I

ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE LETNO POROČILO 2015 LJUBLJANA, FEBRUAR 2016

Gradivo so pripravili: Dr. Darija Abramič, Marjeta Baškovč-Peklaj, Marjan Brus, mag., Janja Burja Cerjanec, mag. Darko Butina, Kristina Cimerman, Eva Čakš, Polona Čižman Žagar, Anton Dobrina, mag. Domen Dolar, mag. Tanja Frank, Boris Gačnik, mag. Ajša Hajzeri, Darka Hribar, Helena Hribar, Elizabeta Hriberšek- Balkovec, Damir Jurkin, Darko Kastelic, mag. David Klarič, Ana Kojadin, Marko Komat, Igor Majetič, Boštjan Martinčič, Judita Mesarič, Marjetka Medved Mrvar, Aleš Miko, mag. Edmond Pajk, Barbara Perčič, mag., Emilija Pirc Ćurić, dr. med, mag. Andreja Podjed, mag. Mateja Posavec, mag. Dean Premik, Urška Pušnik, Nataša Ravnik, dr. Ines Sarazin Lovrečič, Jože Stritar, Tatjana Strmljan, Blanka Špoljarič, Sonja Šuštar, Alenka Triller, Marica Troha-Škerjanec, Mojca Uhan, mag. Elizabeta Vegel, Bojan Žibrat, dr. med. Pri pripravi podatkov so sodelovali tudi številni drugi sodelavci. Naslov: Letno poročilo 2015 Izdal in založil: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, Ljubljana Odgovorna oseba: Generalni direktor Marijan Papež Leto izdelave: 2016 Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira. CIP Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISSN: 1318-0924 Februar 2016

POMEN KRATIC: AJPES Agencija RS za javnopravne evidence in storitve BDP - Bruto domači proizvod BiZPIZ Poslovnim subjektom namenjene e- storitve na zavodovem portalu CEUVIZ Centralna evidenca udeležencev vzgoje in izobraževanja Cognos - IBM orodje oziroma programska oprema za poslovno inteligenco CRP - Centralni register prebivalstva CSD - Center za socialno delo DPP - Dodatek za pomoč in postrežbo DSSLJ - Delovno in socialno sodišče v Ljubljani e-vem - vse na enem mestu - Državni portal za poslovne subjekte in samostojne podjetnike evš Evidenčni in analitski informacijski sistem visokega šolstva v Republiki Sloveniji e-zpiz Elektronskim storitvam namenjen del spletnega portala zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje EGS - Evropska gospodarska skupnost EKN - Enotni kontni načrt EMŠO Enotna matična številka občana ESR 2010 - Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 549/2013 EU - Evropska unija EUMASS - Evropska zveza medicine v zavarovalniškem in socialnem zavarovanju FN - Finančni načrt FURS - Finančna uprava Republike Slovenije GZS - Gospodarska zbornica Slovenije IK - Invalidska komisija IkT - Informacijsko - komunikacijske tehnologije; izraz IkT se nanaša na izdelke in prakse, ki se uporabljajo za shranjevanje, zapisovanje in druge vrste obdelav informacij IOE - Informativna osebna evidenca IT - Informacijske tehnologije JLA - Jugoslovanska ljudska armada KAD - Kapitalska družba, d. d. MIZŠ - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport MEZ - Matična evidenca zavarovancev MDDSZ - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti MKB 10 - Mednarodna klasifikacija bolezni številka 10 MF - Ministrstvo za finance MGRT - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MPJU - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo NOB - Narodnoosvobodilni boj NOV - Narodnoosvobodilna vojska odločba US delnice - odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številka U-I-239/14-10, z dne 26. 3. 2015 OE - območna enota ONZ - Organi za notranje zadeve OR - Obveznosti Republike OZS - Obrtna zbornica Slovenije PIZ - Pokojninsko in invalidsko zavarovanje REK obrazec - Obrazec za obračun davčnega odtegljaja Rb2015 - Rebalans proračuna za leto 2015 RS - Republika Slovenija SEPA - Single Euro Payments Area - enotno območje plačil v evrih - evroobmočje SFRJ - Socialistična federativna republika Jugoslavija SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva SURS - Statistični urad Republike Slovenije TO RS - Teritorialna obramba Republike Slovenije UDG - Upravljanje dokumentarnega gradiva UJP - Uprava Republike Slovenije za javna plačila UMAR - Urad za makroekonomske analize in razvoj VDSS - Višje delovno in socialno sodišče VMware- Virtualizacijska programska oprema in okolje VS RS - Vrhovno sodišče Republike Slovenije UPZZ Sistem za elektronske prijave in odjave v zdravstveno zavarovanje US RS - Ustavno sodišče Republike Slovenije Zakon o SZK - Zakon o starostnem zavarovanju kmetov Zavod - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ZBS - Združenje bank Slovenije ZDavP-2 - Zakon o davčnem postopku ZDavP-2I - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku ZDS Združenje delodajalcev Slovenije ZDVDTP - Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ZEZRD - Zakladnica enotnega zakladniškega računa države ZIPRS1415 - Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 ZIPRS1415 -C - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 ZIPRS 1617 - Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 ZIZ - Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-K - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju ZJN-2 - Zakon o javnem naročanju ZMEPIZ-1 - Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, veljaven od 1. 1. 2014 ZMEPIZ-1A - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ZNIRPJU - Zakon o načinu izplačila razlike v

plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev ZOPRZUJF - Zakon o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ ZPFOPIZ - Zakon o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ZPFOPIZ-1- Zakon o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ZPDZC-1 - Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ZPIUOD - Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolga ZPIZ - Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven do 31. 12. 1999 ZPIZ-1 - Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven od 1. 1. 2000 naprej ZPIZ-2 - Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven od 1. 1. 2013 ZPIZ-2B - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZVZ - Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev ZPIZVZ-B - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev ZPPP - Zakon o prenosu pokojninskih pravic ZPVK - Zakon o preživninskem varstvu kmetov ZPZRTH-E - Zakon o dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije ZPZRTH-F - Zakon o dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije ZRSZ - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ZSDH - Zakon o Slovenskem državnem holdingu, veljaven od 28. 12. 2012 ZSDH-1 - Zakon o Slovenskem državnem holdingu, veljaven od 16. 4. 2014 ZSPJS-S - Zakon o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ZSV - Zakon o socialnem varstvu ZSVarPre - Zakon o socialno varstvenih prejemkih ZSVarPre-A - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ ZUJF-C - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ ZUPPJS15 - Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju ZZSV - Zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZZRZI - Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

