SVETO VELIKONOČNO TRIDNEVJE VELIKI ČETRTEK KRIZMENA MAŠA To mašo opravi škof ob somaševanju z zborom duhovnikov svoje škofije. Pri njej blagoslovi sveta olja. Izraža naj povezavo duhovnikov z njihovim škofom. Zato je primerno, da se je udeležijo, če je mogoče, vsi duhovniki in prejmejo pri njej sv. obhajilo, tudi pod obema podobama. Duhovniki, ki s škofom somašujejo, pa naj bodo iz različnih delov škofije, da s tem pokažejo edinost zbora duhovnikov. V pridigi naj škof spodbuja duhovnike k zvestobi v službi in jih povabi, da javno obnovijo svoje duhovniške obljube. VEČERNA MAŠA VELIKEGA ČETRTKA Po zelo starem izročilu Cerkve so danes prepovedane vse maše brez udeležbe ljudstva. Ob najbolj primerni večerni uri opravimo mašo velikega četrtka, pri kateri na poln način sodeluje celotno krajevno občestvo; tudi vsi duhovniki, diakoni in bogoslovci pri njej izvršujejo svojo službo. Zato je mesto bogoslovca v prezbiteriju. Duhovniki, ki so že maševali pri krizmeni maši ali v korist vernikov, smejo znova somaševati večerno mašo. Obhajilo lahko delimo vernikom samo med mašo, bolnikom pa ga lahko prinašamo ves dan. Priprava svete maše: o Liturgična barva je bela. o Lekcionarji: obrednik Veliki teden ali Rimski misal, Nedeljski lekcionar, Prošnje za vse potrebe. o Tabernakelj naj bo popolnoma prazen. Pripravljen naj bo tabernakelj na stranskem oltarju (Oljska gora, Jezusova ječa). o Za obhajilo klerikov in vernikov nocoj in jutrišnji dan je treba pri tej maši posvetiti zadosti hostij. Pri sveti maši naj se posvetijo tudi hostije za veliki petek in velika hostija za češčenje na veliko soboto (3 hostije: za mašo na veliki četrtek, za monštranco in za obhajilo na veliki petek). o Vrč z vodo, večja posoda za umivanje nog, brisača, predpasnik za duhovnika. o Kadilnica, ogenj, kadilo. o Velum (za prenos Najsvetejšega), molitvenik (pri ječi). o Potrebno je imeti vaje za strežnike. Priporočene pesmi: o Vstopna pesem: Praznika svetega - 2. kitica (SG 143). o Darovanje: Ubi caritas est vera (SG 466 - lahko tudi slovensko besedilo). o Obhajilo: Večerja zadnja je minila (SG 85). o Prenos Najsvetejšega: Jezik moj, skrivnost opevaj (SG 487), V zakramentu (SG ), Molim te ponižno (SG 464). o Sklep: Oljsko goro tiha noč pokriva (SG 81).
Potek opravila: Začetni obred in besedno bogoslužje 1. Vhod je slovesen: na čelu gre kadilničar, za njim križ in ob njem svečarja. Nato sledijo ostali strežniki, za njim gre diakon ali mašni pomočnik (lektor) z evangeliarijem in nazadnje duhovnik. Če bo umivanje nog, naj se v sprevodu uvrstijo tudi verniki (običajno jih je 12, ni pa predpisano). Križ in sveči naj strežniki odložijo na primeren prostor v prezbiteriju, najboljše ob daritvenem oltarju. Duhovnik počasti oltar s poljubom in ga pokadi. Nato (pri sedežu) vodi uvodni obred. 2. Do pridige poteka sveta maša kot običajno. 3. Pojemo (molimo) Slavo. Med petjem zvonijo zvonovi, ki potem utihnejo, do velikonočne nedelje. Oltarni zvončki naj se nato odnesejo v zakristijo. Namesto njih se lahko uporablja raglja. 4. Za branje beril določimo primerne odrasle bralce. Za evangelij uporabljamo svečo in kadilnico, zato duhovnik po drugem berilu naloži kadilo. 5. Sledi homilija. Umivanje nog 6. Po pridigi, v kateri je treba pojasniti glavne skrivnosti, ki se jih spominjamo pri tej maši, namreč postavitve svete evharistije in mašniškega posvečenja ter Jezusove zapovedi ljubezni do bližnjega, se začne umivanje nog, kjer to svetujejo pastoralni razlogi. 1. KOMENTAR (po homiliji) Kakor je Jezus pri zadnji večerji svojim apostolom umil noge, tako bo sedaj mašnik umil noge dvanajstim vernikom, ki predstavljajo raznolikost in edinost Božjega ljudstva. Tako je v polnosti izražen smisel Jezusovih dejanj med zadnjo večerjo, njegovo darovanje do konca za zveličanje sveta. Jezus ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel. Ta obred je zunanje znamenje ponižnosti, služenja, odpuščanja in ljubezni, ki nas jih je Jezus s svojim zgledom učil. Naj bo tudi za vse nas spodbuda, da bi v iskrenem prijateljstvu in skrbi za bližnjega služili drug drugemu. Medtem bo zbor pel pesem, ki povzema vsebino tega obreda. 2. KOMENTAR (po prošnjah za vse potrebe) - PRINAŠANJE DAROV Na oltar bomo prinesli kruh in vino - dve najosnovnejši in najžlahtnejši stvari v človekovem življenju. Jezus se je dobro zavedal, kako velik pomen imata za človeka, zato jima je hotel dati še globlji smisel. Sam se je skril pod podobama kruha in vina, da bi bil tako vedno prisoten med nami in na voljo vsem, ki so lačni in žejni ne samo zemeljske, pač pa tudi duhovne hrane. Prosimo pri tej daritvi Nebeškega Očeta, da bomo znali ceniti ta neizmerni dar, da ga bomo vedno vredno prejemali in iz njega črpali moč za pravo krščansko življenje. 7. Izbrani verniki že sedijo na svojem mestu. Duhovnik odloži mašni plašč in si nadene predpasnik in stopi k vsakemu posebej, mu vlije vode na noge in jih obriše. Pri tem mu pomaga diakon ali strežniki. Medtem pojemo katerega od odpevov, ki jih predvideva obrednik ali druge primerne pesmi. 8. Takoj po umivanju nog, če tega ni, po pridigi, so Prošnje za vse potrebe. Veroizpovedi pri tej maši ne molimo.
