teles (predstojnik je član Odbora za gospodarstvo pri Vladi RS) za pravočasno razumevanje statističnih posledic in ustrezne statistične podpore vladnih odločitev nujno in koristno. Na podlagi sklepa Vlade RS je bil predstojnik SURS-a imenovan v Strateški svet za informacijsko družbo, ki predsedniku vlade posreduje mnenja glede: zagotavljanja učinkovite, poceni in dostopne infrastrukture, razvoja e-uprave, razvoja e- gospodarstva, razvoja e-družbe, evropskega in mednarodnega sodelovanja ter spodbujanja razvoja medijske tehnologije in zagotavljanja pluralnosti medijskega prostora. Na podlagi sklepa Vlade RS je bila v projektni svet imenovana namestnica predstojnika SURS-a za projekt Razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva. Projekt se izvaja v okviru Vlade RS, v sodelovanju z Mednarodno banko za obnovo in razvoj, s katerim naj bi Slovenija s pomočjo priprave ustreznih politik in standardov ter enotnega sistema upravljanja zdravstvenih informacij izboljšala učinkovitost v sistemu zdravstvenega varstva. 2.6 E-vlada in dostop do vladnih gradiv Države članice EU-ja se zavzemajo za oblikovanje na znanju temelječe družbe, saj postaja znanje vse pomembnejši proizvodni ustvarjalec in dejavnik nacionalne konkurenčnosti. V ta namen si prizadevajo za ustvarjanje znanja, kar posledično pomeni večja vlaganja v izobraževanje, raziskovanja, tehnološki razvoj in inovacije ter prenos znanja (prenos raziskovalnih rezultatov, uporabe znanj in informacijskokomunikacijske tehnologije) v vse dele gospodarstva in družbe. Slovenska vlada je na tem področju že naredila odločne korake. Za področje statistike je posebej pomemben razvoj e-uprave, s katerim vlada podpira, omogoča in vzpodbuja razvoj e-demokracije, ker z njim omogoča dostop do vseh informacij javnega značaja. Vladna gradiva za vsako posamezno sejo vlade in njena delovna telesa so dostopna že pred obravnavo. Poleg možnosti reagiranja je na ta način zagotovljena tudi informiranost, kar olajšuje načrtovanje poznejših nalog.

33 Dosegljivost vseh gradiv, ki so v pripravi, je za SURS pomembna zaradi 28. člena Zakona o državni statistiki, po katerem morajo upravni in drugi državni organi, izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil pred določitvijo novih ali ob dopolnjevanju obstoječih uradnih oziroma administrativnih zbirk podatkov (evidence, registri, baze podatkov itd.), ki jih vodijo na svojih delovnih področjih, o tem obvestiti SURS in zahtevati, da predloži svoje mnenje. Ker predlagatelji citiranega določila ne upoštevajo v vseh primerih, je dosegljivost predlaganih vsebin za SURS in posledična možnost reakcije toliko pomembnejša. SURS je vključen v projekt e-uprave in je skupaj s pooblaščenimi izvajalci v okviru akcijskega načrta e-uprave do 2004 zadolžen za naslednje projekte: e-zbiranje podatkov od podjetij (E-CORE), varno elektronsko posredovanje podatkov Statističnemu uradu, obdelavo statističnih podatkov, informiranje javnosti in mednarodnih organizacij, e-prevzemanje mikropodatkov iz javnopravnih zbirk za statistični namen in omrežno dostopen klasifikacijski strežnik. V razvoju infrastrukturnih registrov (Centralni register prebivalstva, Register prostorskih enot, Poslovni register Slovenije) je opravil pomembno nalogo. Njegov interes za razvoj povezanih in kooperativnih zbirk podatkov izhaja iz želje po pridobivanju podatkov za potrebe državne statistike na racionalen način. S poznavanjem standardnih klasifikacij in metodoloških rešitev registrsko urejenih statistik SURS lahko veliko pripomore pri obveznem spoštovanju zakonskih pooblastil dajanja mnenja o zbiranju podatkov in tudi pri nadaljnjem urejanju državnih zbirk podatkov in njihovem povezovanju, vključno z nujno predhodno pripravo ustrezne zakonodaje. 