REPUBLIKA SLOVENIJA Sektor za statistiko cen STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA ICŽP (indeks cen življenjskih potrebščin) HICŽP (harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin) ZA LETO 2006 Poročilo pripravila: Miha Trošt, Ema Mišić Ljubljana, september 2007
Kazalo 0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju... 4 1 Ustreznost statističnih konceptov... 10 1.1 Ključni uporabniki podatkov raziskovanja... 10 1.2 Komuniciranje z uporabniki... 10 2 Točnost ocen... 11 2.1 Vzorčne napake... 11 2.1.1 Postopek izračuna vzorčne napake... 11 2.1.2 Vzorčna napaka... 11 2.1.3 Pojasnila... 11 2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak... 11 2.2 Vnos podatkov... 12 2.3 Kontrola podatkov... 13 3 Pravočasnost in točnost objave... 15 3.1 Pravočasnost objave... 15 3.1.1 Pravočasnost prve objave... 15 3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov... 15 3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti... 15 3.2 Točnost objave... 15 3.2.1 Točnost prve objave... 15 3.2.2 Razlogi za večje odmike in ukrepi za izboljšanje točnosti objav... 15 4 Dostopnost in jasnost informacij... 16 4.1 Dostopnost informacij... 16 4.1.1 Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov... 16 4.1.2 Delež uporabljenih kanalov... 16 4.1.3 Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov... 16 4.1.4 Delež uporabljenih načinov izkazovanja rezultatov... 17 4.2 Jasnost izkazanih informacij... 17 4.2.1 Tiskane publikacije... 17 4.2.1.1 Izkazani rezultati... 18 4.2.1.2 Nivo (podrobnost) izkazovanja... 18 4.2.1.3 Metapodatki... 18 4.2.1.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov... 19 4.2.2 Spletna objava... 19 4.2.2.1 Izkazani rezultati... 19 4.2.2.2 Nivo izkazovanja... 19 4.2.2.3 Metapodatki... 19 4.2.2.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov... 19 4.2.3 Ostali načini izkazovanja rezultatov... 20 5 Primerljivost statistik... 21 5.1 Časovna primerljivost... 21 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst... 21 2
5.1.2 Prelomi v časovni vrsti... 21 5.1.3 Ostali dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost... 21 5.2 Krajevna primerljivost... 23 5.2.1 Primerljivost z ostalimi članicami evropskega statističnega sistema... 23 5.3 Desezoniranje... 25 6 Skladnost... 26 6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki... 26 6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov... 26 6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki... 26 6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki... 26 6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja... 26 7 Stroški in obremenitve... 29 7.1 Stroški raziskovanja s strani urada... 29 7.2 Obremenitev in stroški poročevalskih enot... 29 7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev... 29 Literatura in viri... 30 Priloge... 31 3
0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju Namen raziskovanja Statistika cen spremlja podatke o cenah izdelkov in storitev, ki se prodajajo na drobno, cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih na domačem trgu in tistih, ki jih ti izvozijo, uvozne cene ter cene kmetijskih pridelkov. Za prikazovanje dinamike cen se izračunavajo indeksi cen. Najbolj poznani med njimi so indeksi cen življenjskih potrebščin, ki so merilo inflacije (povzeto po: http://www.stat.si/tema_ekonomsko.asp). Izmed cenovnih indeksov se kot meri inflacije v Sloveniji uporabljata»harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP)«in»Indeks cen življenjskih potrebščin (ICŽP)«. HICŽP meri spremembe v ravni drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev glede na sestavo izdatkov, ki jih potrošniki (domači in tuji) namenjajo za nakupe predmetov končne porabe na ozemlju Slovenije (načelo domače porabe). HICŽP se uporablja za spremljanje gibanja drobnoprodajnih cen v državah EU, primerjanje inflacijskih stopenj med državami članicami EU, uporablja pa se tudi kot uradna mera Evropske centralne banke (ECB) pri zagotavljanju cenovne stabilnosti v Ekonomski in monetarni uniji (EMU). ICŽP meri spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev glede na strukturo izdatkov, ki jih domače prebivalstvo namenja za nakupe predmetov končne porabe doma in v tujini (načelo nacionalne porabe). Pri nas se ICŽP zaradi velike metodološke podobnosti pri uporabi praktično ne razlikuje od HICŽP, vendar pa se ICŽP uporablja tudi za usklajevanje plač in drugih socialnih transferjev z rastjo cen v Sloveniji. Od leta 1998 je uradna mera inflacije v Sloveniji. Prej je to funkcijo opravljal indeks cen na drobno. Enote opazovanja Enota opazovanja so drobnoprodajne cene izdelkov in storitve končne potrošnje, ki imajo najpomembenjši delež v skupni potrošnji povprečnega potrošnika, in katerih gibanje cen obenem najbolje odraža gibanje cen sorodnih izdelkov oziroma storitev. Ti izdelki in storitve sestavljajo t.i.»košarico«dobrin. Vanjo so zajeti izdelki in storitve, katerih delež v skupni potrošnji prebivalstva je večji od 0,1 %. Zbiranje podatkov Podatki o cenah se zbirajo s pomočjo opazovalcev cen. Opazovalci cen vsak mesec zberejo podatke o cenah reprezentativnih izdelkov in storitev. Za večino izdelkov in storitev se cene opazujejo enkrat mesečno, izjema so cene kmetijski pridelkov, katerih cene se zbirajo dvakrat mesečno, ter cene naftnih derivatov. 4
Proizvodi so za potrebe izvajanja oziroma razporeditve časa opazovanja v posameznem mesecu razvrščeni v naslednje sorodne skupine: Skupine izdelkov oz. storitve Kmetijski pridelki Živilski izdelki Neživilski izdelki Storitve Naftni derivati Čas opazovanja cen v 1. in 3. tednu v mesecu med 16. in 21. v mesecu med 1. in 15. v mesecu med 22. in 25. v mesecu med 1. in 25. v mesecu Cene se neposredno zbirajo v Kopru, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu na okoli 1.100 izbranih opazovalnih mestih (trgovine, tržnice, obrtne delavnice, storitvene in druge organizacije). Del cen se zbere tudi po telefonu in prek interneta. Cene se torej zajemajo lokalno (na terenu) in centralno (v Oddelku za cene življenjskih potrebščin na SURS). Mesečno je v izračun HICŽP in ICŽP zajetih okoli 14.000 cen. Število mest, kjer se spremljajo cene, in povprečno mesečno število zbranih cen v 2006: Št. opazovalnih mest Št. cen Koper 209 2356 Ljubljana 297 3335 Maribor 282 3156 Novo mesto 192 2219 Oddelek 138 2664 Skupaj 1118 13730 Mesta, kjer se spremljajo cene, so izbrana na podlagi podatkov o prometu v trgovini na drobno, podatkov iz poslovnega registra in drugih virov, predvsem pa na podlagi informacij opazovalcev cen in razmer na trgu. Glavni kriterij za izbor snemalnega mesta v posameznem kraju je zagotoviti čim večjo pokritost prodajnega prostora in obenem tudi ustrezno zastopanost različnih tipov trgovin oz. prodajnih mest. V vzorec so izbrane različne vrste prodajnih mest: klasične trgovine, supermarketi, veliki nakupovalni centri, tržnice, obrtne delavnice, restavracije in hoteli. Cene za nekatere izdelke oz. storitve pa se zberejo tudi prek interneta in prodajnih katalogov. Na število snemalnih mest, kjer se bodo spremljale cene, vpliva velikost kraja kot tudi vrsta izdelka oz. storitve, za katerega se cene spremljajo. Seznam snemalnih mest se revidira in dopolni ob koncu vsakega leta. 5