Evharistično bogoslužje 9. Za začetek evharističnega bogoslužja lahko verniki v sprevodu prinesejo darove za uboge. Medtem pojemo spev, ki ga predvideva obrednik ali drugo primerno pesem. 10. Hvalospev: v čast sv. Rešnjemu telesu 1. Če molimo rimski kanon, ga molimo s primernimi spremembami. 11. Ko je obhajanje končano, pustimo ciborij s hostijami za obhajilo na veliki petek na oltarju (na njem naj bo korporal) in molimo prošnjo po obhajilu pri oltarju. 12. Vsi stojimo, dokler je najsvetejše na oltarju. Prenos Najsvetejšega in razkrivanje oltarjev 3. KOMENTAR (po prošnji po obhajilu) Jezus se je po zadnji večerji umaknil na vrt Getsemani, kjer so ga našli vojaki in ga prijeli. Jezusa so odvedli na dvorišče palače velikega duhovnika, ga tam zasmehovali, pretepali in zaprli. V spomin na to bomo sedaj Najsvetejše prenesli v "ječo". Priporoča se, da v tem času še bolj zavzeto častimo Jezusa v svetem Rešnjem telesu, saj je vse, kar je moral pretrpeti in prestati, bilo sad njegove neizmerne ljubezni do nas grešnikov. Ko so Jezusa pripeljali na Kalvarijo, so ga slekli in si razdelili njegova oblačila. Na to sramotno ponižanje, ki ga je moral prestati, nas spominja obred razkrivanja oltarjev. Posvečen oltar predstavlja Kristusa, Maziljenca, razkrivanje pa naj bi simbolično pokazalo, kako so Kristusu odvzeli oblačila. Razkriti oltarji dajejo žalostno podobo zapuščenosti in osamljenosti. So nemi opomin človeški neusmiljenosti, tudi naši. Sledilo bo skupno češčenje oz. "bedenje z Jezusom na Oljski gori". Prav je, da se nocoj še za trenutek ustavimo ob Jezusu. V skupni molitvi premišljujmo, kako veliko trpljenje je moral prestati na koncu svojega zemeljskega življenja. Čeprav je bil nedolžen in brez greha, je radovoljno sprejel nase vso hudobijo tega sveta, da bi odrešil nas, ki smo tako usodno zaznamovani z grehom. Brez njegove žrtve in trpljenja bi bili pogubljeni, tako pa lahko kljub vsemu upamo, da bomo nekoč prispeli v nebeško družbo. 12. Po prošnji po obhajilu mašnik stoje pred oltarjem naloži kadilo v kadilnico in kleče trikrat pokadi Najsvetejše. Ko mu ogrnejo velum, prime ciborij in ga z velumom pokrije. 13. V sprevodu, ki ga vodi strežnik s križem, nese Najsvetejše med svečami in kadilom po cerkvi do ječe. Medtem pojemo»jezik moj, skrivnost opevaj«ali drugo evharistično pesem. 14. Ko sprevod pride do kraja, kjer bo Najsvetejše shranjeno, mašnik odloži ciborij, naloži kadilo, kleče pokadi Najsvetejše. Medtem pojemo»v zakramentu«. Nato zapre tabernakelj. 15. Nekaj časa vsi tiho častijo Najsvetejše, nato pa mašnik in strežniki pokleknejo in se vrnejo v zakristijo. 16. Nato razkrijemo oltarje. Če je mogoče, odnesemo iz cerkve tudi vse križe. Prav je, da zakrijemo tiste križe, ki morda ostanejo v cerkvi. Ugasnemo večno luč ob tabernaklju in jo prižgemo ob ječi zaradi navzočnosti Najsvetejšega. 17. Tisti, ki so se udeležili večerne maše, ne molijo večernic. 18. Vernike je treba povabiti, da primerno dolgo v noč, kakor je mogoče glede na krajevne razmere, častijo shranjeno Najsvetejše. Vendar je to češčenje, če traja čez polnoč, brez slovesnosti.
Vstopni spev Prim. Gal 6, 14 Hvaliti se moramo s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa; v njem je naše odrešenje, življenje in vstajenje, po njem smo bili rešeni in osvobojeni. Prošnja po obhajilu Vsemogočni Bog, na zemlji se krepčamo pri večerji tvojega Sina, daj, da bomo vso večnost uživali nebeško gostijo. Glavna prošnja Vsemogočni večni Bog, obhajamo spomin svete večerje, ko je tvoj ljubljeni Sin, preden se je izročil v smrt, zaupal Cerkvi novo in trajno daritev in gostijo svoje ljubezni. Daj nam iz tako velike skrivnosti prejemati polnost ljubezni in življenja. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Prošnja nad darovi Sveti Bog, naj se vredno udeležujemo te skrivnosti. Kadar koli obhajamo spomin Kristusove daritve, se izvršuje naše odrešenje. Obhajilni spev Prim. l Kor 11, 24-25 Gospod je govoril: To je moje telo, ki se daje za vas. to je moja kri nove zaveze. To delajte v moj spomin.
VELIKI PETEK GOSPODOVEGA TRPLJENJA OPRAVILO V ČAST GOSPODOVEMU TRPLJENJU Danes in jutri po starodavnem izročilu Cerkev ne obhaja evharistične daritve. Obhajilo delimo vernikom samo med opravilom v čast Gospodovemu trpljenju; bolnikom, ki se tega opravila ne morejo udeležiti, lahko obhajilo nosimo kadar koli čez dan. Priprava svete maše: o Liturgična barva je rdeča (mašni plašč). o Daritveni oltar naj bo popolnoma prazen: brez križa, svečnikov, prtov. o Lekcionarji: obrednik Veliki teden, Nedeljski lekcionar, obrednik Blagoslovi. o Križ za češčenje (samo en, zakrit korpus), sveči, purifikatorij (za brisanje križa), oltarni prt, korporal, velum, monštranca, tančica. o Potrebno je imeti vaje za strežnike. Priporočene pesmi: o Češčenje križa: Kraljevo znam'nje, križ stoji (SG 66), Križ na gori (SG 71), Kaj sem ti storil (CZP p. in vel.. 2 - zbor), Mati žalostna (SG 73 in 74), Strašno trpiš (CZP p. in vel. 15 - zbor). o Obhajilo: Oh, prizanesi (SG 77), Milo, milo Jezus prosi (SG 78), Tam na vrtu oljske gore (SG 83 in 84). o Sklep: Pesem žalno pojo (CZP p. in vel. 13 - zbor). 1. KOMENTAR (5 minut pred začetkom obreda) Ves današnji dan je bil že od vsega začetka za Cerkev dan globoke žalosti, hkrati pa tudi dan velikega trpljenja, ki ga je moral prestajati Kristus za odrešitev vsega človeštva. V znamenje globokega žalovanja ta dan ne obhajamo evharistične daritve, saj veliki in večni duhovnik Jezus Kristus sam na oltarju križa daruje Bogu svoje življenje. To nam hoče ponazoriti tudi prazen oltar: brez križa, brez sveč in brez prtov. Obred je sestavljen iz treh delov: iz opravila Božje besede, češčenja križa in obhajila. Začetni obred besednega bogoslužja se bo začel v tišini, brez petja. Duhovniki bodo z ministranti pristopili k oltarju, kjer bo duhovnik legel na tla in nekaj časa tiho molil. To je dejanje najvišjega češčenja, ki ga človek lahko s svojim telesom izkaže Bogu, je pa tudi znak velike žalosti. Naš pogled naj bo v teh trenutkih tišine uprt na Kalvarijo, kjer Jezus umira za nas, za rešenje sveta. Trenutki tišine naj ne bodo le čakanje na to kaj bo, ampak zbranost, da čim globlje začnemo nocojšnje opravilo. Potek opravila: 1. Obred v čast Gospodovemu trpljenju ima tri dele: opravilo Božje besede, češčenje križa in obhajilo. 2. Duhovnik s strežniki vstopi v nerazsvetljeno cerkev in gredo k oltarju, ga počastijo, duhovnik leže na obraz. Nekaj časa vsi tiho molijo. Strežniki ta čas klečijo. 3. Nato gre duhovnik s strežniki k sedežu in obrnjen k ljudem s sklenjenimi rokami moli prošnjo (brez»molimo«).