3. MEDNARODNO SODELOVANJE Ob vključevanju Slovenije v EU je jasno, da se slovenska statistika vse bolj evropeizira. Prevzemanje evropske pravne ureditve v svoji biti predvideva prenos nekaterih pristojnosti na evropske institucije. Pri tem gre večkrat za prepletanje pristojnosti pri oblikovanju in izvajanju skupnih evropskih politik, kar pomeni, da je sodelovanje z mednarodnimi institucijami in prilagajanje njihovim zahtevam za Slovenijo še posebej pomembno, saj slovenska statistika s tem prevzema del odgovornosti v skupni Evropski statistični ureditvi (ESS). Slovenska statistika, razvrščena v 12. poglavje oz. delovno skupino skupne zakonodaje EU-ja, se je v pogajalskih izhodiščih zavezala, da bo najpozneje do konca leta 2002 v celoti sprejela ustrezno statistično zakonodajo in uskladila posamezna področja statistik s statističnimi standardi EU-ja (statistični pregled zakonodaje). Usklajevanje statistike je specifično, saj zajema poleg zakonodajnega okvira za področje statistike tudi usklajevanje obveznosti na osnovi gentlemanskih dogovorov, kar pomeni izpolnjevanje metodoloških in drugih dogovornih obveznosti oz. prevzemanje statistične prakse EU-ja.

34 V srednjeročnem obdobju je slovenski statistiki z nenehnim prilagajanjem statističnega dela na skoraj vseh področjih statistike in hkrati s krepitvijo institucionalne zmožnosti SURS-a uspelo narediti velik napredek pri doseganju skladnosti s statističnim pravnim redom EU-ja pa tudi pri povezovanju v Evropski statistični sistem. Slovenska statistika je institucijam EU-ja o napredku pri svojem delu poročala v skladu z zahtevami državnega programa RS za prevzem pravnega reda EU-ja do konca leta 2002, v skladu s Pogajalskimi izhodišči ter na posebne zahteve Eurostata. Na Pododboru za ekonomska in monetarna vprašanja, gibanje kapitala in statistiko je predstavnik SURS-a redno poročal o napredku na področju slovenske statistike. Vsa poročila institucij EU-ja na podlagi citiranih poročil so napredek slovenske statistike označila pozitivno. Poleg tega je bila izvedena globalna ocena neodvisnih strokovnjakov držav članic, ki je potekala v vseh statističnih uradih držav kandidatk. SURS je v srednjeročnem obdobju sodeloval v nekaterih odborih, ki v EU-ju delujejo na področju statistike, kamor med drugim spadajo Skupni pridružitveni odbor (Joint Committee), Usmerjevalni odbor (Steering committee), Odbor za denarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko (CMFB 4 ) in drugi. V drugih delovnih skupinah in odborih je SURS pridobil status opazovalca: v delovni skupini za programiranje in usklajevanje evropskega statističnega sistema, ki podpira Statistični programski odbor; v Evropskem svetovalnem odboru za statistične informacije na ekonomskem in socialnem področju in ipd. (CEIES 5 ). Članstvo oz. status opazovalca v takšnih delovnih telesih omogoča hitrejše ukrepanje v zvezi z novimi zahtevami EU-ja in tudi z načrtovanjem potrebnih finančnih virov. Po aprilu 2003 bodo predstavniki SURS-a kot opazovalci vabljeni na sestanke SPC-ja (Statistical Programme Committee). Predstavnik Banke Slovenije se od leta 2001 redno dvakrat letno udeležuje plenarnih zasedanj CMFB-ja zaradi usklajevanja strateških vprašanj evropske finančne statistike med predstavniki statističnih uradov in statističnih oddelkov centralnih bank EU-ja in pridruženih članic ter Eurostata in ECB-ja. Statistični pregled zakonodaje je v tesni povezavi s številnimi drugimi poglavji oz. politikami. SURS je v srednjeročnem obdobju izdelal ustrezne mehanizme in načine spremljanja in poročanja o stanju in napredku slovenske statistike. S tem je okrepil povezovanje in usklajevanje z drugimi nosilci statističnih raziskovanj ter delovnimi skupinami za pripravo izhodišč za pogajanja z EU-jem. Natančni in harmonizirani statistični podatki so tako dajali podporo