»Nihil de nobis, sine nobis«bilten rehabilitandov Centra za poklicno rehabilitacijo enote Murska Sobota Uspeha si elimo vsi, Radost med nami ivi, Iskrenost nam tuja ni. Sr se nam v sih nasmehne, O zaiskri in ustva naša po ivi, A le tako se lepo ivi. Aleksandra Kurnik Uvodne misli Rehabilitandi se predstavimo Aktivnosti in oddelki Grška pripoved.. Razvedrilo Zahvala mentorjem Popotnica mentorjev Oktober, 2014
UVOD V BILTEN 3.9.2014 se je za elo naše vsakdanje sre evanje v Univerzitetnem rehabilitacijskem inš tutu So a. Vseh 12 udele encev je prišlo z mešanimi ob utki, vendar vsi z upanjem, da nam bodo naše mentorice in mentorji pomagali naj ustrezno zaposlitev, saj je vsak posameznik unikat in skriva v sebi potencial, ki bi mu lahko pomagal do ustrezne zaposlitve. Delo daje posamezniku dru beno dimenzijo, osmišlja njegov vsakdan in mu omogo a neodvisnost. Pravica do dela je tako odgovor na in mno loveško potrebo, ki sega onstran telesne ali psihi ne funkcionalnos Kmalu se je naša radovednost umirila, saj smo spoznali mentorje, ki so vsak dan skrbno in prijazno bdeli nad našim delom in našimi izdelki. Razdelili so nas v skupine po š ri, kjer so se s asoma stkale prijateljske vezi, ki so bile polne humorja. NAŠE SKUPINE SE PREDSTAVIJO 1. Ljubica Zadravec 2. Geno Tinev 3. Peter Sere n 4. Aleksandra Kurnik LJUBICA ZADRAVEC Stara sem 39 let. V program zaposlitvene rehabilitacije sem vklju ena zaradi zaposlitve. V centru pridobivam nova znanja in ro ne spretnos. V skupini se dobro po u m. GENO TINEV Sem Geno Tinev. Prihajam iz Murske Sobote. Kon al sem srednjo naravoslovno matema no šolo. Od mlados me spremlja ljubezen do igranja na klavir. Ve inoma asa svojega ivljenja sem bil zaposlen kot pianist po hotelih v Prekmurju. Ker sem ostal brez zaposlitve sem sedaj vklju en v program zaposlitvene rehabilitacije na inštitutu URI So a. V naši skupini smo se uporabniki dobro ujeli ter si vsi elimo, da nam bodo mentorji pomagali pri uresni itvi naših zaposlitvenih ciljev. PETER SERETIN Sem Peter. Doma sem iz Raki ana. Star sem 35 let. V prostem asu rad poslušam glasbo in kolesarim. V skupini se dobro po u m in sem zadovoljen. Na inš tut za rehabilitacijo prihajam z namenom, da bi se im prej zaposlil. ALEKSANDRA KURNIK Stara sem 29 let. Po poklicu sem ekonomski tehnik. V prostem asu rada kolesarim in gledam televizijo. V ta program sem vklju ena, ker bi se im prej rada zaposlila, pri emer mi bodo tukaj zaposleni pomagali. 1
5. Aranka Golubov 6. Jasna Hartman 7. Dejan Co 8. Sanja Bogi ev ARANKA GOLUBOVI Sem Aranka Golubovi iz Murske Sobote. Na URI So a sem prišla, da mi bodo našli slu bo. 10 let sem e nezaposlena. JASNA HARTMAN Sem Jasna Hartman. Prihajam iz Murske Sobote. Brezposelna sem prišla na URI So a, da mi poiš ejo primerno zaposlitev. DEJAN COTI Sem Dejan Co iz Ljutomera. Sem nezaposlen, star sem 23 let. Na URI So a sem prišel z namenom, da mi najdejo slu bo. SANJA BOGI EVI Prihajam iz Van e vasi. Stara sem 27 let, sem ma dveh otrok. Na URI So a sem prišla, ker si elim imprejšnje zaposlitve. 9. Marina Horvat 10. Santa Classe 11. Boštjan in 12. Lidija nidar MARINA HORVAT Prihajam iz Cankove. Sem ma dveh otrok. Sem nezaposlena in tudi jaz upam, da mi bodo na URI - So a našli zaposlitev. SANTA CLASSE Rojena sem v Dominikanski republiki. Prihajam iz Renkovec. Sem dolgotrajno bolna. Prišla sem na URI- So a in upam, da mi bodo našli sl bo. BOŠTJAN IN Prihajam iz Renkovec. Star sem 34 let. Po poklicu sem oblikovalec kovin. Sem, na inš tut sem prišel, ker bi se im prej rad zaposlil. LIDIJA NIDARI Prihajam iz okolice Ljutomera. Po poklicu sem šivilja. Na inš tut sem prišla z namenom, da mi mentorji pomagajo pri iskanju zaposlitve. Trud mentorjev pri iskanju zaposlitve je obrodil sadove in od 1. 10. 2014 sem na usposabljanju kot pomo nica v kuhinji v domu za ostarele Ljutomer, kjer se dobro po u m. 2