KAZALO I UVOD... 4 II STATISTIČNI PODATKI O ZAVAROVANCIH IN UŽIVALCIH PRAVIC TER GMOTNI POLOŽAJ UPOKOJENCEV IN DELOVNIH INVALIDOV... 7 II.1 STATISTIČNI PODATKI O ZAVAROVANCIH IN UŽIVALCIH PRAVIC... 7 II.1.1 Zavarovanci... 7 II.1.1.1 Povprečna pokojninska doba in starost zavarovancev... 8 II.1.2 Uživalci pravic... 9 II.1.2.1 Uživalci pravic iz sistema obveznega zavarovanja... 10 II.1.2.2 Uživalci drugih pravic zunaj sistema obveznega zavarovanja oziroma po posebnih zakonih in predpisih... 21 II.2 GMOTNI POLOŽAJ UPOKOJENCEV IN DELOVNIH INVALIDOV. 24 II.2.1 Usklajevanje pokojnin... 24 II.2.2 Raven pokojnin ter razmerja med pokojninami in plačami... 25 II.2.3 Vpliv drugih pravic na raven pokojnin... 28 II.2.3.1 Najnižja pokojninska osnova... 28 II.2.3.2 Najvišja pokojninska osnova... 29 II.2.4 Raven drugih prejemkov iz obveznega zavarovanja... 30 II.2.4.1 Nadomestila iz invalidskega zavarovanja... 30 II.2.4.2 Dodatek za pomoč in postrežbo... 31 II.2.4.3 Invalidnina za telesno okvaro... 31 II.2.4.4 Letni dodatek... 32 II.2.5 Prejemki, določeni z drugimi predpisi... 33 II.2.5.1 Starostna in družinska pokojnina po zakonu o SZK... 33 II.2.5.2 Vojaška pokojnina... 33 II.2.5.3 Dodatek k pokojnini... 33 II.2.5.4 Akontacija pokojnine, ki je obveznost drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ... 33 III RAČUNOVODSKO POROČILO... 35 III.1 FINANČNI NAČRT ZAVODA ZA LETO 2015... 35 III.2 UDELEŽBA ODHODKOV ZAVODA V BDP... 35 III.3 LIKVIDNOST ZAVODA... 36 III.4 BILANCA STANJA... 37 III.4.1 Sredstva... 39 III.4.1.1 Dolgoročna sredstva... 39 1

III.4.1.2 Kratkoročna sredstva in aktivne časovne razmejitve... 40 III.4.1.3 Zaloge... 42 III.4.2 Obveznosti do virov sredstev... 42 III.4.2.1 Kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve... 43 III.4.2.2 Lastni viri in dolgoročne obveznosti... 43 III.4.3 Izvenbilančna evidenca... 44 III.5 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV S POJASNILI... 44 III.5.1 Prihodki... 48 III.5.1.1 Davčni prihodki (prispevki za socialno varnost in drugi davki)... 49 III.5.1.2 Transferni prihodki... 51 III.5.1.3 Drugi prihodki (nedavčni prihodki, kapitalski prihodki in prejeta sredstva iz EU)... 52 III.5.2 Odhodki... 53 III.5.2.1 Odhodki za pokojnine... 54 III.5.2.2 Tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja... 55 III.5.2.3 Transferi za zagotavljanje socialne varnosti... 56 III.5.2.4 Nadomestila plač (nadomestila iz invalidskega zavarovanja)... 56 III.5.2.5 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam... 57 III.5.2.6 Tekoči transferi v tujino... 57 III.5.2.7 Stroški delovanja zavoda... 57 III.6 IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB... 60 III.7 IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA... 61 IV POSLOVNO POROČILO... 62 IV.1 SVET ZAVODA... 62 IV.2 IZVAJANJE OBVEZNEGA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA... 63 IV.2.1 Matična evidenca... 63 IV.2.1.1 Pregled del po vrsti obrazca... 63 IV.2.1.2 Urejanje podatkov zavarovanca in ostala dela... 64 IV.2.1.3 Aktivnosti prekrškovnega organa... 66 IV.2.1.4 Komisija za ugotavljanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem... 67 IV.2.2 Reševanje zahtevkov in opravljanje drugih storitev... 68 IV.2.2.1 Uveljavljanje pravic iz PIZ na I. stopnji... 69 IV.2.2.2 Uveljavljanje pravic iz mednarodnega zavarovanja na I. stopnji... 72 IV.2.2.3 Pritožbe zoper odločbe I. stopnje... 73 IV.2.2.4 Ostali zahtevki in storitve... 74 IV.2.2.5 Trajanje postopkov za priznanje pravic... 76 IV.2.2.6 Revizija... 78 IV.2.2.7 Zastopanje v zadevah PIZ... 79 IV.2.2.8 Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi... 80 IV.2.3 Izvedenstvo... 81 IV.2.3.1 Invalidske komisije I. stopnje... 81 IV.2.3.2 Invalidska komisija II. stopnje... 82 2

IV.2.3.3 Prikaz drugih aktivnosti dela... 83 IV.2.4 Nakazovanje pokojnin in drugih prejemkov... 84 IV.2.4.1 Izvedene aktivnosti v letu 2015... 86 IV.2.4.2 Aktivnosti za izvedbo obračuna pokojninskih in drugih prejemkov... 87 IV.2.5 Ostale aktivnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja... 89 IV.3 INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE... 90 IV.3.1 Razvoj informacijskega sistema zavoda... 90 IV.3.1.1 Projektno delo in informacijska izvedba projektov zavoda... 91 IV.3.1.2 E-poslovanje in digitalizacija... 94 IV.3.1.3 Druge naloge... 95 IV.3.1.4 Kazalniki razvoja informacijskih rešitev v novem tehnološkem okolju... 96 IV.3.2 Razvoj in upravljanje IkT infrastrukture... 96 IV.3.2.1 Upravljanje sistemske programske in strojne opreme... 97 IV.3.2.2 Upravljanje strežniških okolij... 97 IV.3.2.3 Upravljanje računalniških komunikacij, IP telefonije in mobilnih storitev... 98 IV.3.2.4 Upravljanje računalniške opreme... 98 IV.3.2.5 Nadzor delovanja informacijskega sistema... 98 IV.3.3 Podpora uporabnikom in računalniška operativa... 99 V.3.3.1 Izvajanje obdelav in prenosi... 99 IV.3.3.2 Zagotavljanje pomoči uporabnikom... 99 IV.3.4 Reševanje zahtevkov uporabnikov... 99 IV.3.5 Razvoj delovnih postopkov... 100 IV.3.6 Upravljanje informacijske varnosti... 100 IV.3.7 Glavni kazalniki uporabe informacijskega sistema... 100 IV.3.7.1 Spletna stran zavoda... 100 IV.3.7.2 E-storitve za državljane (e-zpiz)... 101 IV.3.7.3 E-poslovanje z organizacijami (BiZPIZ)... 102 IV.3.7.4 Digitalizacija poslovanja... 103 IV.4 OSTALE DEJAVNOSTI... 105 IV.4.1 Pravna dejavnost... 105 IV.4.1.1 Splošna pravna dejavnost... 105 IV.4.1.2 Regresne zadeve... 105 IV.4.1.3 Izterjava preplačil, zahtevki zoper zavod... 106 IV.4.1.4 Insolventni postopki... 106 IV.4.2 Organizacijska in kadrovska dejavnost... 106 IV.4.3 Splošna dejavnost... 108 IV.4.3.1 Upravljanje z dokumentarnim gradivom... 108 IV.4.3.2 Gospodarsko tehnična dejavnost... 109 IV.4.3.3 Javna naročila... 109 IV.4.4 Notranja revizija... 109 IV.5 POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH TER IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC... 110 V ZAKLJUČEK... 122 3