Zajetje Košarico za izračun indeksov cen življenjskih potrebščin je v letu 2006 sestavljalo 648 reprezentativnih proizvodov. V košarico so izbrani tisti proizvodi, ki imajo najpomembnejši delež v skupni potrošnji gospodinjstev in katerih gibanje cen obenem najbolje odraža gibanje cen sorodnih proizvodov. Izbor oz. zamenjave reprezentativnih izdelkov in storitev v košarici se opravijo ob koncu vsakega leta, ko se določijo tudi njihovi opisi. Podlaga za njihov izbor so informacije iz anket o potrošnji gospodinjstev, statistike trgovine, tržne raziskave ter v največji meri informacije opazovalcev cen o dogajanju na trgu. Ti se potem v končni fazi tudi odločijo in izberejo, proizvod katerega proizvajalca konkretno bodo spremljali na določenem snemalnem mestu (npr. alpsko mleko z 1,6 % maščob v litrski embalaži od Ljubljanskih mlekarn). Pri svojem izboru morajo upoštevati širši opis izdelka oz. storitve, za katerega je potrebno zbrati cene, zastopanost različnih proizvajalcev, kot tudi dobro prodajo tega izdelka na izbranem snemalnem mestu. Opisi posameznih izdelkov oz. storitev so bolj ali manj podrobni in vsebujejo navedbo velikosti, sestave, gramature, znamke, merske enote in včasih tudi cenovnega razreda. Kako podrobna bo specifikacija, je odvisno tudi od same narave izdelka oz. storitve. V primeru, ko ima le-ta veliko karakteristik, ki lahko vplivajo na njegovo ceno, je potem tudi njegova specifikacija bolj podrobna. V našem primeru so specifikacije precej podrobne pri avtomobilih, nekaterih tehničnih proizvodih, zdravilih, učbenikih in nekaterih storitvah, bolj ohlapne pa so pri oblačilih in obutvi, hrani. Število izdelkov in storitev v posamezni skupini v letu 2006: 00 SKUPAJ 648 01 Hrana in brezalkoholne pijače 155 02 Alkoholne pijače in tobak 17 03 Obleka in obutev 73 04 Stanovanje 34 05 Stanovanjska oprema 76 06 Zdravje 39 07 Prevoz 59 08 Komunikacije 18 09 Rekreacija in kultura 81 10 Izobraževanje 6 11 Gostinske in nastanitvene storitve 37 12 Raznovrstno blago in storitve 53 6
Definicije in pojasnila Indeksi so relativna števila, s katerimi se primerja za proučevani pojav medsebojno dvoje ali več istovrstnih podatkov. Podatki, ki se jih primerja, morajo biti izraženi v enakih merskih enotah. Razlikujemo med časovnimi indeksi, kjer gre za primerjavo pojava v času, in krajevnimi indeksi, kjer gre za primerjavo v prostoru. COICOP/HICP (Classification of Individual Consumption by Purpose / Harmonized Index of Consumer Prices) je klasifikacija oz. razvrstitev proizvodov po namenu v 12 glavnih skupin, prilagojena potrebam računanja harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin. Drobnoprodajna cena je končna prodajna cena, ki jo plačajo potrošniki za nakupe izdelkov ali storitev končne potrošnje. Vsebuje tudi predpisan davek in preostale dajatve. Uteži pomenijo deleže potrošnje posameznega izdelka oz. storitve v skupni potrošnji in so namenjene tudi merjenju prispevka vpliva spremembe cene posameznega izdelka oz. storitve k skupni spremembi cene. Referenčno (bazno) obdobje uteži je obdobje, običajno izbrano leto, na katerega se nanašajo ocenjene vrednosti potrošnje, uporabljene pri izračunu uteži. Referenčno (bazno) obdobje cen je obdobje, s katerega cenami se ob vsakem izračunu indeksov primerjajo cene iz tekočega obdobja. V primeru SURS je bazno cenovno obdobje december preteklega leta (od leta 1994). Referenčno (bazno) obdobje indeksov je obdobje, običajno izbrano leto, v katerem je indeks enak 100. Blago dnevne rabe so proizvodi, katerih rok trajanja je zelo kratek, običajno do enega leta (npr. hrana, pijače). Poltrajno blago so proizvodi, katerih predvidena življenjska doba je okoli enega leta in katerih vrednost ni prav velika (npr. obleka in obutev). Trajno blago so proizvodi z daljšo življenjsko dobo, obenem pa je tudi njihova vrednost precej velika (npr. pohištvo, prometna sredstva). Sezonski proizvodi so proizvodi, katerih obseg ponudbe na trgu in s tem tudi njihova cena sta zelo odvisni od letnega časa oz. drugih dejavnikov. V našem primeru so med sezonske proizvode uvrščeni sadje, zelenjava in ribe. Goriva in energija je ena od posebnih skupin, ki jo sestavljajo proizvodi za ogrevanje in razsvetljavo stanovanj (045 Goriva in energija) ter pogonska goriva (0722 Goriva in maziva). Obdelava podatkov Opazovalci cen vse zbrane podatke pred vnosom v računalniški program Blaise še enkrat temeljito preverijo. Druga faza kontrole podatkov je vključena v samem programu, ob koncu 7
pa na SURS izračune preverjajo še ročno. Nobena od zbranih cen, katere sprememba je atipična oziroma problematična, se ne izloči avtomatično, ampak se prej temeljito preuči. O njej se poskuša zbrati dodatne informacije. Ko je kontrola cen končana, sledi še izračun indeksov cen. Objava rezultatov Rezultati so objavljeni mesečno in letno. Mesečno: Letno: Prva objava (PO), Podatkovna baza SI-STAT, Pomembnejši statistični podatki (PSP) Slovenija v številkah, Statistični letopis Vprašalnik Ni vprašalnika. 8