Prvi del Opravilo Božje besede 4. Vsi sedejo, nato bralec bere berilo iz knjige preroka Izaija in psalm z odpevom iz nedeljskega lekcionarja. 5. Nato je drugo berilo iz pisma Hebrejcem in spev pred evangelijem. 2. KOMENTAR (napoved pasijona) Poslušali bomo poročilo evangelista Janeza o Jezusovem trpljenju in smrti, s katero je uničil našo smrt in nam odprl pot v poveličano življenje pri Očetu. Po križu so se nam odprla vrata v nebo. 6. Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po Janezu opravimo brez sveč in kadila, brez pozdrava in pokrižanja knjige. Bere ga diakon, če tega ni, duhovnik sam. Lahko ga berejo tudi laiki, tako da si razdelijo vloge ali pa poje zbor; le Kristusove besede vedno bere ali poje duhovnik (diakon). Pred začetkom branja diakon prosi za blagoslov, drugi bralci pa ne. Bralce je potrebno skrbno izbrati; berejo naj odrasli. Moške vloge naj berejo moški ali fantje, ženske pa ženske ali dekleta. Potrebne so predhodne vaje. 7. Če je primerno, naj bo potem še kratka pridiga. Nato pa duhovnik lahko povabi vernike, naj nekaj časa tiho molijo. stara in ustaljena oblika molitve Cerkve. Imajo bogato vsebino in enotno zunanjo obliko. Duhovnik nas najprej povabi k molitvi in razloži molitveni namen, po tihi molitvi pa z razprostrtimi rokami moli prošnjo. 8. Opravilo Božje besede sklenemo s prošnjami za vse potrebe. Duhovnik pri sedežu, ali, če je bolj primerno, pri ambonu ali pri oltarju, stoje s sklenjenimi rokami bere povabilo, s katerim razloži molitveni namen. Nato vsi nekaj časa tiho molijo, duhovnik pa potem z razprostrtimi rokami moli prošnjo. Verniki lahko ves čas molitve klečijo ali stojijo. Povabilo lahko bere ali poje tudi diakon ali drug duhovnik. 9. Kjer je primerno, lahko še ohranijo dosedanjo navado, da verniki na povabilo»pokleknimo«pokleknejo in kleče tiho molijo, po»vstanite«pa stoje poslušajo prošnjo. Slovesne prošnje za vse potrebe 3. KOMENTAR (napoved slovesnih prošenj za vse potrebe takoj po koncu pasijona ali pridige) K opravilu Božje besede spadajo tudi prošnje za vse potrebe. Na veliki petek imajo te prošnje še poseben pomen. Kristusova smrt je daritev za odrešenje ljudi vseh časov, zato Cerkev polaga pod Kristusov križ molitve za vse ljudi. Te prošnje so
Nekaj časa tiho molimo. Duhovnik glasno nadaljuje: Vsemogočni večni Bog, ti v svoji modrosti vladaš vse stvari. Usliši naše prošnje in nam dobrotno varuj sedanjega vrhovnega pastirja, da bo krščansko ljudstvo pod tvojim vodstvom v času njegove službe napredovalo v veri in ljubezni. 1. Za sveto Cerkev Molimo, dragi bratje in sestre, za sveto Cerkev, naj ji Bog in naš Gospod milostno podeli mir, jo zedini in varuje po vsem svetu, da bomo v urejenem in mirnem življenju slavili Boga, vsemogočnega Očeta. Nekaj časa tiho molimo. Duhovnik glasno nadaljuje: Vsemogočni večni Bog, vsem narodom si v Kristusu razodel svojo slavo. Varuj, kar si v svoji dobroti naredil, da bo tvoja Cerkev po vsem svetu vztrajala v veri in slavila tvoje ime. 2. Za papeža Molimo tudi za našega papeža I., naj ga Bog in naš Gospod, ki ga je izbral za škofovsko dostojanstvo, ohrani svoji Cerkvi zdravega in krepkega, da bo vodil sveto Božje ljudstvo. 3. Za služabnike Cerkve in vse vernike Molimo tudi za našega škofa I., za vse škofe, duhovnike in diakone, za vse druge služabnike Cerkve in vse Božje ljudstvo. Nekaj časa tiho molimo. Duhovnik glasno nadaljuje: Vsemogočni večni Bog, tvoj Duh posvečuje in vodi vse telo Cerkve. Usliši nas, ko prosimo za vse stopnje duhovništva, da ti bomo s tvojo pomočjo vsi zvesto služili. 4. Za katehumene Molimo tudi za katehumene, naj jim Bog in naš Gospod razsvetli njihova srca in odpre vrata svojega usmiljenja, da se bodo v krstni kopeli prerodili, prejeli odpuščanje vseh grehov in se včlenili v Jezusa Kristusa, našega Gospoda. Nekaj časa tiho molimo. Duhovnik glasno nadaljuje: svojo Cerkev blagoslavljaš z vedno novim zarodom. Pomnoži (našim) katehumenom vero in razumevanje,
da se bodo v krstnem studencu prerodili iz vode in Svetega Duha in se pridružili tvojim posinovljenim otrokom. 5. Za edinost kristjanov Molimo tudi za vse brate in sestre, ki verujejo v Kristusa, naj jih Bog in naš Gospod varuje na poti resnice in milostno združi in ohrani v eni svoji Cerkvi. Nekaj časa tiho molimo. Duhovnik glasno nadaljuje: Vsemogočni večni Bog, ti zbiraš razkropljene in zbrane ohranjaš. Poglej na vse, ki verujemo v tvojega Sina in nas isti krst posvečuje, naj nas druži tudi neokrnjena vera in vez ljubezni. 6. Za Jude Molimo tudi za Jude, ki jim je Gospod, naš Bog, najprej govoril. Naj rastejo v ljubezni do njega in v zvestobi njegovi zavezi. Nekaj časa tiho molimo. Duhovnik glasno nadaljuje: Vsemogočni večni Bog, Abrahamu in njegovim potomcem si dal svoje obljube. Milostno usliši prošnje svoje Cerkve, da bo ljudstvo, ki si ga kot prvega zase izvolil, zaslužilo priti do popolnega odrešenja. 7. Za tiste, ki ne verujejo v Kristusa Molimo tudi za tiste, ki ne verujejo v Kristusa, naj jih Sveti Duh razsvetli, da bodo mogli tudi oni stopiti na pot zveličanja. Nekaj časa tiho molimo. Duhovnik glasno nadaljuje: Vsemogočni večni Bog, naj vsi, ki Kristusa ne priznavajo, pred tabo iskreno in pošteno živijo in tako najdejo resnico. Nam pa pomagaj, da bomo napredovali v medsebojni ljubezni in si prizadevali za globlje spoznavanje tvojega življenja in tako postali popolnejše priče tvoje ljubezni v svetu. 8. Za tiste, ki ne verujejo v Boga Molimo tudi za tiste, ki v Boga ne verujejo, naj iskreno po svoji vesti delajo, kar je prav, in zaslužijo priti k Bogu. Nekaj časa tiho molimo. Duhovnik glasno nadaljuje: Vsemogočni večni Bog, vse ljudi si ustvaril, da bi po tebi hrepeneli, te iskali in v tebi našli svoj mir. Prosimo, naj sredi vseh težav in temin življenja spoznajo znamenja tvoje dobrote in vidijo pričevanje in dobra dela tvojih vernih ter veselo priznajo, da si ti edini pravi Bog in Oče vseh ljudi.