I UVOD Letno poročilo 2015 kaže, da je zavod kot nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS v tem letu dosegel in presegel večino načrtovanih ciljev. Pripravljeno je v skladu s predpisi ter v obliki in po metodologiji, kakršno so svet zavoda, Državni zbor RS in Državni svet RS vse doslej ocenjevali pozitivno. Prikazane so vse z zakonom in drugimi predpisi določene vsebine ter tudi številni drugi podatki za preteklo leto in, kjer je to potrebno, tudi z daljšimi časovnimi primerjalnimi serijami. Vse to omogoča temeljit vpogled ne le v delo zavoda v preteklem letu, temveč tudi v uresničevanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja za daljše obdobje. Povprečno število zavarovancev se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 po šestih letih zmanjševanja povečalo, in sicer za 1,1 odstotka na 840.588. Povprečno število uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja se je povečalo za 0,5 odstotka na 612.018, kar je najnižja rast v zadnjih 25 letih. Razmerje med številom zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega zavarovanja je znašalo 1,37 in se prvič po letu 2008 ni zmanjšalo. Poleg uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja je bilo v povprečju še 45.190 uživalcev nadomestila iz invalidskega zavarovanja, 30.852 dodatka za pomoč in postrežbo, 50.666 invalidnine za telesno okvaro ter 4064 uživalcev pokojnine po zakonu o SZK, vojaške pokojnine, dodatka k pokojnini in akontacije pokojnine zunaj sistema obveznega zavarovanja. Prejemnikov letnega dodatka je bilo 502.283. Povprečno število uživalcev starostne pokojnine se je v primerjavi z letom 2014 povečalo za 5662 uživalcev oziroma za 1,3 odstotka. V primerjavi z letom 2014 se je v letu 2015 povprečno skupno število uživalcev starostne in delne starostne pokojnine povečalo za 5788 uživalcev ozirom za 1,4 odstotka. Decembra leta 2015 je bilo uživalcev starostne pokojnine 4989 ali 1,2 odstotka več kot v enakem mesecu predhodnega leta. Vse tri stopnje rasti so najnižje v zadnjih devetnajstih letih in kažejo na učinke ZPIZ-2 pri prilivu novih uživalcev starostne pokojnine zaradi strožjih pogojev za pridobitev te pravice. Zavod je zagotavljal likvidnost in upravljal prosta denarna sredstva ter tekoče mesečno izpolnjeval finančne obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter vse ostale obveznosti brez zadolževanja. Poslovno leto je sklenil z zakonsko zahtevanimi izravnanimi prihodki in odhodki v višini 4.984.055.046 evrov. V strukturi prihodkov zavoda se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 za 2,4 odstotne točke povečal delež davčnih prihodkov (kot posledica višjih prihodkov od prispevkov za socialno varnost). Delež transfernih prihodkov se je znižal za 2,6 odstotne točke (predvsem zaradi nižje dodatne obveznosti državnega proračuna). V strukturi skupnih prihodkov zavoda predstavljajo davčni in transferni prihodki 99,4 odstotka (99,6 odstotka v letu 2014). V strukturi vseh odhodkov zavoda v letu 2015 je bilo 99,2 odstotka odhodkov za pokojnine (0,2 odstotne točke manj kot v letu 2014), prispevke za zdravstveno zavarovanje uživalcev pravic (enak delež kot v letu 2014), transfere za zagotavljanje socialne varnosti (0,4 odstotne točke več kot v letu 2014 zaradi višjega izplačila letnega dodatka) ter nadomestila iz invalidskega zavarovanja (0,2 odstotne točke manj kot v letu 2014). Pokojnine in drugi prejemki se v letu 2015 niso uskladili, saj je ZIPRS1415, ki se je začel uporabljati 1. januarja 2014, določil, da se pokojnine in drugi prejemki, ki se usklajujejo kot pokojnine, ne glede na določbe ZPIZ-2 do 31. decembra 2015 ne uskladijo. Zato v letu 2015 ni bilo možno izvesti redne uskladitve pokojnin in drugih prejemkov po določbah sistemskega zakona. 4

Po osmem odstavku 430. člena ZPIZ-2 se lahko v letu, ki sledi letu, v katerem je ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda, ali v letu, ko je rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem pred tem, na predlog sveta zavoda in ob soglasju Vlade Republike Slovenije opravi izredna uskladitev pokojnin po prvem in drugem odstavku 106. člena ZPIZ-2. Ker so bili za takšno izredno uskladitev pokojnin v letu 2015 izpolnjeni pogoji, je svet zavoda na seji dne 26. februarja 2015 sprejel sklep, da se na podlagi osmega odstavka 430. člena ZPIZ-2 v letu 2015 izvede izredna uskladitev in predlagal Vladi Republike Slovenije, da k sklepu poda soglasje. Vlada Republike Slovenije je na seji dne 22. oktobra 2015 predlog obravnavala in k predlogu ni dala soglasja, z utemeljitvijo, da bi z izvedbo izredne uskladitve v letu 2015 presegli proračunski primanjkljaj treh odstotkov. Povprečna mesečna pokojnina z odtegnjeno akontacijo dohodnine (neto pokojnina), izplačana v obdobju januar-december 2015, ki je primerljiva s povprečno mesečno neto plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji, je znašala 561,66 evra (563,85 evra v letu 2014) oziroma 0,4 odstotka manj. V letu 2015 se je realna rast pokojnin malenkostno zvišala (za 0,1 odstotka), pred tem se je pet let zapored zniževala. Povprečna neto starostna pokojnina je znašala 609,50 evra, kar je 0,6 odstotka manj kot v letu 2014. Dosežena raven pokojnin, izplačanih v preteklem letu, je odraz sistemov, ki so določali načine njihovih odmer in omejitve njihovega usklajevanja, v določeni meri pa tudi strukturnih sprememb med prejemniki pokojnin. Nižja raven povprečnih pokojnin in znižanje njihove vrednosti se odraža tudi v nižjih razmerjih med povprečnimi pokojninami in povprečno plačo. Razmerje med povprečno neto pokojnino in povprečno neto plačo se je v letu 2015 znižalo na 55,4 odstotka (lani 55,9 odstotka), razmerje med povprečno neto starostno pokojnino in povprečno neto plačo pa na 60,2 odstotka (lani 60,8 odstotka). Zavod je v letu 2015 v sodelovanju z MDDSZ razreševal sistemske nejasnosti in odprta vprašanja glede izvajanja ZPIZ-2. Aktivno je sodeloval s predlogi in pripombami pri sprejemanju novih zakonov, ki vplivajo na pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in izvajal široko informativno dejavnost. Tako je sodeloval pri pripravi ZPIZ-2B, ZPFOPIZ-1, ZPZRTH-F, ZIPRS1617 zlasti z MDDSZ, MF pa tudi z drugimi institucijami (ZZZS, FURS, SURS, KAD). Novim zakonskim rešitvam je prilagajal in dograjeval informacijsko podporo ter pripravljal potrebne strokovne podlage in dokumentacijo. Na področju reševanja zahtevkov je bilo za leto 2015, tako kot za leto 2014, predvideno normalno poslovanje zavoda, vendar pa se je obseg dela bistveno povečal zaradi izdane odločbe US - delnice, saj je bil dotok zahtevkov večji za več kot 44.000 zadev. Kljub dodatnim nalogam in obveznostim je zavod v letu 2015 rešil oziroma opravil 401.801 zahtevkov in storitev ter tako presegel realizacijo načrtovanega števila rešenih zahtevkov za 8,8 odstotka. Pri uveljavljanju pravic iz PIZ na I. stopnji je bila realizacija višja od načrtovane za 7,4 odstotka, pri reševanju ostalih zahtevkov in storitev pa za 10,8 odstotka. Zaradi upadanja števila zahtevkov je bila realizacija nižja od načrtovane pri uveljavljanju pravic iz mednarodnega zavarovanja (za 7,3 odstotka). Ob koncu leta je v reševanju ostalo 74.644 vlog, kar pomeni, da je število nerešenih za 37.757 višje kot ob koncu leta 2014, predvsem zaradi preko 30.000 tisoč zahtevkov na podlagi tretje točke odločbe US delnice, ki jih še ni bilo možno reševati. Povprečni čas reševanja zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji je v letu 2015 znašal 50 dni in je bil za 6 dni krajši kot leta 2014. V zakonskem roku dveh oziroma štirih mesecev je bilo na področju priznanja pravic iz PIZ skupaj rešenih 82,2 odstotka zahtevkov, v letu 2014 pa 80,3 odstotka. V zbirki podatkov zavarovancev PIZ je zavod vodil podatke za 874.128 zavarovancev, ki so jih zavezanci za posredovanje podatkov posredovali na predpisanih M obrazcih. V primerjavi z letom 5