REHABILITACIJA IN NJENE DEJAVNOSTI Temeljno na elo demokra ne dru be je zagotovi invalidom enake pravice in mo nos da dobijo in tudi obdr ijo zaposlitev po svoji izbiri glede na svoje sposobnos. Osebe s posebnimi potrebami so ena najbolj ranljivih skupin na trgu dela, ki se pri zaposlovanju in razvoju poklicne kariere soo ajo s še posebej velikimi te avami. Zaposlitev predstavlja temelj socialne varnos posameznika, delo pa omogo a sredstva za pre ivljanje, udejstvovanje v dru bi in mo nost samouresni itve. Brezposelnost tako ne povzro a le materialnih te av, ampak tudi socialne in ustvene pri ske na posameznika in na skupnost, v kateri ta ivi. Zaposlovanje invalidov v Sloveniji je stalen problem, saj je njihov polo aj na trgu dela še vedno precej neugoden. Dr ava skuša z dolo enimi ukrepi vzpodbuja zaposlovanje invalidov: s pravico do zaposlitvene rehabilitacije, s prilagoditvijo delovnih mest za delo invalidov in s kvotnim sistemom. V centru za poklicno rehabilitacijo Murska Sobota, se odvijajo razli ne dejavnos, ki vklju ujejo urjenje spretnos od socialnih do delovnih. Vsakdo od nas je prepoznal neko dejavnost, ki ga veseli in jo rad po ne. Skozi pestro paleto ak vnos se oblikujejo naši interesi ter krepijo nova delovna podro ja, ki nam pripomorejo k la jemu iskanju zaposlitve. Razdeljeni smo bili v tri skupine. Vsaka skupina se je izmenjevala tedensko, tako, da je dobil vsak posameznik prilo ost na vseh oddelkih, kjer se je imel mo nost izkaza pri razli nih ak vnos h. Celotno delo je potekalo pod skrbnim in budnim o esom naših mentorjev. Oddelki, kjer so se izvajale ak vnos - delovna terapija - tehnologija - krea vno delo - tehnologija - normirano delo DELOVNA TERAPIJA Delovna terapija omogo a ljudem vklju evanje v vsakodnevne ivljenjske ak vnos ki so za njih smiselne in namenske ter posledi no pozi vno vplivajo na njihovo zdravje in dobro po utje. Delovni terapevt pomaga posamezniku, da kljub primanjkljajem in omejitvam postane im bolj samostojen pri osnovnih ivljenjskih ak vnos h. loveka obravnava celostno z upoštevanjem njegovih vrednot in okolja, v katerem ivi in deluje. Tukaj smo razvijali ro ne spretnos miselno podro je, krepili pozornost, koncentracijo, vztrajnost, vzdr ljivost ter ohranjali psiho zi no kondicijo. Ak vnos so zajemale predvsem kreativne tehnike dela (izdelki iz krep papirja, das mase, mozaik), miselno-kogni vne naloge, kjer so pogosto bila na preizkušnji naša splošna znanja in razgledanost, ak vnos na ra unalniku (delo z Microso Wordom ter Excelom, veš ine iskanje zaposlitve, pisanje vloge za zaposlitev). 3
Pri nalogah so nas spremljale in spodbujale mentorice Majda Zrim, Klavdija Novak in Mateja Sok. TEHNOLOGIJA-KREATIVNO DELO Tehnologija je ve inoma potekala z mentorico Brigito Šavel, pri kateri smo izdelovali razne izdelke in tako pridobivali na podro ju delovne spretnos To so bila predvsem na ro na dela, kjer smo morali bi natan ni in spretni. Veliko smo šivali, cufali blago, barvali, lakirali les, risali ho itja in poslikavali izdelke iz lesa. Preizkusili smo se tudi pri pirogra kjer smo prerisovali razne mo ve, vzorce in napise na lesene ploš ice, katere smo kasneje s pirografom i gali. 4
NORMIRANO DELO Pri normiranem delu se je ocenjevala predvsem naša delovna u inkovitost in kvaliteta dela. Upogibali in lepili smo mape ter nameš ali gumice in mon rali objemke. Naredili smo tudi voš ilnice, izdelovali veri ice iz koledarjev ter jih polakirali. Moški so bili ve inoma v delavnici, kjer smo pod skrbnim mentorstvom gospoda Bojana Ošlaj upogibali in lepili mape ter izvajali monta o objemk na normo. Naše delo je ocenjevala mentorica Mira Nemec. 5