9. Za državne voditelje Molimo tudi za vse državne voditelje, naj Bog in naš Gospod vodi njihove misli in dela, da bodo izvrševali njegovo voljo v resnični mir in svobodo vseh. Nekaj časa tiho molimo. Duhovnik glasno nadaljuje: Vsemogočni večni Bog, v tvoji roki je usoda ljudi in pravica narodov. Dobrotno poglej na vse, ki nas vodijo, da se po vsem svetu utrdi mir, blagostanje in verska svoboda. 10. Za vse, ki so v stiskah Prosimo, dragi bratje in sestre, Boga Očeta vsemogočnega, naj očisti svet vseh zmot, odvzame bolezni, odžene lakoto, odpre ječe in razveže vezi, naj nakloni popotnikom varnost, zdomcem srečno vrnitev, bolnikom zdravje in umirajočim zveličanje. Nekaj časa tiho molimo. Duhovnik glasno nadaljuje: Vsemogočni večni Bog, tolažba žalostnim in moč trpečim. Naj pridejo do tebe prošnje tistih, ki v kateri koli stiski kličejo k tebi, da se bodo v svojih potrebah vsi veselili tvoje usmiljene pomoči. Drugi del Češčenje križa 4. KOMENTAR (za 1. obliko) Prav posebej pretresljiv in globok je drugi del današnjega opravila, razkrivanje in češčenje križa. Diakon (akolit ali mašni strežnik)bo s spremstvom iz zakristije prinesel zakrit križ, in ga predal duhovniku, ki bo trikrat zapel povabilo»glejte les križa«, mi mu bomo odgovorili:»pridite, molimo!«križ bomo zatem izpostavili v češčenje, tako, da bo lahko vsak pristopil in poljubil Kristusove rane. Vsi bomo s poklekom in poljubom še posebej počastili križ. V duhu sklonimo glavo pred svetim razpelom in Odrešenikom na njem, kakor je on sklonil svojo glavo do nas. 10. Po prošnjah za vse potrebe slovesno počastimo sveti križ. Na voljo sta dve obliki. Prva oblika (Postopno odkrivanje križa) 11. Strežnik nese zagrnjen križ k oltarju, spremljata ga dva strežnika s prižganima svečama. Duhovnik stoje pri oltarju sprejme križ in ga nekoliko od vrha odkrije. Dvigne ga in medtem začne peti povabilo»glejte les križa«. Peti mu pomaga diakon ali, če je potrebno, pevski zbor. Vsi odgovarjajo»pridite, molimo«. Ko je petje končano, vsi pokleknejo, nekaj časa tiho častijo križ, stoji le duhovnik z dvignjenim križem v roki. Nato duhovnik odkrije desno roko na križu, križ dvigne in spet zapoje»glejte les križa«. Vse se ponovi kot prvič. Slednjič popolnoma odkrije križ, tretjič zapoje»glejte les križa«in vse drugo kot prvič.
12. Nato nese križ v spremstvu dveh strežnikov s prižganima svečama do vhoda v prezbiterij ali na drugo primerno mesto, ga tam postavi, ali izroči strežnikom, da ga držijo, sveči pa postavijo levo in desno ob križ. Druga oblika (Prinašanje križa) 13. Duhovnik ali diakon ali drug primeren pomočnik gre s strežniki k cerkvenim vratom. Tam vzame ne-zagrnjen križ, strežniki pa prižgane sveče, in gredo v sprevodu po cerkvi do prezbiterija. Tisti, ki nosi križ, ga blizu vrat, sredi cerkve in pred vhodom v prezbiterij vsakokrat dvigne, zapoje povabilo»glejte les križa«, vsi zapojejo odgovor»pridite, molimo«, vsakokrat pokleknejo in nekaj časa tiho častijo, kakor je bilo opisano zgoraj. 14. Nato postavi križ med svečnikoma ob vhodu v prezbiterij. Povabilo k češčenju križa Češčenje križa 15. Češčenje križa opravijo duhovnik, strežniki in verniki tako, da gredo v sprevodu mimo križa, ki ga počastijo z enojnim poklekom ali na drug primeren način, ki je kje v navadi (npr.:poklek, poljub, ). Medtem pojemo odpev»tvoj križ častimo«,»očitanja«ali druge primerne pesmi. Vsi, ki so križ že počastili, med petjem sedijo.