2014 je to za 1,1 odstotka zavarovancev manj. V podatkovne zbirke MEZ je bilo zajetih 2.204.627 obrazcev M-1 do M-10, kar je v primerjavi z letom 2014 za 9,6 odstotka več oziroma 0,4 odstotka manj od načrtovanega. V letu 2015 je zavod v zakonskem roku opravil 8.782.110 posamičnih nakazil, kar predstavlja 0,4- odstotni porast v primerjavi z letom 2014. Skupno je bilo uživalcem pokojnin nakazanih 10.255.935 pokojnin in drugih denarnih prejemkov, kar je za 1,3 odstotka več kot v letu poprej. Na pobudo zavoda se je nadaljevalo aktivno sodelovaje s tujimi nosilci socialnega zavarovanja glede vključitve le-teh v sistem elektronske izmenjave podatkov, s čimer se je zasledoval cilj preprečevanja morebitnih izplačil po smrti uživalcev pokojnin. Zavod je tudi v letu 2015 spodbujal uživalce, ki prejemajo pokojnino po poštni dostavi na naslov bivališča, da zaradi nižjih stroškov odprejo osebni bančni račun za nakazilo pokojnin. Tako se je število nakazil preko poštne dostave znižalo za 9,0 odstotkov, s tem pa tudi stroški zavoda. V letu 2015 je zavod spremenil način spremljanja strank, tako da se spremlja le podatek o številu strank, ki informacije iščejo osebno, in teh je bilo 327.022. V letu 2015 je zavod nadaljeval s celovito prenovo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IkT) v skladu s Strategijo prenove in razvoja IkT za obdobje 2012-2016. V okviru izvajanja razvojnih projektov je nadaljeval z načrtovanjem, razvojem in uvedbo informacijskih rešitev in IkT infrastrukture za sodobno digitalno poslovanje zavoda na vseh področjih poslovanja. Ob tem so se izvajale tudi številne dopolnitve programske opreme, skladno s spremembami normativnega okolja. Veliko aktivnosti je bilo usmerjenih v uvajanje digitalizacije poslovanja, razvoj rešitev elektronskega poslovanja z organizacijami doma in v tujini ter razvoj e-storitev. Pomembne dejavnosti so bile usmerjene v dopolnjevanje IkT infrastrukture ter prilagoditev in prehod programske opreme na novo okolje (zavodov zasebni oblak). Pri razvoju IkT infrastrukture in razvojne metodologije je sledil tudi strateški usmeritvi v odprte standarde in odprto kodo. Ob razvojnih nalogah je bila osrednja pozornost usmerjana v zagotavljanje zanesljive informacijske podpore izvajanju dejavnosti zavoda. Zavod je nadaljeval z restriktivno kadrovsko politiko in v celoti realiziral kadrovski načrt za leto 2015, ki je določal 787 zaposlenih na zadnji dan leta, kar je odstotek manj kot predhodno leto. V primerjavi z letom 2007, ko je število zaposlenih po kadrovskem načrtu znašalo 853 in se je začelo z restrikcijami na kadrovskem področju, se je število znižalo za 8,4 odstotka (66 zaposlenih). Z izvajanjem notranjih kontrol, revizij in internih izobraževanj zaposlenih je zavod izboljševal kakovost dela. Prav tako je skrbel za stalno izboljševanje delovnih razmer zaposlenih z dobro, racionalno in gospodarno opremljenostjo delovnih mest, s sodobno informacijsko tehnologijo in s tem ustvarjanja prijaznejšega okolja tako za stranke kot zaposlene. Splošno zadovoljstvo strank in zaposlenih je ostalo na visoki ravni tudi v letu 2015. Svet zavoda se je sestal na petih rednih sejah in eni korespondenčni. Sprejel je vse potrebne akte za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posebno pozornost je posvetil ključnim vprašanjem, ki so povezana s poslovanjem zavoda. Celovit prikaz poslovanja po posameznih področjih in dejavnostih zavoda v letu 2015 je razviden iz vsebine tega letnega poročila. 6