pogajalcem drugih področij: prostemu pretoku blaga, kmetijstvu, prostorskemu planiranju, itd., ki so potrebni za izvajanje državne politike in politike EU-ja kot tudi za mednarodne primerjave. S projektom, financiranim s sredstvi Phare za leto 1998 ter sofinanciranim s sredstvi proračuna RS, so Vlada Republike Slovenije in drugi slovenski uporabniki na eni strani ter Evropska komisija in države članice EU-ja na drugi strani, pridobili boljšo podlago za pogajanja in odločanje na področjih osnovnih sredstev, plačilne bilance, kratkoročnih kazalnikov ter letnih podatkov gospodarskega razvoja, kmetijstva, regionalnega razvoja in pridobitve sredstev iz strukturnih skladov EU-ja. 4 Committee on Monetary, Financial and Balance of Payments Statistics (CMFB). 5 The European Advisory Committee on Statistical Information in the Economic and Social Spheres (CEIES).

35 Sredstva Phare za leto 2000 je SURS pridobil za razvoj integriranih regionalnih in kmetijskih podatkov in za razvoj strukturne statistike plač. Banka Slovenije izkorišča v okviru mednarodnega sodelovanja na področjih plačilnobilančnih in denarnih statistik ter finančnih računov možnost bilateralne seznanitve z izkušnjami razvitih evropskih statistik, na drugi strani pa tudi sama nudi takšne možnosti zainteresiranim državam. V srednjeročnem obdobju so bile na strani referenčnih držav Španija, Francija in Švedska in na strani posredovanih izkušenj države jugovzhodne Evrope, zlasti nekdanja Jugoslavija in Malta. 4. UPORABNIKI IN DAJALCI PODATKOV 4.1 Segmentacija uporabnikov Slovenska državna statistika je v obdobju izvajanja srednjeročnega programa namenila veliko pozornosti potrebam uporabnikov, saj imajo ključno vlogo v razpravah o obvladovanju kakovosti statističnih podatkov in z njimi povezanih storitev. V SURS-u se po veljavni segmentaciji uporabniki delijo na: podjetja, javni sektor, znanost in raziskovanje ter splošno javnost. Poleg domačih uporabnikov pa so pomembni tudi tuji uporabniki, ki želijo podatke in pojasnila predvsem v angleškem jeziku. Pogosto se pri diseminaciji podatkov pojavljajo problemi zaradi razlik v metodoloških standardih, zato si slovenska statistika na tem področju prizadeva za harmonizacijo klasifikacijskih standardov in metodoloških osnov. Kot soustvarjalci standardov na področju statistike in izvajalci politike njihovega usklajevanja veliko pomagajo mednarodne organizacije in druge naddržavne institucije (Eurostat) kot posebna skupina tujih uporabnikov. Pri segmentaciji uporabnikov pa ne smemo prezreti tudi vloge medijev, ki so posredniki informacij prek storitev množičnega obveščanja in statistiki posredno pomagajo pri ohranjanju zunanje podobe državne statistike. Pri Popisu 2002 so mediji s korektnim poročanjem poudarjali zaupanje SURS-a, kar je pripomoglo k podpori in pripravljenosti vseh prebivalcev za sodelovanje v popisu. Praksa in izkušnje pri delu z raznimi skupinami uporabnikov kažejo, da bo zaradi različnih pričakovanj in zahtev potrebna njihova podrobnejša delitev. Kljub relativno razvitim oblikam formalnega sodelovanja in vplivanja uporabnikov (sosveti, svet, delovne skupine, zbiranje mnenj) postaja identificiranje uporabnikov vse težje. Uporaba informacijske tehnologije povečuje število slabo oz. neidentificiranih uporabnikov, kar je svojevrsten paradoks 6. Segmentacija uporabnikov postaja čedalje podrobnejša, saj različne skupine uporabnikov postavljajo posebne zahteve. Uporabniki so pogosto tudi dajalci podatkov. Obvladovanje te povezave je ključno za odkrivanje sinergije med obema vlogama. Zadnje je predvsem pomembno za 6 Število vpogledov na domačo stran SURS-a ne pove nič o dejanski uporabi objavljenih podatkov. Zato bo SURS skušal razviti dodatna raziskovanja o uporabi podatkov in zadovoljstvu internetnih uporabnikov.