Povzetek To poročilo o kakovosti se nanaša na oba indeksa cen življenjskih potrebščin, ki ju izračunava Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Indeksa služita kot glavni meri rasti cen izdelkov in storitev končne potrošnje. Z drugimi besedami, gre za glavni meri inflacije v Sloveniji. Glavni namen poročila je uporabnika oziroma bralca seznaniti, v kolikšni meri obravnavana indeksa cen življenjskih potrebščin služita svojemu namenu, oziroma podati oceno njune kakovosti. Terminologija in metode izračunavanja indeksov cen življenjskih potrebščin (ICŽP) so brezplačno dostopne v tehničnem priročniku»consumer Price Index Manual: Theory and Practice (2004) 1 «, ki ga je v sodelovanju z več nacionalnimi statističnimi uradi pripravil OECD. Terminologija in metode izračunavanja harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICŽP) so brezplačno dostopne v»compendium of HICP reference documents 2 «, ki je obširna zbirka raznovrstnih dokumentov o HICP. Na spletni strani Eurostata pa je poleg omenjene zbirke dostopnih še veliko specifičnih dokumentov, ki so v povezavi s HICP in so uporabniku prav tako na voljo brezplačno. Metodološka pojasnila v skrajšani obliki v slovenskem jeziku so za ICŽP 3 brezplačno na voljo na spletni strani SURS, prav tako pa tudi za HICŽP 4. Pri zagotavljanju kakovosti HICŽP je pomembna Eurostatova strategija»hicp Compliance Monitoring Strategy«, ki je bila pripravljena z namenom spremljanja razvoja in kakovosti HICŽP v državah EU. V skladu s to strategijo je ob koncu leta 2006 Eurostat izdal poročilo o kakovosti slovenskega HICŽP 5, v katerem med drugim ugotavlja, da slovenski HICŽP ustreza stadardom, da je kvaliteten in da se je njegova kvaliteta v zadnjih letih zelo izboljšala. Glede na to, da se ICŽP in HICŽP metodološko praktično ne razlikujeta, saj je bil tudi pri razvoju ICŽP upoštevan pretežni del zahtev iz uredb, ki urejajo HICŽP, ocenjujemo, da je tudi ICŽP dobre kakovosti. 1 http://www.ilo.org/public/english/bureau/stat/guides/cpi/index.htm 2 http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ity_offpub/ks-ao-01-005/en/ks-ao-01-005-en.pdf 3 http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp?pod=4 4 http://www.stat.si/doc/vsebina/04/svn_2006_si.pdf 5 http://epp.eurostat.ec.europa.eu/pls/portal/docs/page/pgp_ds_hicp/tab61582098/hicp%20cm%20- %20SLOVENIA%202006-11.PDF 9
1 Ustreznost statističnih konceptov Pojem»ustreznost statističnih konceptov«se nanaša na lastnost statistik, s katero ugotavljamo, ali le-te zadovoljujejo potrebe uporabnikov. 1.1 Ključni uporabniki podatkov raziskovanja posamezni naročniki: BS, MOL, GZS, podjetja, posamezniki vlada in vladne ustanove: MG, UMAR, MKGP, MF znanstvene, raziskovalne in izobraževalne ustanove: EIPF, IEDP, IER, EF mednarodne organizacije: Eurostat, ECB, ILO, OECD mediji objave v uradnih glasilih: Uradni list (skupni ICŽP, koeficienti). 1.2 Komuniciranje z uporabniki Glavni institut, namenjen komuniciranju med uporabniki in SURS, je sosvet za statistiko cen, ki ga poleg predstavnikov SURS sestavljajo še predstavniki ključnih uporabnikov. Praviloma se sestaja enkrat letno in je namenjen predstavitivi razvojnih dosežkov, razpravam o odprtih vprašanjih na področju statistike cen ipd. Podrobne informacije o sosvetu, vključno s člani in zapisniki z vseh dosedanjih sej sosveta, so na voljo na spletni strani SURS 6. Drugi prav tako pomemben institut, ki pa se predvsem uporablja za komuniciranje SURSa z splošno javnostjo pa so novinarske konference, na katerih se podrobneje predstavljajo cenovna gibanja v državi v nekem obdobju in najpomembnejše metodološke spremembe, narejene pri indeksih cen. 6 http://www.stat.si/drz_stat_sosveti_seznam.asp?sosvet=02
2 Točnost ocen Točnost ocen je definirana kot ujemanje vrednosti, ki jo dobimo na koncu statistične obdelave (po zbiranju podatkov, urejanju, vstavljanju manjkajočih vrednosti, ocenjevanju ipd.), s pravo, toda neznano populacijsko vrednostjo. 2.1 Vzorčne napake Vzorčne napake izhajajo iz dejstva, da na SURS ne spremljajo vseh enot ciljne populacije (cene izdelkov oziroma storitev), ampak samo vzorec le-teh (reprezentativne izdelke in storitve). Zato informacije, zbrane od enot iz vzorca, morda ne odražajo popolnoma informacij, ki bi jih dobili, če bi jih zbrali v celotni populaciji. Razlika med podatki iz vzorca in (neznanimi) podatki iz populacije se imenuje vzorčna napaka. Njen približek je npr. standardna napaka, ki meri razpršenost podatkov in s pomočjo katere lahko izračunamo interval zaupanja za oceno (z določenim tveganjem) ali relativno standardno napako oz. koeficient variacije (količnik med standardno napako in oceno). 2.1.1 Postopek izračuna vzorčne napake Metodologija za ocenjevanje natančnosti indeksov cen življenjskih potrebščin še ni dokončno razvita zaradi kompleksnosti oblikovanja vzorcev (Summary Quality Report HICP, 2006). 2.1.2 Vzorčna napaka Ne glede na to, da metodologija izračunavanja natančnosti indeksov cen življenjskih potrebščin še ni dokončno razvita, pa je za HICŽP za Združeno kraljestvo ocenjeno, da je natančen na desetinko odstotne točke na medletni ravni (tekoči mesec v primerjavi z istim mesecem preteklega leta). To pomeni, da je objavljeni podatek (npr. 2,8 %) lahko za +/- 0,1 odstotne točke zgrešil pravo, vendar neznano vrednost (Summary Quality Report HICP, 2006). Ker gre za harmonizirano metodologijo izračunavanja HICŽP po celi EU, lahko sklepamo, da je tudi slovenski HICŽP podobno natančen. Ker sta si ICŽP in HICŽP v Sloveniji zelo podobna, je ICŽP podobno natančen kot HICŽP. 2.1.3 Pojasnila Ni dodatnih pojasnil. 2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak Ker ocene vzorčnih napak niso znane, tudi ni posebnih ukrepov za njihovo zmanjšanje. 11
2.2 Vnos podatkov Zbrani podatki o cenah in nekatere druge informacije v zvezi z opazovanim proizvodom se mesečno vnašajo v statistični program Blaise. Vsako spremembo v zvezi z opazovanimi proizvodi popisovalci ob vnosu podatkov označijo z ustrezno šifro, kar močno olajša proces kontrole poslanega materiala, ki se kasneje odvija na oddelku. Natančen, vendar dovolj širok opis proizvoda popisovalcu že v fazi zbiranja cen zagotavlja, da lahko v vsakem snemalnem obdobju spremlja ceno istega proizvoda. To tudi olajša izbor nadomestnega proizvoda v primeru, ko izdelka ni več na trgu ali ko gre za spremembe v njegovi kakovosti. V sklopu računalniške aplikacije za vnos podatkov je oblikovan sistem šifer, s pomočjo katerih opazovalci cen opišejo, kaj se je s proizvodom na trgu dogajalo. Pri uporabi posameznih šifer se nekateri podatki avtomatično izpišejo, zaradi česar jih v določenih primerih ni mogoče spreminjati ali pa sploh ni mogoč dostop do njih. Preko polja vnos opazovalci cen z izbiro ustrezne šifre najprej opredelijo, kaj se je s proizvodom v tekočem mesecu dogajalo: Šifra Opis 1 izdelek nespremenjen 2 zamenjava proizvoda 3 vlečena cena 4 imputirana cena 5 bazna cena - vnos 6 bazna cena - popravek 9 nespremenjeno Vzroki sprememb opisa proizvoda oz. njegove cene pa se potem v nadaljevanju na kratko pojasnijo z izbiro ustrezne šifre, ki najbolje pojasnjuje spremembe, v polju opomba: 12