II STATISTIČNI PODATKI O ZAVAROVANCIH IN UŽIVALCIH PRAVIC TER GMOTNI POLOŽAJ UPOKOJENCEV IN DELOVNIH INVALIDOV II.1 STATISTIČNI PODATKI O ZAVAROVANCIH IN UŽIVALCIH PRAVIC II.1.1 Zavarovanci Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v RS je za razliko od številnih obveznih zavarovanj v drugih državah enotno. V njem so pri istem nosilcu zavarovanja in v načelu enako obvezno zavarovani vsi delavci v odvisnem delovnem razmerju, samozaposleni oziroma osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, brezposelne osebe, ki so prejemniki denarnega nadomestila pri ZRSZ, zavarovani starši ter nekatere druge kategorije zavarovancev in osebe, ki so se prostovoljno vključile v obvezno zavarovanje. Iz preglednic II.1 in II.2 je razvidno, da se je skupno število zavarovancev v letu 2015 po šestih letih zmanjševanja povečalo. Rast je v primerjavi z letom 2014 znašala 1,1 odstotka (12.531 oseb), na kar je predvsem vplivalo višje število pri treh največjih kategorijah zavarovancev, in sicer se je za 1,5 odstotka povečalo število pri delavcih pri pravnih osebah, za 0,6 odstotka pri delavcih pri zasebnikih in za 3,9 odstotka pri zasebnikih. Na drugi strani pa se je znižalo število prostovoljnih in brezposelnih zavarovancev (zmanjšanje za 14,1 oziroma 12,3 odstotka, skupaj za 4776 oseb). Število prostovoljnih zavarovancev se je v zadnjih dveh letih zmanjšalo predvsem zaradi zvišanja osnove, od katere ti zavarovanci plačujejo prispevke, ter zaradi tega, ker se obdobje prostovoljnega zavarovanja po ZPIZ-2 ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa. Struktura zavarovancev je bila ugodnejša kot v preteklem letu. Preglednica II.1: Povprečno število zavarovancev po vrsti zavarovanca, 2006-2015 Leto Pri pravnih osebah* Delavci Pri zasebnikih Vrsta zavarovanca Osebe, ki oprav. Prostovoljni samost. dejav. Zasebniki Kmetje zavarovanci Brezposelni Starši Druge kategorije SKUPAJ 2006 675.060 66.309 53.072 10.536 23.643 16.600 7.973 1.413 854.606 2007 696.116 69.933 53.303 9.848 22.678 15.252 10.008 1.952 879.090 2008 717.564 72.300 55.442 9.279 21.595 14.351 12.158 1.395 904.084 2009 699.436 67.937 58.508 8.731 21.114 23.755 14.314 1.091 894.886 2010 685.733 61.461 59.825 8.129 21.300 28.288 16.366 890 881.992 2011 671.812 57.238 61.258 7.371 21.303 33.200 16.862 825 869.869 2012 662.552 54.491 60.823 6.760 23.223 30.017 16.858 818 855.542 2013 647.585 51.139 61.395 6.231 17.191 28.887 19.692 1.001 833.121 2014 652.557 50.483 64.351 5.942 13.568 23.192 20.732 1.014 831.839 2015 662.316 50.761 66.845 5.633 11.656 20.328 21.998 1.051 840.588 Vir: SURS (SRDAP), ZZZS, DURS. *Poslovodne osebe so, čeprav statusno spadajo med samozaposlene, vključene med delavce pri pravnih osebah, saj je vir podatka SURS, ki jih vključuje v to kategorijo. **Spremenjen vir podatkov (od leta 2005 ZZZS, prej DURS). 7

Preglednica II.2: Stopnje rasti povprečnega števila zavarovancev po vrsti zavarovanca (v %), 2006-2015 Leto Pri pravnih osebah Delavci Pri zasebnikih Vrsta zavarovanca Osebe, ki oprav. Prostovoljni samost. dejav. Zasebniki Kmetje zavarovanci Brezposelni Starši Druge kategorije SKUPAJ 2006 1,3 1,9 2,6-8,1-1,6 3,8 12,7-17,0 1,3 2007 3,1 5,5 0,4-6,5-4,1-8,1 25,5 38,1 2,9 2008 3,1 3,4 4,0-5,8-4,8-5,9 21,5-28,5 2,8 2009-2,5-6,0 5,5-5,9-2,2 65,5 17,7-21,8-1,0 2010-2,0-9,5 2,3-6,9 0,9 19,1 14,3-18,4-1,4 2011-2,0-6,9 2,4-9,3 0,0 17,4 3,0-7,3-1,4 2012-1,4-4,8-0,7-8,3 9,0-9,6 0,0-0,8-1,6 2013* -2,3-6,2 0,9-7,8-26,5-3,8 5,0-3,2-2,9 2014 0,8-1,3 4,8-4,6-21,1-19,7 5,3 1,3-0,2 2015 1,5 0,6 3,9-5,2-14,1-12,3 6,1 3,6 1,1 *Pri starših, prostovoljnih zavarovancih in drugih kategorijah je bil v letu 2013 spremenjen zajem. Stopnje rasti so za leto 2013 izračunane na podlagi primerljivih podatkov za leto 2012. Na dan 31. december 2015 je bilo 842.557 zavarovancev, kar je 1,3 odstotka več kot konec leta 2014, ko jih je bilo 831.376. Število delavcev, zaposlenih pri pravnih osebah, zasebnikov in brezposelnih zavarovancev se je povečalo za 1,7, 2,9 oziroma 1,5 odstotka, število zaposlenih pri zasebnikih in prostovoljnih zavarovancev se je zmanjšalo za 2,3 oziroma 12,8 odstotka. Po ZPIZ-2 se zavarovancu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, omogoči uveljavitev izplačila 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Zavod je ta del pokojnine v decembru 2015 izplačal 3076 uživalcem, v decembru 2014 pa 1703 uživalcem. II.1.1.1 Povprečna pokojninska doba in starost zavarovancev Iz preglednice II.3 je razvidno, da se je povprečna pokojninska doba zavarovancev v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 pri ženskah podaljšala od 19 let in 2 meseca na 19 let in 3 mesece, pri moških pa je ostala enako dolga kot leta 2014, 18 let in 10 mesecev. Primerjava med letoma 2014 in 2015 po starostnih razredih pokaže, da se je pri zavarovankah povprečna pokojninska doba skrajšala v starostnih razredih od 20 do 49 let, v drugih starostnih razredih je ostala enaka ali pa se je podaljšala, pri zavarovancih pa se je pokojninska doba skrajšala ali ostala enaka v vseh starostnih razredih, razen v starostnih razredih od 50 do 54 let in od 60 do 64 let. Največje skrajšanje pokojninske dobe pri zavarovankah je bilo v starostnem razredu od 35 do 39 let (za 6 mesecev), največje povečanje pa v starostnem razredu od 60 do 64 let (za 8 mesecev). Pri zavarovancih je bilo največje skrajšanje pokojninske dobe v starostnih razredih od 35 do 49 let, od 55 do 59 let in od 65 let naprej (v vsakem za 4 mesece), povečanje pa v starostnem razredu od 60 do 64 let (za 5 mesecev). Preglednica II.3: Povprečna pokojninska doba zavarovancev po starosti in spolu, 2014-2015 8