OSTALE DEJAVNOSTI Skupina s socialnima delavkama Lidijo Doro in Simono Roškar Vsak ponedeljek smo imeli skupino z Lidijo ali Simono, kjer smo se pogovarjali o mo os h zaposlitve, usposabljanja in aktualnih razpisov, ki jih ponuja Zavod za zaposlovanje. Vsaki je ena skupina prišla na vrsto za predstavitev svojega hobija. Da bi dosegli namen te skupine, smo reševali razli ne vprašalnike, se pogovarjali o naših ovirah in iskali mo nos zaposlitve. Ob tem so potekali tudi individualni razgovori. Skupina s psihologinjo Bojano Fulder Ob sredah smo vsakih 14 dni imeli skupino z Bojano, kjer smo spoznali in odkrivali lastne potenciale ter govorili o samopodobi. Ugotavljali smo kaj je sto, kar nas v ivljenju najbolj mo vira. Postavljali smo si cilje, ki bi izboljšali našo kvaliteto ivljenja. Skupina s tehnologinjo Miro Nemec Vsakih 14 dni smo z Miro pogledali norme, ki smo jih dosegli ko smo bili na normiranih delih. Tu so prišle do izraza predvsem naše ro ne spretnos ki so se od posameznika do posameznika razlikovale. Na podlagi tega smo dobili okvirno predstavo v kakšnem delovnem okolju bi se lahko zaposlili, vendar se pri obravnavi primernega delovnega okolja posameznika, upošteva celostna podoba udele enca. Skupina s psihologinjo Kamilo Temlin Ob petkih je potekala skupina s Kamilo, kjer smo trenirali socialne spretnos in veš ine. Vedno smo se najprej posedli v krog. U ili smo se kako komunicira med sabo in kako posluša druge. Vsekakor je šlo za pogovore psihološke narave, ki nas spremljajo v vsakdanjem ivljenju. Tukaj smo se nasmejali, spros in ve krat tudi kaj zaigrali. Skratka bilo je zabavno in predvsem pou no. 6
POSEBNI DOGODKI Dne 25. 9. 2014 smo se udele enci rehabilitacije skupaj z našimi mentorji udele ili sre anja invalidskih organizacij in društev Pomurja. Prireditev je potekala v Pokrajinski in študijski knji ici v Murski Sobo. Hkra je potekala razstava izdelkov, ki so jih naredili lani društev in organizacij. lani in lanice društev ter organizacij so popestrili sre anje s kulturnim programom. 1. 10. 2014 smo se nekateri udele enci udele ili tudi dneva odpr h vrat zavoda Son ek, kjer smo si ogledali njihove delovne prostore in izdelke. Poskrbeli so tudi za odli no pogos tev ter za pester glasbeni program. Uporabniki zavoda Son ek so osebe, ki imajo cerebralno paralizo. RAZVEDRILO No stavim, da ne veste kaj si misli vaša mucka, ko kar na lepem manjšega od sebe sre a cucka. Geno Tinev Jaka ima šest parov modrih in šest parov rde ih nogavic. Koliko nogavic mora Jaka vze iz predala, da bo imel zagotovo vsaj en par iste barve? (Pri tem povejmo, da je zunaj no, sve ka pa ne deluje, tako da Jaka izbira v popolni temi.) Vpiši število nogavic, ki jih mora Jaka izbra ODGOVOR: REŠI REBUS: 7
V spodnji tabeli se skriva slovenski pregovor iz š rih besed. Iš i v vseh š rih smereh, tudi diagonalno. Ali ga najdeš? Š P D S T C A R R G F M H U F K L E J S H L C R R F A B L A E T N M P A M Š C I H P A N D R A L S B L R K E F R U O E S M C S Š O F B M L S H G P Z Š D N R J V O A T A L Z P F Z ZAKLJU NE MISLI eprav so sodobne dru be bolj odprte, strpne in razumevajo e, se v asih še vedno dogaja, da je invalidnost nekoliko s ma zirana. Še vedno se v nekaterih mes h doma in po svetu najdejo trgovski centri, lokali, restavracije in drugi objek ki niso prilagojeni invalidom. Gibalno ovirani imajo te ave tudi pri iskanju zaposlitve. Invalidi nimajo prilo os opravljanja dolo enih poklicev, eprav imajo vse sposobnos in talente, ki so nujne za dolo eno delo. Veliko invalidov ima izjemen potencial in talent, ki ga dru ba prepogosto sploh ne vidi. Seveda pa lahko s skupnimi mo mi in dobro voljo naredimo še ve Ne le da je treba za la je in predvsem samostojnejše ivljenje invalidov odstrani arhitektonske ovire in postavitvi klan ine, prilagodi bankomate ter ban na okenca, poskrbe za zanje primeren javni promet, parkirna mesta in sanitarije tudi ljudje se moramo ve krat postavi v njihovo ko o in po najboljših mo eh pomaga pri soustvarjanju pogojev za neodvisno ivljenje invalidov. 8