Šifr Opis 100 ni spremembe 101 podražitev proizvoda 102 pocenitev proizvoda 103 drug dobavitelj 104 akcija 105 spremenjeni elementi cene 106 zaokroževanje 107 sezonska razprodaja 108 sprememba embalaže 109 vpliv sezone 110 popust 111 konec akcije 112 konec sezonske razprodaje 113 konec popusta 114 konec akcije/popusta + nova cena 115 zmanjšanje popusta 116 povečanje popusta 199 razlog neznan 201 drug izdelek istega proizvajalca 202 drug proizvajalec 203 spremembe na prvotnem izdelku 204 novo snemalno mesto 205 konec razprodaj + nova kolekcija 206 nov izdelek + akcija/popust 300 sezonski proizvod 301 izdelka začasno ni na snemalnem mestu 302 ukinitev snemalnega mesta 303 ukinitev prodaje proizvoda na snemalnem mestu Če izbrana opomba ne daje zadostnih pojasnil, lahko opazovalec cen odpre novo polje, kamor vpiše širše pojasnilo o dogajanju s proizvodom na trgu. 2.3 Kontrola podatkov Pred pričetkom kontrole podatkov na SURS preverijo, ali datoteke s podatki prispejo na oddelek ob dogovorjenem roku in ali datoteke vsebujejo dogovorjene podatke. To z drugimi besedami pomeni, da mora biti število cen v posameznem mesecu enako številu cen iz baznega obdobja (tj. decembra preteklega leta), izjema je sveže sadje in zelenjava, kjer je lahko število cen tudi manjše. 13
Posebej se obravnavajo primeri, kjer gre za velike spremembe v cenah, možne zamenjave proizvodov, manjkajoče proizvode, zaprtje trgovine in spremembe v strukturi cene (tarifne cene). Skušajo tudi odkriti in popraviti napake, do katerih lahko pride pri vnosu podatkov. Opazovalci cen vse zbrane podatke pred vnosom še enkrat preverijo. Druga faza kontrole podatkov je vključena v samem računalniškem programu, ob koncu pa se izračuni preverjajo še ročno. Nobena od zbranih cen, ki je problematična, se ne izloči avtomatično, ampak se obravnava individualno in se o njej poskuša zbrati dodatne informacije. V primeru, ko cene določenega izdelka oz. storitve, ki ni sezonske narave, na izbranem snemalnem mestu ni mogoče popisati, se potem največ dva naslednja meseca upošteva njegova zadnja znana cena. V tem času pa se v opazovanje že izbere tudi nadomestni proizvod, pri izbiri katerega se upošteva, da je čim bolj soroden prvotno izbranemu. Če to ni mogoče v okviru obstoječega snemalnega mesta, se poišče novo snemalno mesto. Cena nadomestnega proizvoda se vključi v izračun indeksov, ko se dokončno pokaže, da cene prvotno izbranega proizvoda ne bo več mogoče pridobiti (najkasneje po dveh mesecih). Podoben je postopek v primeru zamenjave mesta opazovanja zaradi zaprtja trgovine. 14
3 Pravočasnost in točnost objave Pravočasnost objave meri časovni razmik med referenčnim obdobjem, na katero se podatki nanašajo, in datumom objave. Točnost objave označuje skladnost med dejanskim in predhodno najavljenim datumom objave podatkov. Če se zgoraj omenjena datuma ujemata, je objava točna. 3.1 Pravočasnost objave 3.1.1 Pravočasnost prve objave Pravočasnost prve objave rezultatov raziskovanja je določena kot razlika med datumom prve objave in koncem referenčnega obdobja, v našem primeru torej zadnjim dnevom meseca, na katerega se rezultati nanašajo. Razlika je v primeru ICŽP in HICŽP v večini mesecev enaka 0. Izjema je le mesec januar, ko se, zaradi predhoda na novo leto in s tem povezanih metodoloških sprememb pri indeksih, podatki praviloma objavijo do teden dni kasneje (januarja 2006: T+5). 3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov Prvi podatki za ICŽP in HICŽP so tudi končni podatki in se naknadno ne popravljajo. 3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti Leta 2006 ni bilo zamud pri objavi podatkov. 3.2 Točnost objave 3.2.1 Točnost prve objave Točnost objave je izračunana kot razlika med napovedanim in dejanskim datumom objave. V nobenem mesecu ni bilo odmikov od najavljenih datumov. 3.2.2 Razlogi za večje odmike in ukrepi za izboljšanje točnosti objav Leta 2006 ni bilo odmikov pri objavi podatkov, zato ni predvidenih ukrepov za izboljšanje točnosti objav. 15
4 Dostopnost in jasnost informacij Dostopnost informacij se nanaša na konkretne fizične okoliščine, v katerih so podatki dostopni uporabniku: kje se podatki fizično nahajajo, kakšne so možnosti naročanja, urnik objav, jasna plačilna politika, dostopnost mikro- in makropodatkov, različni formati in mediji (npr. papir, računalniške datoteke, CD-ROM, internet). Jasnost informacij se nanaša na podatkovno okolje, preko katerega uporabnik pride do informacij: ali so skupaj s podatki dostopne tudi besedilne informacije, metodološka pojasnila, dokumentacija (metapodatki), ali so podatki opremljeni z grafičnim ali drugim slikovnim gradivom, ali je podana informacija o kakovosti podatkov, ali so uporabniku po potrebi dostopne dodatne informacije. 4.1 Dostopnost informacij 4.1.1 Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov Tabela 1: Kanali izkazovanja podatkov Zap.št. Način Uporabljeno 1 Spletna objava DA 2 Ad hoc dostop do podatkov DA 3 Digitalni mediji (npr. podatki na disketah, CD-ju) DA 4 Podatki, dosegljivi preko telefonskega odzivnika DA 5 Podatki, predstavljeni na novinarski konferenci DA 6 Splošne tiskane publikacije DA 7 Tematske tiskane publikacije DA 8 Baze podatkov (npr. Arhiv družboslovnih podatkov) DA 9 Statistično zaščiteni mikro-podatki NE 4.1.2 Delež uporabljenih kanalov 8 Delež = = 0,89*100 = 89% 9 4.1.3 Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov Tabela 2: Kanali izkazovanja rezultatov Zap.št. Način Uporabljeno 1 Spletna stran SURS DA 2 Spletne strani institucij slovenskega statističnega sistema DA 16