2014 2015* Dopolnjena starost Že nske Moški Že nske Moški v letih Povprečna pokojninska doba Povprečna pokojninska doba Let Mes. Let Mes. Let Mes. Let Mes. 15-19 0 5 0 6 0 6 0 6 20-24 1 6 2 0 1 5 1 10 25-29 3 6 4 8 3 3 4 5 30-34 7 8 8 6 7 4 8 4 35-39 13 3 13 4 12 9 13 0 40-44 19 6 18 8 19 1 18 4 45-49 25 6 24 4 25 4 24 0 50-54 30 0 28 7 30 0 28 8 55-59, od tega 33 7 32 10 33 8 32 6 55 32 11 31 0 32 9 30 10 56 33 7 32 4 33 7 31 10 57 34 6 34 0 34 0 33 0 58 33 11 33 7 34 8 34 0 59 33 6 33 11 34 1 33 7 60-64, od tega 32 11 33 5 33 7 33 10 60 32 9 33 4 34 0 34 1 61 32 7 33 7 33 1 33 8 62 33 2 33 2 33 1 33 10 63 33 6 33 7 33 9 33 8 64 33 3 33 6 34 2 34 0 65+ 41 8 41 1 41 10 40 9 Skupaj 19 2 18 10 19 3 18 10 Skupaj - od 55 in več 34 6 33 10 34 6 33 9 * Predhodni podatki. Vse več mladih nadaljuje šolanje na višji stopnji oziroma kasneje vstopajo na trg dela, kar potrjujejo podatki o številu mladih zavarovancev in njihovi povprečni pokojninski dobi (preglednica II.4). Od leta 2002 do 2015 se je število zavarovancev v starosti od 15 do 29 let zmanjšalo za 35 odstotkov. Pri mladih zavarovancih v vseh starostnih razredih se je skrajšala tudi povprečna pokojninska doba, najbolj v starostnem razredu od 30 do 34 let, kjer se je skrajšala za 3 leta in 2 meseca. Preglednica II.4: Število in povprečna pokojninska doba mladih zavarovancev po starosti, 2002, 2014 in 2015 Razlika med 2015* in 2002 2014 2015* Dopolnjena 2002 starost v Zavaro- Pokojninska Zavaro- Pokojninska Zavaro- Pokojninska Zavaro- Pokojninska letih vanci doba vanci doba vanci doba vanci doba Šte vilo Let Me s. Število Le t Mes. Število Let Mes. Šte vilo Let Me s. 15-19 6.307 0 9 1.787 0 6 2.001 0 6-4.306 0-3 20-24 53.923 2 8 25.896 1 10 27.220 1 8-26.703-1 0 25-29 112.193 5 11 84.111 4 2 82.910 3 11-29.283-2 0 30-34 121.961 11 1 117.128 8 1 113.857 7 11-8.104-3 -2 Skupaj 294.384 7 4 228.922 5 11 225.988 5 8-68.396-1 -8 * Predhodni podatki. II.1.2 Uživalci pravic 9

Zavod je v letu 2015 zagotavljal in izplačeval prejemke na podlagi: A. pravic iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, določenih v 26. členu ZPIZ-2, in sicer: - pokojnine (starostne, predčasne, invalidske, vdovske in del vdovske, družinske in delne starostne); - nadomestila na podlagi preostale delovne zmožnosti (za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev, zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, zaradi nižje plače na drugem ustreznem delu, delna invalidska pokojnina, za čas poklicne rehabilitacije, začasno nadomestilo, nadomestilo za invalidnost in delno nadomestilo); - letni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo ter - invalidnino (po prehodnih določbah ZPIZ-2). B. drugih pravic zunaj sistema obveznega zavarovanja, določenih v posebnih zakonih in predpisih (pokojnine po zakonu o SZK, vojaške pokojnine po ZPIZVZ, del vdovske vojaške pokojnine po ZPIZVZ-B, akontacije pokojnin po odloku Vlade RS, dodatek k pokojnini po ZZSV, preživnine po ZPVK ter druge pokojnine in pravice, ki se financirajo iz državnega proračuna). II.1.2.1 II.1.2.1.1 Uživalci pravic iz sistema obveznega zavarovanja Uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske, dela vdovske, družinske ter delne pokojnine V letu 2015 je bilo mesečno povprečno 612.018 uživalcev starostne, predčasne, invalidske, družinske, vdovske in delne starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja (preglednica II. 5), kar je 3133 uživalcev oziroma 0,5 odstotka več kot v letu 2014 in je najnižja rast v zadnjih 25 letih. Decembra leta 2015 je bilo teh uživalcev pokojnin 613.558 (preglednica II.7), kar je 2203 uživalcev oziroma 0,4 odstotka več kot v enakem mesecu predhodnega leta. V primerjavi z letom 2014 se je povečalo število uživalcev starostne, vdovske in delne starostne pokojnine, zmanjšalo pa število uživalcev invalidske in družinske pokojnine. Število uživalcev družinske in vdovske pokojnine skupaj se je zmanjšalo. Povprečno število uživalcev starostne pokojnine se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 povečalo za 5662 uživalcev oziroma za 1,3 odstotka. V primerjavi z letom 2014 se je v letu 2015 povprečno skupno število uživalcev starostne in delne starostne pokojnine povečalo za 5788 uživalcev oziroma za 1,4 odstotka. Decembra leta 2015 je bilo uživalcev starostne pokojnine 4989 ali 1,2 odstotka več kot v enakem mesecu predhodnega leta. Vse tri stopnje rasti so najnižje v zadnjih devetnajstih letih in kažejo na učinke ZPIZ-2 pri prilivu novih uživalcev starostne pokojnine zaradi strožjih pogojev za pridobitev te pravice. Povprečno število uživalcev invalidske pokojnine se je v letu 2015 zmanjšalo za 1501 osebo oziroma za 1,7 odstotka in se od leta 2001 vseskozi zmanjšuje. Dosežene stopnje rasti v tem obdobju so deloma posledica spremenjene zakonodaje in večje enotnosti dela izvedenskih organov, deloma pa drugih razlogov, kot so velikost in gibanje populacije zaposlenih delavcev, stopnja organiziranosti in razvitosti zdravstva, varstva pri delu v najširšem smislu ter vrste in število bolezni in poškodb. Vzroki nastanka invalidnosti so predvsem bolezni in poškodbe zunaj dela, poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa imajo na upokojevanje manjši vpliv. 10