16. Za češčenje naj bo en sam križ. Če zaradi velikega števila vernikov ne morejo vsi posamič opraviti češčenja, naj potem, ko ga je del vernikov že počastil, duhovnik vzame križ, stopi na sredo pred oltar in vernike z nekaj besedami povabi, naj počastijo sveti križ. Nekaj časa nato drži križ dvignjen, verniki pa naj ga molče počastijo. 17. Po opravljenem češčenju postavijo križ ob oltar (ali nanj). Ob njem ali ob oltarju naj stojijo prižgane sveče. Tretji del Obhajilo 5. KOMENTAR (po končanem češčenju križa) Danes Cerkev ne obhaja mašne daritve, toda Jezusovo telo, ki je bilo za nas darovano na križu, smemo prejeti v svetem obhajilu. Po skupni molitvi Očenaša bo zato sledilo sveto obhajilo. 18. Oltar pregrnemo s prtom, nanj razgrnemo korporal in pripravimo Misal. Diakon, ali, če ga ni, duhovnik, prinese Najsvetejše s kraja, kjer je shranjeno, po kratki poti k oltarju. Medtem vsi stojijo. Dva strežnika s prižganima svečama spremljata Najsvetejše in nato postavita sveči na oltar ali ob njega. 19. Sledi obhajilni obred, kot običajno. Prenos Najsvetejšega se tudi nocoj vsaj za nekaj trenutkov ustavimo ob tem grobu in v molitvi ter zbranosti premišljujemo njegovo prestano trpljenje. Jutri ob pa se začne slovesna velikonočna vigilija s slavjem luči, blagoslovom krstne vode in obnovitvijo krstnih obljub. Ne pozabite prinesti sveč za slavje luči. 20. Po končanem obhajilu duhovnik ali diakon vloži veliko hostijo v monštranco in monštranco ovije s tančico (vsi pokleknejo). Po molitvi nad ljudstvom slovesno prenese s strežniki Najsvetejše v Božji grob. Najsvetejše izpostavi, odloži velum, pokadi. Sledi blagoslov Božjega groba (Blagoslovi str. 69). Nato duhovnik s strežniki odide v zakristijo. Adoracija je na veliki petek navadno zasebna. Častimo v sveti zbranosti, primerni za ta čas. Vsi tiho odidejo. V primernem času razkrijemo oltar. 29. Tistim, ki so se udeležili slovesnega bogoslužja velikega petka, ni treba moliti večernic. Glavna prošnja Usmiljeni Oče, spomni se, kako si bil vedno dober svojemu ljudstvu, še naprej varuj in posvečuj svoje otroke, za katere je s svojo krvjo postavil velikonočno skrivnost tvoj Sin, naš Odrešenik, ki živi in kraljuje vekomaj. 6. KOMENTAR Najsvetejše, zagrnjeno s tančico, bomo sedaj prenesli v Božji grob (Božji grob bomo blagoslovili, nato pa Najsvetejše izpostavili v češčenje). Trpljenje, ki ga je Kristus moral prestati, je končano. Potres je prenehal, strasti so se polegle in Jezusovi prijatelji so Njegovo truplo položili v grob. Prav je, da
Prošnja po obhajilu Vsemogočni večni Bog, prenovil si nas z odrešilno smrtjo in vstajenjem svojega Sina, ohrani v nas delo svojega usmiljenja. Udeležba pri sveti skrivnosti naj nas posveti, da bomo vedno bolj zvesti v tvoji službi. Molitev nad ljudstvom Nebeški Oče, obilno blagoslovi svoje ljudstvo, ki je obhajalo spomin smrti tvojega Sina v upanju na njegovo vstajenje. Odpusti nam grehe in nas potolaži, pomnoži nam sveto vero in utrdi nam upanje v večno zveličanje. VELIKA SOBOTA Na veliko soboto se Cerkev mudi pri Jezusovem grobu in premišljuje njegovo trpljenje in smrt. Oltar je ta dan razkrit in maše ni. Šele po slovesni vigiliji in nočnem pričakovanju vstajenja daje Cerkev duška velikonočnemu veselju, ki nato obilno prekipeva petdeset dni. Jutranji blagoslov ognja 1. Blagoslov ognja na veliko soboto je zelo primeren, saj je to dan, ki že kaže na zmago svetlobe nad temo, milosti nad grehom, ljubezni nad sovraštvom. Z njim prosimo Boga naj nas popolnoma prenovi in v nas vžge ogenj ljubezni, da bi tako velikonočni prazniki obrodili obilo sadov. 1. Blagoslov ognja je v soboto zjutraj, opravimo pa ga kot samostojno bogoslužno opravilo. Opravi ga duhovnik ali diakon. 3. Jutranjemu obredu blagoslova ognja, (obrednik Blagoslovi, str. 75-79), ki ga opravi voditelj, sledijo ure češčenja Najsvetejšega pri Božjem grobu, in sicer po krajevni navadi. 4. Kjer je še navada, otroci ali odrasli ogenj domov in z njim zakurijo peč, kamin ali štedilnik. Blagoslov velikonočnih jedil Velikonočna jedila v domu in družini ustvarjajo»božje okolje«in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, in hkrati podoba daritve sv. maše - velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. Blagoslovljena jedila uživamo v miru, medsebojnem razumevanju - in to po krajevnih navadah. Delimo jih z ostarelimi, bolnimi in zapuščenimi. 5. Velikonočna jedila blagoslavljamo na veliko soboto v povezanosti s češčenjem pri Božjem grobu ali pa pri samostojnem bogoslužnem
opravilu (npr. v kapelah, pri križih ipd.). Blagoslov velikonočnih jedil opravi duhovnik ali diakon. 6. Blagoslov velikonočnih jedil (obrednik Blagoslovi, str. 79-104) voditelj opravi v beli barvi (pri opravilih izven maše je duhovnikovo ali diakonovo oblačilo: talar, roket (korok), štola in za slovesnejša opravila pluvial. 7. Pripraviti je potrebno blagoslovljeno vodo, lahko tudi kadilnico.
VELIKONOČNI ČAS VELIKA NEDELJA GOSPODOVEGA VSTAJENJA V sveti noči VELIKONOČNA VIGILIJA Po zelo starem izročilu je ta noč posvečena bedenju za Gospoda (2 Mz 21, 42) tako, da naj bi po evangeljskem opominu (Lk 12, 35 sl.) verniki imeli prižgane svetilke v rokah in naj bi bili podobni ljudem, ki čakajo svojega gospodarja, da se vrne; posadil jih bo za svojo mizo, če jih bo našel čuječe. 8. Vigilija te noči je urejena tako, da sveta Cerkev po kratkem slavju luči (ki je prvi del vigilije) polna zaupanja v Božjo besedo in obljubo razmišlja čudovita dela, ki jih je Bog od vsega začetka storil svojemu ljudstvu (drugi del ali besedno bogoslužje); ko se nato približuje dan vstajenja, je Cerkev obenem z novimi udi, ki so bili pravkar prerojeni v krstu (tretji del), povabljena k mizi, ki jo je Gospod pripravil svojemu ljudstvu s svojo smrtjo in vstajenjem (četrti del.). 9. Celotno opravilo velikonočne vigilije opravimo ponoči tako, da se ne sme začeti pred začetkom noči, končati pa se mora pred zoro velikonočne nedelje. 10. Nočna maša je maša nedelje Jezusovega vstajenja, čeprav jo opravimo pred polnočjo. Kdor je bil pri obhajilu pri nočni maši, sme pri drugi velikonočni maši spet sprejeti obhajilo. 11. Kdor mašuje ali somašuje ponoči, lahko mašuje ali somašuje tudi drugo velikonočno mašo. Priprava svete maše: o Liturgična barva je bela. Po stari navadi lahko tudi zlata. o Lekcionarji: Obrednik Veliki teden, Nedeljski lekcionar, Prošnje za vse potrebe, obrednik Sveti krst. o Sveče za vse vernike, kres, velikonočna sveča, aspergil,»nažigač«, lopatka za žerjavico, kadilnica in čolniček, svečnik za velikonočno svečo, oltarni zvonci, elektronsko baterijo (ob blagoslovu ognja in krašenju velikonočne sveče). o Če bo krst: voda, vrček za krščevanje, purifikatorij, krstno olje, krizma, vata, belo oblačilo, krstna sveča. o Potrebne so vaje za strežnike. Priporočene pesmi: o Prvi del: Življenje si mi dal (SG 266), velikonočna Aleluja (trikratna). o Darovanje: Jezus naš je vstal od smrti (SG 124), Jezus premagavec groba (SG 125), Klic veselja (SG 123).