36 ključne dajalce podatkov, ki morajo biti zaradi kakovosti statističnih podatkov vključeni v vsa raziskovanja. Obremenitev dajalcev podatkov postaja čedalje večji razlog za naraščanje neodgovorov. Statistika, ki si prizadeva za večanje kakovosti, tudi za naslednje srednjeročno obdobje načrtuje odkrivanje ustreznih komunikacijskih kanalov med organizacijo, dajalcem in uporabnikom podatkov. 4.2 Krepitev zaupanja Dosledno spoštovanje načel in pravil varstva statističnih podatkov, vključno s statistično zaupnostjo, ohranja in krepi zaupanje dajalcev podatkov. Na podlagi določil Zakona o državni statistiki imajo izvajalci državne statistike za izvajanje programa statističnih raziskovanj pravico zbirati podatke iz vseh obstoječih virov. Podatke, ki bi morda razkrili enote poročanja, lahko uporabljajo le v statistične namene in jih posredujejo uporabnikom v obliki in na način, ki ne omogoča identifikacije poročevalskih enot. V letu 2002 je bilo pripravljeno besedilo predloga Pravilnika o postopkih in ukrepih za varstvo podatkov, zbranih s programom statističnih raziskovanj na SURS-u, ki obsega tehnike, pravila in postopke za preprečevanje nepooblaščenih posegov v podatkovne zbirke SURS-a. Določeno je bilo tudi varstvo podatkov pri njihovi izmenjavi s pooblaščenimi izvajalci programa statističnih raziskovanj znotraj države in z mednarodnimi organizacijami, pri zbiranju in obdelovanju podatkov ter pri posredovanju podatkov uporabnikom. V letu 2002 je SURS nadaljeval delo v zvezi s statističnim zakritjem podatkov (disclosure control) in uporabo raznih metod, s katerimi se podatki lahko zakrijejo (zaščita mikropodatkov in tabel). Uveden je bil programski paket za zakrivanje podatkov τ-argus in µ-argus, pripravljena pa so bila tudi navodila za uporabo in predstavljena širšemu krogu zaposlenih na SURS-u. Poleg pravnih in metodoloških vidikov zaščite podatkov je pomembno tudi njihovo tehnično in fizično varovanje. Osnova za tovrstno varovanje je primerno stanje poslovnih prostorov. Ker stanje poslovnih prostorov SURS-a ni ustrezno, že od leta 1998 potekajo intenzivna prizadevanja za preselitev v primernejši objekt. 4.3 Izobraževanje Odgovornost izvajalcev državne statistike je med drugim tudi zagotavljanje primernih informacij, kar uporabnikom omogoča pravilno razumevanje statističnih podatkov, saj statistični podatki, ki jih uporabniki ne morejo razumeti ali jih lahko napačno razumejo nimajo prave vrednosti. Za uresničitev te odgovornosti morajo izvajalci državne statistike zagotoviti dvoje: - pridobiti morajo usposobljene delavce in jim omogočiti nenehno prilagajanje znanja v zvezi s postopki dela in uvajanjem novih tehnologij in - nuditi vsa potrebna znanja uporabnikom statističnih podatkov.