V letu 2015 se je povprečno število uživalcev družinske in vdovske pokojnine skupaj zmanjšalo za 1154 oseb oziroma za 1,2 odstotka. Znotraj tega se je število uživalcev družinske pokojnine zmanjšalo za 3877 oseb oziroma za 7,9 odstotka, povečalo pa se je število uživalcev vdovske pokojnine za 2723 oseb oziroma za 5,9 odstotka. Povprečno število uživalcev družinske pokojnine se čez leta zmanjšuje, predvsem zaradi z ZPIZ-1 uveljavljene delitve dotedanje pravice do družinske pokojnine na dve pravici, na družinsko in vdovsko pokojnino. Ta delitev onemogoča objektivne primerjave gibanja števila uživalcev družinske pokojnine z gibanji v preteklih letih. Njihovo število se zmanjšuje, ker je prirast le posledica priliva novih uživalcev družinske pokojnine, ne pa tudi vdovske, ki se izkazuje ločeno. Zato je stopnja rasti v obdobju od leta 2000 naprej negativna. Primerjavo omogoča skupna stopnja rasti števila uživalcev vdovske in družinske pokojnine, ki je razvidna iz preglednice II.6, stolpec 4. Skupna stopnja rasti je bila od leta 2008 do 2013 pozitivna, v letih 2014 in 2015 pa negativna. Povprečno število uživalcev delne starostne pokojnine se je v letu 2015 povečalo za 126 oseb oziroma za 18,7 odstotka. V strukturi vseh uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja glede na vrsto pokojnine so v letu 2015 največji delež predstavljali uživalci starostne pokojnine (70,5 odstotka), sledijo uživalci invalidske pokojnine (14,0 odstotkov), uživalci vdovske pokojnine (8,0 odstotkov) in uživalci družinske pokojnine (7,3 odstotka). Med uživalci starostne pokojnine je bilo 50,6 odstotka žensk in 49,4 odstotka moških, med invalidskimi pa 39,7 odstotka žensk in 60,3 odstotka moških. Preglednica II.5: Povprečno število uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja, 2006-2015 Vrsta pokojnine Leto Družinska in vdovska skupaj Delna Starostna Invalidska Skupaj Družinska Vdovska starostna Skupaj 1 2 3 4=5+6 5 6 7 8=2+3+4+7 2006 322.617 95.736 92.304 69.297 23.007 138 510.795 2007 332.616 94.511 91.514 65.601 25.913 164 518.805 2008 342.786 93.389 91.552 62.624 28.928 206 527.933 2009 354.270 92.123 91.818 59.699 32.119 244 538.455 2010 368.615 91.051 92.628 57.097 35.531 267 552.561 2011 386.263 90.219 93.117 54.409 38.708 352 569.951 2012 401.642 89.384 93.984 52.069 41.915 398 585.408 2013 417.916 88.361 95.542 51.870 43.672 492 602.311 2014 426.083 87.250 94.878 48.781 46.097 674 608.885 2015 431.745 85.749 93.724 44.904 48.820 800 612.018 Opomba: med uživalci starostne pokojnine je zajetih tudi 1641 uživalcev predčasne pokojnine. Preglednica II.6: Stopnje rasti povprečnega števila uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja (v %), 2006-2015 11

Vrsta pokojnine Leto Družinska in vdovska skupaj Delna Starostna Invalidska Skupaj Družinska Vdovska starostna Skupaj 1 2 3 4=5+6 5 6 7 8=2+3+4+7 2006 2,4-0,6-1,0-4,8 13,0 26,6 1,1 2007 3,1-1,3-0,9-5,3 12,6 18,8 1,6 2008 3,1-1,2 0,0-4,5 11,6 25,6 1,8 2009 3,4-1,4 0,3-4,7 11,0 18,4 2,0 2010 4,0-1,2 0,9-4,4 10,6 9,4 2,6 2011 4,8-0,9 0,5-4,7 8,9 31,8 3,1 2012 4,0-0,9 0,9-4,3 8,3 13,1 2,7 2013 4,1-1,1 1,7-0,4 4,2 23,6 2,9 2014 2,0-1,3-0,7-6,0 5,6 37,0 1,1 2015 1,3-1,7-1,2-7,9 5,9 18,7 0,5 Preglednica II.7: Število uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja, december 2006-2015 Vrsta pokojnine Leto Družinska in vdovska skupaj Delna (31. 12.) Starostna Invalidska Skupaj Skupaj Družinska Vdovska starostna 1 2 3 4=5+6 5 6 7 8=2+3+4+7 2006 327.613 95.186 91.721 67.417 24.304 150 514.670 2007 337.355 93.999 91.559 64.179 27.380 184 523.097 2008 348.054 92.954 91.624 61.261 30.363 226 532.858 2009 361.011 91.568 92.194 58.445 33.749 246 545.019 2010 376.374 90.641 92.927 55.893 37.034 291 560.233 2011 392.876 89.954 93.536 53.232 40.304 364 576.730 2012 411.290 89.016 95.825 52.643 43.182 433 596.564 2013 422.503 88.006 95.603 51.926 43.677 547 606.659 2014 429.509 86.699 94.409 46.539 47.870 738 611.355 2015 434.498 85.057 93.162 43.562 49.600 841 613.558 Preglednica II.8: Stopnje rasti števila uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja (v %), december 2006-2015 12

Vrsta pokojnine Leto Družinska in vdovska skupaj Delna (31. 12.) Starostna Invalidska Skupaj Skupaj Družinska Vdovska starostna 1 2 3 4=5+6 5 6 7 8=2+3+4+7 2006 2,9-1,5-1,8-6,4 13,8 24,0 1,2 2007 3,0-1,2-0,2-4,8 12,7 22,7 1,6 2008 3,2-1,1 0,1-4,5 10,9 22,8 1,9 2009 3,7-1,5 0,6-4,6 11,2 8,8 2,3 2010 4,3-1,0 0,8-4,4 9,7 18,3 2,8 2011 4,4-0,8 0,7-4,8 8,8 25,1 2,9 2012 4,7-1,0 2,4-1,1 7,1 19,0 3,4 2013 2,7-1,1-0,2-1,4 1,1 26,3 1,7 2014 1,7-1,5-1,2-10,4 9,6 34,9 0,8 2015 1,2-1,9-1,3-6,4 3,6 14,0 0,4 Povprečno število uživalcev dela vdovske pokojnine se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 povečalo za 5,0 odstotkov, na 55.535 uživalcev. Preglednica II.9: Povprečno število in stopnje rasti povprečnega števila uživalcev dela vdovske pokojnine (v %), 2006-2015 Vrsta prejemka 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Del vdovske pokojnine Število 19.030 31.741 36.917 40.380 43.135 45.628 47.735 49.929 52.910 55.535 Stopnja rasti (%) 106,8 66,8 16,3 9,4 6,8 5,8 4,6 4,6 6,0 5,0 Razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin iz obveznega zavarovanja Razmerje med številom zavarovancev in uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja je bilo v letu 2015 tako kot v letu 2014 1,37. Enako razmerje je bilo tudi decembra 2015 v primerjavi z enakim mesecem predhodnega leta. Preglednica II.10: Povprečno število zavarovancev in uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja ter razmerje, 2006-2015 13