Prvi del SLOVESEN ZAČETEK VIGILIJE ALI SLAVJE LUČI Blagoslovitev ognja in okrasitev velikonočne sveče 1. KOMENTAR (5 minut pred pričetkom vigilije) Velikonočna vigilija, ki jo bomo vsak čas začeli, je mati vseh vigilij. To je noč, ko v molitvi, premišljevanju Božje besede in ob petju pričakujemo Kristusov prehod iz smrti v življenje. Ko bedimo, naj bi bili podobni ljudem s prižganimi svetilkami, ki čakajo Gospodarja, kdaj se vrne, da jih posadi za mizo in jim sam postreže, če jih najde čuječe. Obrede velike sobote sestavljajo štirje deli: - najprej slavje luči, - potem besedno bogoslužje, - nato krstno in birmansko bogoslužje - in - višek vsega - evharistično bogoslužje, prva velikonočna maša, ki je po besedah sv. Hipolita Rimskega za vse kristjane velika radost, čast, jed in sladkost. Zunaj na dvorišču bo duhovnik blagoslovil ogenj in z njim prižgal velikonočno svečo, ki predstavlja vstalega Kristusa. Svečo bo duhovnik (diakon oz. strežnik) prinesel slovesno v sprevodu v cerkev in trikrat zapel z vedno višjim glasom:»kristusova luč«. Odgovarjali bomo»bogu hvala«. Ko duhovnik (diakon) prvič zapoje»kristusova luč«, bo najprej duhovnik prižgal svojo svečo ob velikonočni sveči, ko zapoje drugič, prižgejo sveče ostali duhovniki in strežniki, ko tretjič, pa vsi vi. Ko bo sprevod z velikonočno svečo prišel v cerkev, bomo vsi vstali. 12. Luči v cerkvi ugasimo. Na primernem kraju zunaj cerkve pripravimo velikonočni kres. Ko se ob njem zberejo ljudje, pristopi duhovnik s strežniki (ti se zvrstijo okrog ognja v polkrogu), eden izmed njih nosi velikonočno svečo. 13. Kjer zaradi morebitnih težav ni mogoče pripraviti kres zunaj cerkve, lahko blagoslovitev ognja prilagodimo okoliščinam. Ljudstvo se kakor navadno zbere v cerkvi, duhovnik pa s pomočniki, ki nosijo velikonočno svečo, pride k cerkvenim vratom. Kolikor je mogoče, naj se ljudje obrnejo k duhovniku. 14. Po blagoslovu ognja in okrasitvi velikonočne sveče (misal Veliki teden, str. 132 133), ki jo duhovnik tudi prižge, se sprevod zvrsti v cerkev, ki je v temi. Na čelu sta kadilničar in diakon ali duhovnik z velikonočno svečo. Ta trikrat zapoje Kristusova luč, verniki pa odgovorijo: Bogu hvala. Ob tem pa prižgejo duhovnik, strežniki in ljudstvo na velikonočni sveči svoje sveče, kot je kje v navadi. Po tretjem odpevu se v cerkvi prižgejo vse luči. Do začetka Velikonočne hvalnice imajo naj imajo vsi v rokah prižgano svečo. Blagoslov ognja: Molimo. Vsemogočni Bog, oče luči, po svojem Sinu si prinesel vernikom sijaj svoje slave. Blagoslovi + ta novi ogenj in nam podeli, naj nam ti velikonočni prazniki tako razvnamejo hrepenenje po nebesih, da se bomo popolnoma prenovili in prišli v slavo večne velike noči.
Ko je novi ogenj blagoslovljen, stopi pred duhovnika akolit ali strežnik z velikonočno svečo, duhovnik med luknjice za zrna kadila z ostjo zareže križ, nad njim zariše veliko grško črko alfa, pod njim veliko grško črko omega, med ramena križa pa štiri številke letnice tistega leta. Pri tem govori: 1. Kristus včeraj in danes (začrta navpično črto), 2. začetek in konec (začrta prečno črto), 3. alfa (zariše zgoraj črko Α), 4. in omega (zariše spodaj črko Ω), 5. njegovi so časi (v zgornji levi kot zariše prvo številko letnice), 6. in vekovi (v zgornji desni kot zariše drugo številko letnice), 7. njemu slava in oblast (v spodnji levi kot zariše tretjo številko letnice), 8. vekomaj. Amen. (v spodnji desni kot zariše četrto številko letnice). Nato duhovnik z novim ognjem prižge velikonočno svečo in pravi: Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha. Nato diakon, če tega ni pa duhovnik sam, vzame v roke velikonočno svečo, jo drži dvignjeno in sam zapoje: Ko so križ in druga znamenja začrtani, lahko duhovnik vtisne v svečo pet zrn kadila in pri tem govori: 1. Po svojih ranah 2. svetih in slavnih 3. naj nas varuje 4. in ohranja 5. Kristus Gospod. Amen. 1 4 2 5 3
Velikonočna hvalnica 15. Ko duhovnik pride k oltarju, gre k sedežu. Diakon ali duhovnik postavi velikonočno svečo na svečnik sredi prezbiterija ali ob ambonu. Če uporabljamo kadilo, ga sedaj naložimo kakor za mašni evangelij. Če bo diakon, ki bo pel velikonočno hvalnico, prosi duhovnika za blagoslov. Blagoslov se opusti, če pevec ni diakon. 16. Diakon, če tega ni, duhovnik sam pokadi knjigo in svečo, če je primerno, nato pa poje velikonočno hvalnico na ambonu ali pri stojalu. Vsi stojijo in držijo prižgane sveče v rokah. Če je sila, lahko velikonočno hvalnico poje pevec, ki ni diakon, vendar izpusti besede»zatorej tudi vi«in do konca povabila, in pozdrav»gospod z vami«. 17. Hvalnico poslušamo stoje, nato ugasnemo sveče in začnemo z besednim bogoslužjem.