3 Baze, dosegljive preko spleta (BSP, SISTAT PC AXIS) DA 4 Spletne strani mednarodnih organizacij DA 5 Tematske spletne strani (npr. popis 2002) NE 6 Pisni zahtevki DA 7 Telefonsko posredovanje DA 8 CD, diskete, diski DA 9 Posredovanje podatkov preko mreže (el. pošta, protokoli) DA 10 Podatki, dosegljivi preko telefonskega odzivnika DA 11 Podatki, predstavljeni na novinarski konferenci DA 12 Letopis DA 13 Slovenija v številkah DA 14 Pomembnejši statistični podatki DA 15 Prva skrajšana objava DA 16 Rezultati raziskovanj NE 17 Posebne (npr. Pregled prometnih gibanj) ter priložnostne publikacije (npr. Popisi na Slovenskem 1948-1991) NE 18 Publikacije Eurostata DA 19 Publikacije ostalih mednarodnih organizacij (OECD, IMF) DA 20 Baze podatkov, namenjene za interno uporabo na uradu DA 21 Baze, dostopne tudi zunanjim uporabnikom DA 4.1.4 Delež uporabljenih načinov izkazovanja rezultatov 18 Delež = = 0,86*100 = 86% 21 4.2 Jasnost izkazanih informacij 4.2.1 Tiskane publikacije Prva objava (PO) Prvi podatki o gibanju cen v tekočem mesecu se po končani obdelavi praviloma objavijo v Prvi statistični objavi (PO) zadnji delovni dan meseca ob 10.30 uri na novinarski konferenci in internetni strani SURS. Podatki so dostopni tako v fizični obliki (izroček na novinarski konferenci) kot v elektronski obliki preko interneta od 10:30 dalje. Na novinarski konferenci so pojasnjena gibanja cen v mesecu, na katerega se novinarska konferenca nanaša, prav tako pa je v PO tudi kratek komentar gibanja cen za ta mesec, kar prispeva k jasnosti in boljšemu razumevanju objavljenih podatkov. Statistične informacije (SI) V statističnih informacijah (SI), ki so izhajale med 10. in 15. v naslednjem mesecu, so bili objavljeni bolj podrobni podatki o indeksih cen (do 4. nivoja), kot tudi podatki o povprečnih cenah. Na SURS so mesečno objavo podatkov v SI z letom 2007 17
ukinili, ker bodo ob koncu leta pripravili eno publikacijo, ki bo vsebovala podatke za celo leto. Podatkovna baza SI-STAT V bazi so shranjeni podatki o indeksih cen in povprečnih drobnoprodajnih cenah, kot so se prej objavljali v SI. Podatki za objavo na spletu se pripravljajo s pomočjo posebne aplikacije PC-Axis. Tudi v tem primeru so datumi objav znani v naprej, praviloma pa je elektronska objava (EO) zadnjih podatkov teden dni po objavi PO. Slovenija v številkah in Statistični letopis Poleg mesečnih publikacij se podatki s področja cen objavljajo tudi v letnih publikacijah. Najpomembnejši med njimi sta Slovenija v številkah, ki vsebuje najpomembnejše indikatorje in je v bistvu letopis v malem, ter Statistični letopis, ki je najkompleksnejša publikacija SURS. 4.2.1.1 Izkazani rezultati Kot primer, na kakšen način se izkazujejo podatki raziskovanja v tiskanih publikacijah, predstavljam primer mesečne publikacije Prva objava (PO), ki se nahaja na naslovu: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_cene.asp Rezultati raziskovanja cen življenjskih potrebščin so prikazani v obliki indeksov. Poleg pregleda podatkov v tabelah so nekateri podatki v PO prikazani tudi na grafu. Poleg tega pa je priložen tudi izčrpen komentar gibanja cen v tem mesecu. 4.2.1.2 Nivo (podrobnost) izkazovanja Indeksa cen življenjskih potrebščin (ICŽP in HICŽP) sta v smislu agregacije v PO prikazana v tabeli do ravni osnovnih 12 skupin. Prikazani pa so tudi indeksi za specifični skupini blago in storitve. SURS v PO objavi naslednje vrste indeksov: mesečni indeks (tekoči mesec glede na predhodni mesec) kumulativni indeks letni indeks povprečni letni indeks 12-mesečni povprečni indeks bazni indeks. 4.2.1.3 Metapodatki Na začetku publikacije je podan obširen komentar izkazanih rezultatov. Podan je tudi datum naslednje objave. 18
4.2.1.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Trenutno ni predvidenih ukrepov za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov, saj so uporabniki z njimi zadovoljni. 4.2.2 Spletna objava Na spletni strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1047 je v elektronski obliki podana PO, ki je enaka tiskani PO. 4.2.2.1 Izkazani rezultati Rezultati raziskovanja cen življenjskih potrebščin so večinoma prikazani v obliki indeksov. Izjema so nekateri podatki o HICŽP, ki so prikazani v obliki stopenj rasti. Poleg pregleda podatkov v tabelah so nekateri podatki v PO prikazani tudi na grafu. Poleg tega pa je priložen tudi izčrpen komentar gibanja cen v tem mesecu. 4.2.2.2 Nivo izkazovanja Indeksa cen življenjskih potrebščin sta v smislu agregacije prikazana v tabeli do ravni osnovnih 12 skupin. Prikazani so tudi indeksi za specifični skupini blago in storitve. SURS v PO objavi naslednje vrste indeksov: mesečni indeks kumulativni indeks letni indeks povprečni letni indeks 12-mesečni povprečni indeks bazni indeks. 4.2.2.3 Metapodatki Na koncu elektronske verzije PO je podana povezava na metodološka pojasnila, kjer so med drugim pojasnjeni naslednji vidiki raziskovanja: namen, zajetje, metode zbiranja podatkov, definicije in publiciranje. Povzetek metodoloških pojasnil je podan v uvodu tega dokumenta. 4.2.2.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Trenutno ni predvidenih ukrepov za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov. 19
4.2.3 Ostali načini izkazovanja rezultatov Pri ostalih načinih izkazovanja rezultatov gre le za ad-hoc pripravljene podatke, ki so pripravljeni na željo strank. Gre za podatke, ki še niso bili izkazani, jih je pa iz rezultatov raziskovanj mogoče pripraviti. Stranke take želje po elektronski pošti izrazijo osebam, ki so zadolžene za raziskovanje. Če na SURS imajo podatke, ki so potrebni za izračun želenih podatkov, in če ni težav z zaupnostjo podatkov, dodatne tabele pripravijo. 20
5 Primerljivost statistik Namen komponente, imenovane primerljivost statistik, je izmeriti razlike, ki se pojavijo pri uporabi statističnih konceptov in definicij za izračun primerjalnih statistik v različnih geografskih področjih, drugih domenah populacije ali različnih referenčnih obdobjih. 5.1 Časovna primerljivost 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst V podatkovni bazi SI-STAT so shranjene serije podatkov za daljša časovna obdobja, in sicer: mesečni podatki o ICŽP od januarja 2000 dalje mesečni podatki o ICD od januarja 2000 do decembra 2005 mesečni podatki o povprečnih drobnoprodajnih cenah izbranih proizvodov v SIT in EUR od januarja 1997 dalje. Podatki o HICŽP pa so dostopni na Eurostatovi spletni strani 7. 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti Prelomov v časovnih serijah ni pri nobenem izmed obravnavanih indeksov. 5.1.3 Ostali dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost Razvoj HICŽP in ICŽP Razvoj HICŽP in revizija ICŽP sta potekali usklajeno. SURS je začel z računanjem HICŽP kot samostojnim indeksom z letom 2001, vendar pa so se priprave in njegov razvoj začele že prej. Prvi korak, ki je bil v okviru prilagajanja zahtevam procesa harmonizacije izveden, je bil v letu 1997 izvedeni prehod na novo klasifikacijo individualne porabe sredstev (COICOP/HICP) pri ICŽP. V naslednjih fazah so na SURS postopno uvajali druge zahteve iz sprejetih uredb EU, ki so vplivale tudi na sestavo liste izdelkov in storitev za izračun obeh indeksov. Tabela v nadaljevanju prikazuje širitev pokritosti pri obeh indeksih. 7 http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&_dad=portal&_schema=portal&scree n=welcomeref&open=/&product=eu_euroind_cp&depth=2 21