37 Z razvojem človeških virov, prestrukturiranjem zaposlenih v smislu znanj, prenove z novimi, predvsem mladimi kadri bo SURS zagotavljal kakovostne statistične podatke in njihovo razumevanje. S predstavitvami statističnega dela v statističnih sosvetih, ki so organizirani v okviru SURS za različna področja statistike in v katerih so udeleženi kot člani predstavniki različnih institucij, se rednim uporabnikom in dajalcem podatkov omogočajo potrebna sprotna znanja. V sodelovanju s Statističnim društvom Slovenije, Statističnim inštitutom pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani, Gospodarsko zbornico Slovenije in z drugimi ustreznimi institucijami bo SURS omogočal ustrezno izobraževanje predvsem uporabnikom podatkov državne statistike v državni in širši javni upravi. 4.4 Sodobne tehnološke rešitve za statistične obdelave in izkazovanja podatkov Statistična obdelava, priprava in analiza končnih rezultatov statističnih raziskovanj je najpomembnejša strokovna naloga SURS-a. Slovenska državna statistika se zaveda, da je z uporabo informacijske tehnologije lahko ta še bolj kakovostna in učinkovita ter da je tudi na tem področju treba uvajati vedno sodobnejše metode dela in pripadajoča programska orodja. Na področju povezovanja in upravljanja statističnih podatkov se vedno bolj uveljavlja koncept podatkovnega skladišča, ki ga je SURS uspešno vzpostavil. Internim uporabnikom omogoča prijazen dostop do podatkov in njihovo obdelavo ter analizo. Podatkovno skladišče združuje različne statistične vire, katerih podatki so vsebinsko združeni v posameznih bazah. Pomembna sestavina skladišča so še metabaza METIS, klasifikacijska baza KLASJE, rešitve za avtomatsko razporejanje podatkov v prostorske ter nekatere druge razsežnosti, ki omogočajo različne vpoglede v podatke. Vzpostavljeno je torej sodobno analitsko statistično okolje, ki statistikom zagotavlja možnosti neposrednega izvajanja statističnih obdelav tudi brez neposrednega vključevanja informatikov. Koncept podatkovnega skladišča se širi še na druga vsebinska področja, zaenkrat pa so vključeni: baza podatkov o zunanji trgovini (ZT), regionalna baza podatkov (RDB) s 14 statističnimi področji 7, strukturna statistika podjetij (SBS), baza kmetijskega popisa iz leta 2000, popisa sadjarstva iz leta 2002 in strukturna statistika plač (SES). V izgradnji so baze na področju statistike dela (ZAP/M, DAK), popisa prebivalstva 2002, industrije in odpadkov. Na področju diseminacije podatkov je SURS začel posodabljati diseminacijski proces (od priprave tabel do objave na internetu in drugih diseminacijskih kanalih), ki temelji na centralnem diseminacijskem strežniku, kjer bodo vsebine, ki so pripravljene za objavo (tabele, publikacije, metodološka pojasnila...). Tabele bodo shranjene v večrazsežni obliki skupaj s strukturiranimi metapodatki, kar bo uporabnikom omogočilo dinamični prikaz vsebin na internetu in olajšalo razumevanje rezultatov statističnih raziskovanj. Hkrati bo ta način omogočil avtomatizacijo priprave vsebin za različne diseminacijske kanale in s tem povečal učinkovitost ter skrajšal čas od priprave tabele z rezultati do njene objave. Informacijske rešitve bodo dokončane v prvi polovici letošnjega leta, sledila bo 7 Gradbeništvo, dohodnina, investicije, izobraževanje, okolje, plače, pokojnine, poslovni subjekti, promet in zveze, raziskovanje in razvoj, trg delovne sile, trgovina, turizem, demografija.