Drugi del BESEDNO BOGOSLUŽJE 3. KOMENTAR (po hvalnici velikonočni sveči) Ugasnímo sveče in sédimo. Branje Božje besede je bistvena sestavina velikonočne vigilije. Duhovnik nas bo najprej opozoril na pomen tega branja. Poslušali bomo tri odlomke iz stare zaveze, po vsakem bo psalm in molitev, nato se zapoje Slava in takrat se bodo spet oglasile orgle in zvonovi; po berilu iz nove zaveze pa bo zadonela ALELUJA. 18. Pri tej vigiliji, ki je»mati vseh vigilij«, je na voljo devet odlomkov Svetega pisma: sedem iz Stare in dva iz Nove zaveze (berilo in evangelij). 19. Od starozaveznih beril je potrebno prebrati vsaj tri berila, v skrajnem primeru vsaj dve. Nikoli ne sme odpasti berilo o prehodu prek Rdečega morja (3. berilo). Upoštevati je treba, da je branje Božje besede bistvena sestavina velikonočne vigilije. 20. Vsi odložijo sveče in sedejo. Prav je, da nekdo pred berili nakaže vodilno misel Božje besede in ljudi spodbudi k poslušanju komentar. 21. Nato so berila. Bralec gre k ambonu in bere prvo berilo. Nato psalmist ali prvi pevec na ambonu začne psalm, ljudstvo pa poje odpev. Nato vsi vstanejo. Duhovnik moli po vsakem berili Molitev po berilu. Namesto psalma z odpevom imamo lahko nekaj časa sveto tihoto in v tem primeru takoj po»molimo«duhovnik moli molitev. Duhovnik povabi»molimo«, nato nekaj časa vsi tiho molijo, zatem duhovnik odmoli molitev. Po zadnjem berilu iz stare zaveze, psalmu in prošnji prižgemo sveče na oltarju, duhovnik pa začne»slava Bogu na višavah«, ki jo vsi nadaljujejo. Kjer je v kraju navada, naj se sedaj oglasijo zvonovi in orgle.
22. Po hvalnici, kakor navadno, moli duhovnik glavno prošnjo. Bralec nato bere ali poje berilo iz pisma apostola Pavla. 23. Po berilu vsi vstanejo in duhovnik trikrat z vedno višjim glasom zapoje slovesno zapoje»aleluja«, ki jo vsi ponovijo. 24. Nato psalmist ali pevec pri ambonu poje ali bere psalm, ljudstvo pa odpeva:»aleluja«. Če je potrebno, lahko začne peti alelujo psalmist sam. 25. Za evangelij ne nesemo sveč, lahko pa uporabljamo kadilo. 26. Takoj po evangeliju je pridiga, nato se prične krstno bogoslužje. Tretji del KRSTNO BOGOSLUŽJE 4. KOMENTAR (po homiliji) Cerkev je že od nekdaj posvečala posebno skrb tudi novokrščencem oziroma katehumenom, zato je že zelo zgodaj v obredje velikonočne vigilije sprejela tudi krstno bogoslužje, ker se je zavedala, kako veliko moč ima ta zakrament. Z njim se začne v vsakem človeku tisti prehod iz smrti v življenje, ki ga je treba potem uresničevati vse življenje. Zato bo duhovnik sedaj blagoslovil vodo, ki se bo potem uporabljala za krščevanje v velikonočnem času. Vanjo bo potopil tudi velikonočno svečo, podobo Kristusa, ki je s svojim krstom posvetil vodo v Jordanu. Še prej pa poslušajmo litanije vseh svetnikov. 1. Kadar bo sveti krst 27. Duhovnik gre s strežniki h krstilniku, če je na takem mestu, da ga vsi verniki vidijo, sicer naj se posoda z vodo postavi v prezbiteriju. 28. Sedaj povabimo katehumene, botri pa jih predstavijo zbranim vernikom; če bodo krščeni majhni otroci, jih držijo starši ali botri tako, da jih zbrani verniki vidijo. Nato duhovnik nagovori navzoče. 29. Dva pevca ali zbor začneta(jo) peti litanije vseh svetnikov, ki jim dodamo imena zavetnikov katehumenov. Ker je velikonočni čas, vsi stoje odgovarjajo. Kadar gremo v krstilnico po daljši poti, pojemo litanije med potjo. V tem primeru pokličemo katehumene, preden se začne sprevod. V sprevodu gre najprej strežnik (diakon) z velikonočno svečo, nato katehumeni z botri in nazadnje duhovnik s pomočniki; povabilo k molitvi je v tem primeru po litanijah, pred blagoslovom krstne vode.
Litanije vseh svetnikov 30. V litanije lahko vstavimo nekaj drugih svetniških imen, zlasti zavetnika cerkve ali katehumenov.
6. KOMENTAR (po krstu - izročitev prižgane sveče) Po duhovnikovem povabilu bodo botri prižgali sveče na velikonočni sveči in jih izročili novokrščencem. 7. KOMENTAR (če je še sveta birma) Odrasli novokrščenci in tisti, ki so se pripravljali, bodo sedaj prejeli sveto birmo in tako postali Kristusovi pričevalci v današnjem svetu. Tudi mi jih s tiho molitvijo podpirajmo. Obnovitev krstnih obljub Blagoslov krstne vode 5. KOMENTAR (po prošnji za katehumene) Duhovnik bo sedaj blagoslovil krstno vodo. Katehumeni se bodo odpovedali hudemu duhu izpovedali vero nato pa prejeli krst. 31. Sledi blagoslov krstne vode, pri katerem duhovnik potopi velikonočno svečo v vodo (če je primerno lahko enkrat ali trikrat). 32. Obred krsta poteka po obredniku svetega Krsta. 33. Sledi dejanje samo katehumenov: odpoved hudemu duhu in izpoved vere, maziljenje s krstnim oljem, nato je krst. Duhovnik novokrščence mazili s krizmo, jim izroči belo oblačilo in prižgano krstno svečo, ki jo prižge ob velikonočni sveči. 34. Odrasli krščenci prejmejo takoj po krstu sveto birmo, če je navzoč škof ali pooblaščeni duhovnik. 10. KOMENTAR (krstne obljube - takoj po krstu in birmovanju) Sedaj bomo obnovili krstne obljube. Duhovnik nas bo povabil, naj se odpovemo hudemu duhu in izpovemo vero. Odgovarjamo v ednini:»se odpovem«in»verujem«. Ta čas imamo v rokah prižgane sveče in stojimo. Po obnovitvi krstnih obljub in izpovedi vere vas bo duhovnik pokropil s krstno vodo, vi pa se v spomin vašega krsta pokrižate. Medtem bomo peli pesem. 35. Strežniki prinesejo ogenj z velikonočne sveče vsem ljudem. Vsi prisotni se s prižganimi svečami v rokah odpovejo hudemu duhu in izpovejo vero. 36. Duhovnik nato pokropi ljudstvo z blagoslovljeno vodo, medtem ko vsi pojejo odpev ali drugo pesem o krstni skrivnosti. Med petjem odvedejo novokrščene na njihovo mesto med verniki. Strežniki spoštljivo nesejo posodo s krstno vodo v krstilnik, če je bil blago slov krstne vode v prezbiteriju.