Tabela 3: Širitev liste izdelkov in storitev po posameznih letih Leto Proizvod oziroma storitev 1997 izdelki za vrtnarstvo in domače živali 1999 zdravstveno in kasko zavarovanje, nočitve v hotelih 2000 2001 zdravila na recept, zdravstvene in zobozdravstvene storitve, počitnice v paketu, storitve socialnega varstva, računalniška oprema, upravne takse nekatere prevozne storitve, storitve mobilne telefonije in dostop do interneta, veterinarske storitve, storitve kabelskih operaterjev 2002 razširitev zajema zdravil, storitve bolnišnic, nekatere gostinske storitve, finančne storitve 2003 povečanje števila novih avtomobilov 2004 storitve visokošolskega izobraževanja 2005 rabljeni avtomobili 2006 nekatere nove osebne storitve, borzne storitve Danes HICŽP in ICŽP zajemata praktično skoraj vse izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo, izjema so še vedno imputirani izdatki za najemnine v lastniško zasedenih stanovanjih (OOH), izdatki za igre na srečo, življenjsko zavarovanje, mamila, prostitucijo in FISIM, ki so zaenkrat izločeni. Na spodnji sliki sta predstavljeni časovni seriji medletnih rasti cen ICŽP in HICŽP. Kot je razvidno, so razlike med indeksoma minimalne. Slika 1: Primerjava medletne rasti cen HICŽP in ICŽP 12,0 10,0 HICŽP ICŽP Medletna rast cen v % 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0 jan.00 jul.00 jan.01 jul.01 jan.02 jul.02 jan.03 jul.03 jan.04 jul.04 jan.05 jul.05 jan.06 jul.06 jan.07 jul.07 Vir: HICŽP Eurostat, ICŽP SURS; lastni izračun. 22
Spremembe v kvaliteti proizvodov Indeksi cen naj bi odražali le spremembe v cenah, ne pa tudi sprememb v kvaliteti. Zaradi tega na SURS tisti del spremembe cene, ki je posledica sprememb v kvaliteti, na nek način ocenijo in izločijo iz izračunov indeksov. Gre za postopek, pri katerem z ustrezno metodo korigirajo ceno proizvoda glede na spremembe v njegovi kvaliteti in s tem omogočijo njegovo primerljivost v času. Na SURS korekcije cen zaradi sprememb v kvaliteti najpogosteje izvajajo pri avtomobilih, računalniški opremi, večjih gospodinjskih aparatih, oblačilih in drugih tehničnih izdelkih. Na voljo je več vrst metod, izbira metode pa je odvisna od vrste proizvoda, tehnološke spremembe in trga samega, in sicer: metoda opcijskih stroškov predpostavlja, da se vrednost spremembe v kvaliteti med starim in nadomestnim proizvodom lahko oceni kot določen fiksen delež tržne cene značilnosti/opreme, po katerih se proizvoda med seboj razlikujeta (novi avtomobili); metoda neposredne primerjave cen predpostavlja, da je nadomestni proizvod podobne kvalitete kot star proizvod in da sprememba v ceni ne vsebuje spremembe v kvaliteti (hrana, oblačila); metoda prekrivanja predpostavlja, da je sprememba v kvaliteti med starim in nadomestnim proizvodom enaka razliki v ceni med tema dvema proizvodoma v obdobju, v katerem sta oba na voljo na trgu (oblačila, avdio, video in hi-fi naprave); metoda vezanega prekrivanja predpostavlja, da je relativna sprememba cene pri nadomeščanju od prejšnjega obdobja enaka relativni spremembi cene od prejšnjega obdobja za modele, ki niso nadomeščeni (računalniška oprema); retrapolacija ( imputacija nove bazne cene ): pogosto ugrabljena za vse ostale proizvode; korekcija zaradi spremembe embalaže: hrana, zdravila; korekcije na podlagi subjektivnih ocen: oblačila, avtomobili. 5.2 Krajevna primerljivost 5.2.1 Primerljivost z ostalimi članicami evropskega statističnega sistema HICŽP se izračunava v vsaki državi članici EU v skladu s pravili, ki so zapisana v vrsti uredb, ki jih je Eurostat pripravil v sodelovanju z državami članicami EU. HICŽP so torej oblikovani na osnovi harmonizirane metodologije in kot taki naj bi odražali le gibanje cen in razlike v potrošnji prebivalstva v posamezni državi. 23
Uredbe, ki urejajo področje HICŽP so naslednje: 1. Uredba Sveta (ES) št. 2494/95 o HICŽP; 2. Uredba Komisije (ES) št. 1749/96 o začetnih izvedbenih ukrepih za Uredbo Sveta št. 2494/95 o HICŽP; 3. Uredba Komisije (ES) št. 2214/96 o HICŽP: posredovanje in diseminacija podindeksov HICŽP; 4. Uredba Komisije (ES) št. 2454/97 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta št. 2494/95 glede minimalnih standardov za kakovost uteži v HICŽP; 5. Uredba Sveta (ES) št. 1687/98 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1749/96 o vključitvi blaga in storitev v HICŽP; 6. Uredba Sveta (ES) št. 1688/98 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1749/96 o ozemeljskem in prebivalstvenem zajetju HICŽP; 7. Uredba Komisije (ES) št. 2646/98 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavo tarif v HICŽP; 8. Uredba Komisije (ES) št. 1617/99 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o minimalnih standardih za obravnavo zavarovanja v HICŽP; 9. Uredba Komisije (ES) št. 1749/99 o spremembi Uredbe (ES) št. 2214/96 o podindeksih HICŽP; 10. Uredba Sveta (ES) 2166/99 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavo proizvodov v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu v HICŽP; 11. Uredba Komisije (ES) št. 2601/00 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o času upoštevanja drobnoprodajnih cen v HICŽP; 12. Uredba Komisije (ES) št. 2602/00 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 2494/95 o minimalnih standardih za obravnavo znižanj cen v HICŽP; 13. Uredba Komisije (ES) št. 1920/01 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavo stroškov storitev proporcionalnih glede na vrednost transakcije v HICŽP; 14. Uredba Komisije (ES) št. 1921/01 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za revizije HICŽP; 15. Uredba Komisije (ES) št. 1708/2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 24924/95 glede skupnega indeksnega referenčnega obdobja za HICŽP; 16. Uredba Sveta (ES) št. 701/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 2494/95 glede časovnega okvira zbiranja cen v HICŽP. Podobno je ICŽP, kljub razlikam v metodologijah med državami, prav tako mednarodno uveljavljena mera inflacije, vendar se uporablja predvsem za nacionalne potrebe. V primeru slovenskega ICŽP je bila v zadnjih letih pri njegovem razvoju upoštevana tudi večina zahtev iz uredb, ki veljajo za HICŽP. 24