PRIPOVED IZ GRŠKE MITOLOGIJE pripoved, ki naj bo naš vzgled Hefajst Od pohabljenega de ka do bo anstva z zla mi nogami Zgodba o junaku, ki je padel na dno, a nikoli obupal. Zavr en, poni an in pohabljen se je dvignil mo nejši kot kadarkoli ter zasedel mesto med mogo nimi bogovi Olimpa. Hefajst se je rodil mogo nim staršem, o etu bogov Zevsu in ljubosumni boginji Heri. Zaradi o etovega prešuštvovanja je bil od rane mlados pri a neprestanim prepirom. Nakopi ena jeza ga je naposled pripeljala do odlo itve premagal bo strah in se uprl strašnemu o etu. Ob naslednjem prepiru med staršema se je tako odlo no postavil v bran materi, zaradi esar je Zevs pobesnel. Zagrabil je svojega sina za noge in ga zalu al z Olimpa. Presene eni mladi Hefajst je padal devet dni in prav toliko no i ter naposled treš il ob trda tla. Mo no se je poškodoval, bil je na robu smr A Hefajst se nikoli ni predal. Izuril se je v mojstra obr in najve jega kova a, kar jih je kadarkoli bilo. Vsaki izmed umetnij je vdahnil koš ek duše in postal znan dale naokoli. V vro ih plamenih svoje kova nice si je iz srebra in zlata skoval nove noge. Dvignil se je in postal edini, ki mu je po izgonu uspel povratek na Olimp. Zasedel je mesto boga obr in ognja ter postal zavetnik ubogih, pohabljenih in zavr enih. Poro il se je z Afrodito, najlepšo od boginj, in še naprej koval izdelke za bogove ter najve je junake med smrtniki. Hefajstova zgodba simbolizira neverjetno voljo do ivljenja, nepopustljivost in trdo ivost. U i nas, naj nikoli ne obupamo, ne glede na to, kako brezizhoden se nam zdi polo aj v dolo enem trenutku. V ivljenju hodimo vsak po svoji po. Nekatere so lahke in varne. Po njih brez posebnega napora hodi ve ina ljudi. Obstajajo pa tudi druga ne, te je po. Posejane so s številnimi ovirami in preprekami, polne pas in nevarnos. Najve ji ljudje na svojih potovanjih niso hodili po lahkih poteh. Vzpenjali so se tam, kjer je ve ina obupala in se dvignili višje kot ljudje pred njimi. Tako kot Hefajst so verjeli vase in se, s svojimi zla mi nogami, bli ali nebu ter naposled ujeli svoj koš ek nebes. To so ljudje, ki pišejo najlepše zgodbe. 9
ZAHVALA MENTORJEM Iskreno se zahvaljujemo vsem mentorjem, ki so se zmeraj trudili in bili potrpe ljivi do našega dela in nam s tem olajšali pot, ki nas je vodila od enega do drugega mentorja. Še enkrat iskrena hvala POPOTNICA MENTORJEV Vsak izhod je vhod v nekaj novega in tudi pred vami je nova pot, na katero zaradi novih izkušenj stopate mo nejši in pogumnejši. Zaupajte vase in sledite svojim ciljem. Pri tem naj vas spremlja Konfucijeva misel, ki pravi:»naša najv ja veli ina ni v tem, da nikoli ne pademo, temv, da se vsakokrat, ko pademo, poberemo«. STROKOVNI TIM CPR MURSKA SOBOTA: Mira Nemec - univ. dipl. ing. tekst. teh. Ksenija Šterman - spec. med. dela prometa in športa Kamila Temlin - spec. klin. psih. Bojana Fulder- univ. dipl. psih. Brigita Šavel- dipl. ing. teh. Majda Zrim - prof. ped. in soc. Klavdija Novak - dipl. del. terapevtka Mateja Sok - dipl. del. terapevtka Simona Roškar- univ. dipl. soc. del. Lidija Dora- mag. soc. del. Bojan Ošlaj- mentor Peter Gjergjek- in. inf. Uredila: Geno Tinev in Aleksandra Kurnik 10