2. Kadar ni krsta 37. Kadar ni krščevanja, obredi pa se vršijo v cerkvi, ki ima krstni kamen, duhovnik po pridigi nagovori ljudi in jih povabi k litanijam vseh svetnikov, blagoslovi krstno vodo, zatem se vsi s prižganimi svečami v rokah odpovejo hudemu duhu in izpovejo vero, nato jih duhovnik pokropi z blagoslovljeno vodo, ki jo potem nese v krstni kamen ali postavi na primerno mesto. 3. Kadar ni krsta in krstnega kamna 38. Kjer ni krstnega kamna, duhovnik ne blagoslovi krstne vode, tudi ni litanij, ampak po obnovitvi krstnih obljub pokropi ljudstvo z vodo, ki jo blagoslovi z molitvijo (misal Veliki teden, str. 152). 39. Po kropljenju gre duhovnik k sedežu in tam takoj vodi prošnje za vse potrebe, ki se jih novokrščeni prvikrat udeležijo. Vere ni! Četrti del EVHARISTIČNO BOGOSLUŽJE 40. Duhovnik gre nato k oltarju in kot običajno začne evharistično bogoslužje. 41. Bolj prav je, da kruh in vino prinesejo k oltarju novokrščeni. Prošnja nad darovi Večni Bog, sprejmi s temi darovi tudi prošnje svojega ljudstva. Kar se je začelo v teh velikonočnih skrivnostih, naj nam bo po tvoji moči v zdravilo za večnost. Prošnja po obhajilu Sveti Bog, nasitil si nas s hrano velikonočnih skrivnosti. Daj nam Duha svoje ljubezni, da bomo po tvoji dobroti vsi enega srca. 12. KOMENTAR (tik pred obhajilom) Duhovnik bo najprej obhajal odrasle novokrščence in birmance na njihovih mestih. Šele nato pristopite k obhajilu tudi ostali.
42. Pri odslovitvi reče diakon ali duhovnik sam: Pojdite v miru, aleluja, aleluja. VELIKONOČNA PROCESIJA Za procesijo pripravimo: o Liturgična barva je bela (ali zlata). o Velum in pluvial. o Lekcionarji: Obrednik Veliki teden, obrednik Blagoslovi, Cerkveni molitvenik (str. 92-94). o Sveči, kip Zveličarja, kadilnica in čolniček, zvonec. o Nebo, bandera, svetilke. o Posebej so priporočene vaje za strežnike. Priporočene pesmi: o Velikonočne pesmi. 1. KOMENTAR (5 minut pred procesijo) Čez nekaj trenutkov bomo začeli z vstajenjsko procesijo, zato naj vam na kratko povem nekaj navodil. Duhovnik bo pristopil k Božjemu grobu, kjer se bo zapela vstajenjska aleluja. Med pesmijo»zveličar naš je vstal iz groba«, se bo začel oblikovati sprevod za procesijo. Na čelu gre kipec vstalega Zveličarja, otroci in farno bandero. (Za njim se zvrstite moški. Sledi bandero, pevci, ministranti in nebo z Najsvetejšim, ki ga spremljajo možje z lučmi. Za nebesom gre bandero, nato pa ženske.) V procesiji hodimo urejeno, po dva in dva, v primerni razdalji. Hodili bomo zmerno, tako, da boste lahko vsi sledili. Pevci bodo med procesijo peli velikonočne pesmi. Prosimo, da med procesijo ne klepetate. Po končani procesiji bomo v cerkvi nadaljevali s slovesno vstajenjsko mašo. 42. Ni velikonočnega praznovanja brez velikonočne procesije, ki je ob dobri pripravi izpoved vere v vstalega Zveličarja in izraz velikonočnega veselja. 43. Slovesno velikonočno procesijo opravimo po vigiliji ali pred dnevno mašo, po krajevni navadi. Najbolj običajna je procesija pred jutranjo mašo. Duhovnik s strežniki pristopi k Božjemu grobu, kjer pokleknejo pred Najsvetejšim ter ga skupaj z verniki tiho počastijo. Duhovnik ogrnjen z velumom vzame v roke Najsvetejše in obrnjen k ljudem trikrat zapoje, vsakokrat višje, velikonočno alelujo. Pevci začnejo peti: Zveličar naš je vstal iz groba. Medtem se vrsti procesija. 44. Po končani procesiji duhovnik intonira Tebe Boga hvalimo, in zapojemo zahvalno pesem. Nato zapojemo pesem za blagoslov: V zakramentu, duhovnik pa podeli blagoslov z Najsvetejšim. Pevci zapojejo himno Raduj se, Kraljica Nebeška. Med petjem vsi stojimo.
45. Pevci nato zapojejo uvodno pesem, medtem se duhovnik preobleče v mašni plašč, počasti in pokadi oltar in začne mašo s Slavo. Ko se procesija vrne v cerkev, duhovnik postavi Najsvetejše na oltar, ga pokadi in intonira: Tebe Boga hvalimo. Znova se oglasijo zvonovi in zbrano občestvo poje zahvalno pesem. Po končani pesmi duhovnik stoje zapoje: Gospod z vami. Medtem duhovnik Najsvetejše pokadi, nato zapoje: Molimo. Dobri Bog, vse ljudi si odrešil z velikonočno skrivnostjo tvojega Sina. Ohrani v nas delo svojega usmiljenja, da bomo trajno obhajali skrivnost odrešenja in prejemali njegove sadove. Vsi: Amen. Po blagoslovu duhovnik Najsvetejše postavi v tabernakelj, pevci pa zapojejo: Raduj se, Kraljica nebeška. Kadar procesiji sledi maša, se duhovnik med petjem pripravi za mašo, počasti oltar (ga pokadi) in masno opravilo začne s Slavo. Vsi: In s tvojim duhom. Duhovnik: Molimo. Dobri Bog, vsako leto nas razveseljuješ s slavjem Kristusovega vstajenja. Naj nam to praznovanje pomaga, da bomo nekoč obhajali večno in neminljivo veliko noč. Po Kristusu, našem Gospodu. Vsi: Amen. Zbor ali vse ljudstvo zapoje evharistično pesem: V zakramentu vse svetosti.
SVETO VELIKONOČNO TRIDNEVJE 2. dopolnjena in prenovljena izdaja Izdala: MKSBD Dopolnil in uredil: Matej Gnidovec V Ljubljani, 19. marca 2016, na praznik svetega Jožefa