5.3 Desezoniranje Podatke o ICŽP so na SURS desezonirali, kar pomeni, da so iz gibanja cen izločili sezonske in druge vplive. Desezonirane vrednosti so tako vsebovale trend, cikel in naključno komponento, vpliv sezone pa je bil izključen. Z januarjem 2002 so spremenili metodologija desezoniranja. Metodo X-11 so nadomestili z metodo TRAMO/SEATS, ki temelji na uporabi modelov ARIMA. Pri oblikovanju modela za leto 2006 so upoštevali časovno obdobje od januarja 1996 do januarja 2006. Desezonirali se indekse cen za blago, saj naj indeksi cen za storitve po mnenju SURS ne bi vključevali sezonske komponente, kar pa vsaj za primer počinic v paketu vsekakor ne drži. Z letom 2007 pa so desezoniranje v celoti opustili. 25
6 Skladnost Skladnost pri statistikah ugotavlja njihovo primernost za zanesljivo povezovanje na različne načine in za različne uporabnike. 6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki 6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov Vsi podatki, ki jih SURS objavlja, že s prvo objavo veljajo za končne. 6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki Vsi podatki, ki jih SURS objavlja, že s prvo objavo veljajo za končne. 6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki Ker vsi podatki, ki jih SURS objavlja, že s prvo objavo veljajo za končne, ni razlik med začasnimi in končnimi podatki. 6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja HICŽP se uporablja za primerjanje inflacijskih stopenj med državami ter za računanje konvergenčnega merila glede cenovne stabilnosti, medtem ko ima ICŽP funkcijo indikatorja domače inflacije in je poleg tega pomemben še za indeksacijo plač ter drugih socialnih transferjev. Med indeksoma ni večjih razlik, razen da HICŽP temelji na domačem načelu potrošnje, medtem ko nacionalni ICŽP temelji na nacionalnem načelu potrošnje. Ta razlika med njima se kaže v utežeh. Druga razlika med indeksoma pa je pri izračunu povprečnih nacionalnih cen, kjer se pri HICŽP na elementarni ravni uporablja geometrična sredina, pri ICŽP pa aritmetična sredina. Vse ostalo je enako (npr. cene, klasifikacija, bazno leto, vrste indeksov ipd.). Zahteve iz uredb za področje HICŽP so na SURS sočasno upoštevali tudi pri razvoju ICŽP. Bolj podroben prikaz proizvodov in storitev, ki jih posamezen indeks pri izračunu upošteva, pa je prikazan v tabeli 4 v Prilogi. Ponderacijski sistem oziroma sistem uteži Za pripravo uteži oz. ponderjev pri HICŽP (delež v skupni potrošnji) se kot glavni vir uporabljajo podatki iz nacionalnih računov o izdatkih gospodinjstev za končno potrošnjo. Ti podatki se tudi preverjajo in dopolnjujejo s podatki iz drugih virov. Uteži temeljijo na podatkih o strukturi izdatkov za leto t-2, preračunanih na cene decembra preteklega leta. 26
Pri ICŽP pa uteži, ki se uporabljajo za izračun indeksa v določenem letu, temeljijo na podatkih iz anket o potrošnji gospodinjstev (APG) kot glavnemu viru. Ti podatki se podobno kot pri HICŽP dopolnjujejo in preverjajo še z drugimi statističnimi in ostalimi dosegljivimi viri. Uteži temeljijo na povprečju izdatkov iz anket za zadnja tri leta (t-2, 3 in 4), preračunanih (indeksiranih) na december preteklega leta, ki je tudi bazno obdobje uteži, tj. obdobje, na katerega se nanašajo ocenjene vrednosti potrošnje, uporabljene pri določitvi uteži in bazno obdobje cen. Pri obeh indeksih se uteži spreminjajo vsako leto. Tabela 4: Deleži glavnih skupin v % pri ICŽP in HICŽP v 2006 ICŽP HICŽP 00 SKUPAJ 100,00 100,00 01 Hrana in brezalkoholne pijače 17,23 17,34 02 Alkoholne pijače in tobak 5,19 4,99 03 Obleka in obutev 8,17 6,92 04 Stanovanje 13,28 11,04 05 Stanovanjska oprema 6,65 7,04 06 Zdravje 3,86 3,50 07 Prevoz 17,87 17,96 08 Komunikacije 4,19 3,43 09 Rekreacija in kultura 10,44 9,74 10 Izobraževanje 0,95 1,08 11 Gostinske in nastanitvene storitve 5,95 8,45 12 Raznovrstno blago in storitve 6,22 8,52 Formula za izračun poprečne cene vsakega posameznega proizvoda v kraju Pri HICŽP SURS poprečno ceno vsakega posameznega proizvoda v kraju izračuna z navadno geometrično sredino iz cen, zbranih na vseh opazovalnih mestih v tem kraju. Pk = 1/ ( p * p *...* ) n 1 2 pn P k povprečna cena proizvoda v kraju p 1 cena proizvoda na 1. opazovalnem mestu n število opazovalnih mest 27
Pri ICŽP pa SURS poprečno ceno vsakega posameznega proizvoda v kraju izračuna z navadno aritmetično sredino iz cen, zbranih na vseh opazovalnih mestih v tem kraju. Pk 1 = (p1 + p2 +... + pn) n P k povprečna cena proizvoda v kraju p 1 cena proizvoda na 1. opazovalnem mestu n število opazovalnih mest Formula za izračun indeksov Iz poprečnih nacionalnih cen vsakega tekočega in baznega meseca (december predhodnega leta) izračunamo za vsak posamezen proizvod individualne indekse. Iz individualnih indeksov nato s tehtano aritmetično sredino izračunamo agregatne indekse, to je indekse skupin in skupni indeks po naslednji formuli: I t / d = n i= 1 P P n i= 1 ti di w * w di di x 100 It/d... indeks skupin oz. skupni indeks pti... povprečna nacionalna cena i-tega proizvoda v tekočem mesecu pdi... povprečna nacionalna cena i-tega proizvoda v decembru wdi... utež (ponder) za posamezen proizvod v decembru n... število izdelkov in storitev Vsak tako izračunani agregatni indeks (december predhodnega leta = 100) je Laspeyresov indeks, kar pomeni, da je izračunan z utežmi iz istega baznega ponderacijskega obdobja in z istim zajemom proizvodov. Z letom 2001 smo indekse verižno povezali preko nove indeksne baze, tj. leta 2000 (poprečje 2000 = 100), ter uvedli tudi nov način računanja indeksov. Z letom 2006 pa smo prešli na novo indeksno bazo, tj. povprečje leta 2005. Vsi indeksi so sedaj izvedeni in izračunani preko poprečja 2005, narejeni pa so bili tudi preračuni za pretekla leta. 28