38 postopna vpeljava novih rešitev v redno delo. V letu 2003 bo SURS opravil tudi celovito prenovo spletnih strani, pri čemer bo vključil nove storitve in uporabnikom olajšal dostop do objavljenih vsebin. SURS bo v naslednjem srednjeročnem obdobju nadaljeval tudi posodabljanje in vključevanje programskih orodij za elektronsko poročanje mednarodnim organizacijam in posodabljanje informacijskih sistemov za pripravo tiskanih publikacij.

39 4.5 Dostop do podatkov Za uradno statistiko sta vse pomembnejši elektronska diseminacija statističnih informacij in vloga spletnih strani. V zvezi s tem je eno osnovnih vsebinskih vprašanj povezano s statistično zaupnostjo, ki je poglavitna statistična norma. Vprašanje zaupnosti je še zlasti občutljivo v slovenskem prostoru, ki je majhen, saj je precej gospodarskih področij takšnih, v katerih deluje le nekaj subjektov ali celo en sam. Pri tem so pomembna tudi vprašanja v zvezi z izobraževanjem uporabnikov: ali je primerno dajati velike količine informacij, ne da bi s tem uporabnikom odvzeli odgovornost, in ali je treba zagotoviti primerna kulturna in znanstvena orodja za analizo in interpretacijo podatkov? Ali je dovolj zagotavljati metapodatke in kako naj bodo ti sploh povezani s podatki? In ne nazadnje, ali bi izobraževanje uporabnikov moralo narediti korak naprej v statistično pismenost in vseživljenjsko učenje? Z uvajanjem in uporabo mednarodnih statističnih standardov in metod skrbi SURS za mednarodno primerljivost podatkov in statistično strokovnost. Pri diseminaciji teh podatkov si prizadeva biti prijazen do uporabnikov, tako da upošteva enak dostop vseh uporabnikov do statističnih podatkov, skrajšuje čas od proizvodnje do objave rezultatov raziskovanj, za določena raziskovanja objavlja napoved prvih statističnih objav, izboljšuje dostop do statističnih podatkov in informacij prek spleta, izdaja publikacije v slovenščini in angleščini. Pri diseminaciji podatkov je pomemben neposredni stik z uporabniki (obiski uporabnikov, telefonski klici, dopisi, telefaksi, uporaba avtomatskega telefonskega odzivnika). Poleg obveščanja domače in tuje javnosti SURS izpolnjuje tudi številne mednarodne obveznosti in zahteve po podatkih. Na željo uporabnikov organizira SURS predstavitve svoje dejavnosti, t. i. poslanstva državnega statističnega urada in organiziranosti državne statistike, ter predstavitve posameznih področij statistike. Takega izobraževanja se udeležujejo predvsem skupine študentov družboslovnih fakultet. Za posredovanje statističnih podatkov določi SURS neprofitno ceno (predvsem za tiskana gradiva), s katero soglaša vlada. Če zahteva uporabnik dodatne postopke ali obdelave statističnih podatkov ali njihovo drugačno obliko, od določene v programu statističnih raziskovanj, sam krije stroške. Banka Slovenije na nacionalni ravni usklajuje izpolnjevanje statističnega standarda objavljanja podatkov MDS-ja, pri katerem sodelujeta tudi Ministrstvo za finance in SURS. Poleg urejanja t. i. nacionalne strani objavlja Banka Slovenije na spletnih straneh številne hitre informacije, Bilten v spletni in tiskani obliki, arhiv časovnih serij podatkov iz biltena, prvo objavo plačilne bilance na mesečni ravni pa spremljata tiskovna konferenca in posebno gradivo.