7 Stroški in obremenitve Stroški in obremenjevanje anketiranih oseb oz. poslovnih subjektov niso dejanske razsežnosti kakovosti. So pa pomemben vidik ocene kakovosti v tem smislu, da na kakovost statistik ne moremo gledati kot na absolutno dejstvo in pri tem ne upoštevati drugih posledic za družbo. 7.1 Stroški raziskovanja s strani urada Glavni strošek raziskovanja o HICŽP in ICŽP predstavljajo plače zaposlenih, ki delajo na tem raziskovanju (porabljene ure). Na SURS na oddelku za cene življenjskih potrebščin dela devet ljudi, od tega pet opazovalcev cen, občasno pa sodelujejo tudi trije programerji. V spodnji tabeli je prikazano število porabljenih delovnih ur v letu 2006 in tudi ocena skupnih stroškov. Tabela 5: Število porabljenih delovnih ur in skupni stroški raziskovanja v letu 2006 Število porabljenih ur Stroški skupaj v EUR SKUPAJ 17.885 142.639 Izračun indeksov 9.167 65.239 Zbiranje in kontrola cen 8.133 67.077 Publiciranje 436 5.090 Euro 149 2.323 Službene poti 3 1) 2.910 1) število sestankov Poraba delovnih ur je bila vzeta iz dnevnikov dela za leto 2006. Stroški pa so bili ocenjeni na podlagi urnih postavk ljudi, ki delajo na omenjenem raziskovanju. 7.2 Obremenitev in stroški poročevalskih enot Stroškov in obremenitev poročevalskih enot je zelo malo, ker pretežni del podatkov na SURS zberejo sami s pomočjo opazovalcev cen. Izjema so le cene nočitev, ki jih na SURS sporočajo hoteli. Klasičnega pošiljanja obrazcev na teren, kot v večini statističnih raziskovanj, pri tem raziskovanju praktično ni. 7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev Na SURS sicer vsako leto nekoliko povečajo vzorce (»košarico«in število snemalnih mest), vendar so v zadnjih letih poskušali določene postopke tudi čim bolj avtomatizirati. Tako so odpravili papirnate obrazce, ki so jih snemalci uporabljali za pošiljanje podatkov o cenah na oddelek. To sedaj poteka prek računalnika. Poleg tega pa cene, ki so enotne za vso državo, zbirajo centralno na oddelku, vpeljali pa so tudi več avtmatičnih kontrol, kar je prej potekalo ročno. 29
Literatura in viri Compendium of HICP documents. Luxembourg : Office for Official Publications of the European Communities. 338 str. [URL: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ity_offpub/ks-ao-01-005/en/ks- AO-01-005-EN.PDF], 2001. ILO/IMF/OECD/UNECE/Eurostat/The World Bank: Consumer Price Index Manual: Theory and Practice. Geneva : International Labour Office. 535 str. [URL: http://www.ilo.org/public/english/bureau/stat/guides/cpi/index.htm], 2004. Consumer Price Index A brief guide. London : Office for National statistics. 26 str. [URL:http://www.statistics.gov.uk/statbase/Product.asp?vlnk=62&image.x=16&imag e.y=11], 2004. HICP Compliance monitoring strategy. Luxemburg : European Commission. 4 str. [URL:http://epp.eurostat.ec.europa.eu/pls/portal/docs/PAGE/PGP_DS_HICP/TAB615 82098/COMPLIANCE%20MONITORING%20STRATEGY%20WEB.PDF], 2006. Information note on the HICP for Slovenia. Luxemburg : European Commission. 3 str. [URL:http://epp.eurostat.ec.europa.eu/pls/portal/docs/PAGE/PGP_DS_HICP/TAB615 82098/HICP%20CM%20-%20SLOVENIA%202006-11.PDF], 2006. HICP CPI differences. European Commission. 2 str. [URL:http://epp.eurostat.ec.europa.eu/pls/portal/docs/PAGE/PGP_DS_HICP/TAB615 82098/HICP-CPI%20DIFFERENCES%20WEB.PDF]. Indeksi cen metodološka pojasnila (Interno gradivo oddelka za cene življenjskih potrebščin). Ljubljana : SURS. 32 str., 2007 Svetin Irena: Standardno poročilo o kakovosti statističnega raziskovanja Anketa o delovni sili za leto 2005. Ljubljana : SURS. 21 str. [URL: http://www.stat.si/doc/metodologija/kakovost/spk_ads_2005.pdf], 2005. Spletna stran SURS: http://www.stat.si/ Spletna stran Eurostat: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1090,30070682,1090_33076576 &_dad=portal&_schema=portal Spletna stran National Statistics UK: http://www.statistics.gov.uk/ 30
Priloge Tabela 4: Prikaz proizvodov in storitev, ki so vključeni v izračun posameznega indeksa cen življenjskih potrebščin. (Vir: Indeksi cen, metodološka pojasnila, 2007) Šifra ime COICOP/HISP skupine OBJAVA RAČUNANJE 00 S K U P A J 01 ND Hrana in brezalkoholne pijače 011 Hrana 0111 Kruh in drugi izdelki iz žit 0112 Meso 0113 SEZ Ribe 0114 Mleko, mlečni izdelki in jajca 0115 Olje in maščoba 0116 SEZ Sadje, sveže in predelano 0117 SEZ Zelenjava, sveža in predelana 0118 Sladkor in konditorski izdelki 0119 Drugi prehrambeni izdelki 012 Brezalkoholne pijače 0121 Kava, čaj in kakav 0122 Gazirane in negazirane pijače 02 ND Alkoholne pijače in tobak 021 Alkoholne pijače 0211 Žgane pijače 212 Vino 0213 Pivo 022 Tobačni izdelki 0220 Tobačni izdelki 03 Obleka in obutev 031 Obleka in storitve za obleko 0311 SD Tkanine 0312 SD Oblačila 0313 SD Drugi tekstilni izdelki in dodatki 0314 S Storitve za obleko 032 Obutev in čevljarske storitve 31
0321/2 Obutev in čevljarske storitve 0321 SD Obutev le v ICŽP 0322 S Storitve za obutev NE 04 Stanovanje 041 S Najemnina 041/2 Dejanske najemnine, ki jih plačujejo najemniki 0411 Najemnine, ki jih plačujejo najemniki NE 0412 Druge vrste dejanske najemnine NE NE 043 Redno vzdrževanje in popravilo 0431 ND Material za vzdrževanje in popravilo 0432 S Storitve za vzdrževanje in popravilo 044 Komunalne storitve 0441 ND Voda 0442 S Odvoz smeti 0443 S Kanalščina 0444 S Druge storitve za stanovanje 045 E Goriva in energija 0451 ND Električna energija 0452 ND Plin 0453 ND Tekoča goriva 0454 ND Trda goriva 0455 ND Daljinska energija 05 Stanovanjska oprema 051 Pohištvo in talne obloge 0511 D Pohištvo in oprema 0512 D Talne obloge 0513 S Popravila pohištva, opreme in talnih oblog NE NE 052 SD Tekstilni izdelki za gospodinjstvo 0520 Tekstilni izdelki za gospodinjstvo NE NE 053 Naprave in aparati za gospodinjstvo 00531_2 Naprave in aparati za gospodinjstvo le v HICŽP le v HICŽP 0531 D Gospodinjske naprave le v ICŽP 0532 SD Mali gospodinjski aparati le v ICŽP 0533 S Popravilo gospodinjskih naprav 32
054 SD Steklenina, posoda in pribor 0540 Steklenina, posoda in pribor 055 D, SD Orodje in pripomočki za hišo in vrt 0551/2 Motorno orodje in pripomočki ter ročno orodje in pripomočki 0551 Motorno orodje in pripomočki 0552 Ročno orodje in pripomočki 056 Izdelki in storitve za vzdrževanje gospodinjstva 0561 ND Izdelki za vzdrževanje gospodinjstva 0562 S Storitve za vzdrževanje gospodinjstva le v HICŽP 06 Zdravje 061 ND Zdravila in medicinski izdelki 0611 Zdravila 0612/3 Ostali medicinski in terapevtski pripomočki in oprema 0612 Medicinski in terapevtski izdelki 062 S Zdravstvene in zobozdravstvene storitve 0621_3 Zdravstvene storitve le v HICŽP 0622 Zobozdravstvene storitve le v HICŽP 063 S Bolnišnične storitve le v HICŽP 0630 Bolnišnične storitve 07 Prevoz 071 D Prometna sredstva 0711 Osebni avtomobili 0711A Novi osebni avtomobili le v HICŽP 0711B Rabljeni osebni avtomobili le v HICŽP 0712/3/4 Motorna kolesa in kolesa 072 Izdelki in storitve povezani z delovanjem prometnih sredstev 0721 SD Rezervni deli 0722 ND,E Goriva in maziva 0723 S Vzdrževanje in popravilo vozil 0724 S Druge storitve 073 S Prevozne storitve 0731 Železniški potniški prevozi 0732 Cestni potniški prevozi 0733 Letalski potniški prevozi 33