Leto Zavarovanci Uživalci pokojnin - obvezno zavarovanje Število zavarovancev na enega uživalca pokojnine 1 2 3 4=2:3 2006 854.606 510.795 1,67 2007 879.090 518.805 1,69 2008 904.084 527.933 1,71 2009 894.886 538.455 1,66 2010 881.992 552.561 1,60 2011 869.869 569.951 1,53 2012 855.542 585.408 1,46 2013 833.121 602.311 1,38 2014 831.880 608.885 1,37 2015 840.588 612.018 1,37 Delež uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja v številu prebivalcev RS Po podatkih SURS je bilo konec septembra 2015 v RS 2.064.632 prebivalcev, po podatkih zavoda pa je bilo konec istega meseca 610.558 uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja. Delež teh uživalcev je v številu prebivalcev znašal 29,6 odstotka, kar je več kot konec septembra 2014, ko je znašal 29,5 odstotka. Dosežena starost ob upokojitvi Povprečno starost novih uživalcev starostne pokojnine v posameznem koledarskem letu v pretežni meri pogojujejo predpisani pogoji za njeno pridobitev, razmeroma velik vpliv nanjo pa imajo tudi napovedane spremembe predpisov ter gospodarske in finančne razmere, ki se odražajo na trgu dela. Predpisana starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine se je za ženske od uveljavitve ZPIZ-1 začela postopno višati vsako leto za 4 mesece. Na začetku je pri 35 letih pokojninske dobe predpisana starost znašala 53 let, pri 20 letih pokojninske dobe 58 let in pri 15 letih pokojninske dobe 60 let. Tudi po ZPIZ-2 se zviševanje predpisane starosti nadaljuje. Najnižja možna starost se je tako v letu 2015 zvišala na 58 let in 8 mesecev, sočasno z zahtevano pokojninsko dobo brez dokupa, ki se je zvišala na 39 let. Pri 20 letih pokojninske dobe se je zahtevana starost zvišala na 62 let in 6 mesecev, pri 15 letih zavarovalne dobe pa na 64 let in 6 mesecev. Preglednica II.11: Povprečna dosežena starost pri novih uživalcih starostne in invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja (brez uživalcev predčasne pokojnine in uživalcev z zavarovalno dobo s povečanjem), po spolu, 2006-2015 14

Vrsta pokojnine Starostna Invalidska Leto Ženske Moški Ženske Moški Let Mes. Let Mes. Let Mes. Let Mes. 2006 57 4 61 8 50 4 53 5 2007 57 7 61 10 50 8 54 9 2008 57 7 61 11 51 7 54 3 2009 58 1 62 0 51 11 54 8 2010 58 5 61 10 51 9 54 8 2011 58 8 61 9 52 2 54 11 2012* 58 2 61 3 50 11 54 2 2013* 58 6 60 11 51 5 53 9 2014* 59 0 61 2 51 3 54 5 2015* 59 0 61 1 52 0 54 2 *Sprememba metodologije: po priporočilu RSRS je upoštevan drugačen zajem uživalcev pokojnin. Zajeti so vsi z datumom priznanja pravice v letu, ne glede na to, da so odločbo o tem lahko prejeli pozneje. Poleg tega se po novem povprečna starost izračunava ob upoštevanju let, mesecev in dni. Podatki za leto 2015 so začasni, končni bodo objavljeni v junijski številki mesečnega statističnega pregleda in v letnem poročilu za leto 2016. Dejanske povprečne upokojitvene starosti žensk ne sledijo dinamiki predpisanega zviševanja zahtevane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Tako se je v obdobju 2006-2015 povprečna upokojitvena starost zvišala od 57 let in 4 mesece na 59 let. Povprečna upokojitvena starost v letu 2015 je ostala enaka, kot je bila v letu 2014. V letu 2015 je bila od 4945 novih uživalk starostne pokojnine približno polovica (2511 oziroma 50,8 odstotka) upokojena po pogojih ZPIZ-2, ostale (2434 oziroma 49,2 odstotka) pa po prehodnih določbah ZPIZ-2, ki omogočajo upokojitev po ZPIZ-1. Razlogi za počasnejšo rast dejanske povprečne upokojitvene starosti so možnosti, ki jih je določal ZPIZ-1 za znižanje predpisane starosti (zaradi skrbi za otroke in zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti) ter upoštevanje dodane dobe za izpolnitev pogoja manjkajoče pokojninske dobe. ZPIZ-2 ne omogoča več upoštevanja dodane dobe, možnosti zniževanja predpisane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaradi skrbi za otroke in vstopa v zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti pa so bistveno omejene. Predpisane starosti in dolžine pokojninske oziroma zavarovalne dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške se v obdobju veljavnosti ZPIZ-1 niso spreminjale. Z ZPIZ-2 pa se postopno povečuje minimalna starost, ki se je v letu 2015 zvišala na 59 let ob 40 letih pokojninske dobe brez dokupa ter pri 20 letih pokojninske dobe na 64 let in 6 mesecev. V obdobju 2006-2015 se je do leta 2009 dejanska povprečna upokojitvena starost povečevala, nato se je zmanjševala do leta 2013, v letu 2014 se je za tri mesece povečala, nato pa v letu 2015 za en mesec zmanjšala. V letu 2006 je znašala 61 let in 8 mesecev, v letu 2015 pa 61 let in 1 mesec. Gibanje povprečne dejanske upokojitvene starosti je pogojevala možnost zniževanja starostne meje zaradi skrbi za otroke in možnost doseganja predpisane pokojninske dobe z upoštevanjem dodane dobe. Ker se predpisane starosti vse do leta 2013 niso spreminjale, je struktura upokojenih v posameznem letu določala povprečno dejansko upokojitveno starost. Čim več je bilo upokojitev z upoštevanjem zniževanj zaradi skrbi za otroke in/ali dodane dobe, večji je bil vpliv na dejansko dopolnjeno upokojitveno starost. Prvič od sprejetja ZPIZ-2 prevladujejo upokojeni po ZPIZ-2. Od 6222 je bilo 3779 oziroma 60,7 odstotka upokojenih po ZPIZ-2, upokojenih po prehodnih določbah ZPIZ-2, ki omogočajo pridobitev pravice po pogojih ZPIZ-1, pa 2443 oziroma 39,3 odstotka. Na dejansko upokojitveno starost uživalcev starostne pokojnine vplivajo v zakonu določeni bonusi in malusi. Bonusi jo zvišujejo, saj jih upravičenec pridobi, če odloži upokojitev na čas po izpolnitvi pogojev. V letu 2015 je bilo do povečanja starostne pokojnine zaradi odložitve njene uveljavitve po 15

izpolnitvi pogojev upravičenih 794 žensk in 1520 moških. Malusi pa se odražajo v trajnem zmanjšanju starostne pokojnine, ker je bila ta po ZPIZ-1 uveljavljena pred dopolnitvijo polne starosti, po ZPIZ-2 pa, ker je upravičenec uveljavil predčasno pokojnino. Malusi vplivajo na nižjo upokojitveno starost. V letu 2015 je starostno pokojnino s trajnim znižanjem ter predčasno pokojnino uveljavilo 187 žensk in 213 moških. Povprečna starost prejemnikov invalidske pokojnine je v manjši meri pogojena s predpisi, ki omogočajo pridobitev te pravice. Nanjo lahko vpliva le starost, do katere so zavarovancem s preostalo delovno zmožnostjo zagotovljene pravice na tej podlagi. Ta pa se je tako z ZPIZ-1 kakor tudi z ZPIZ-2 zvišala. Povprečna starost žensk, ki so pridobile pravico do invalidske pokojnine, je v letu 2015 znašala 52 let, moških pa 54 let in 2 meseca. V obeh primerih povprečne upokojitvene starosti, dosežene v posameznih koledarskih letih, nihajo. Spremenjena metodologija zajema, ki je pojasnjena v opombi pod preglednico II.11, vpliva na to, da so podatki za leto 2015 začasni, dokončni pa bodo objavljeni v junijski številki mesečnega statističnega pregleda in letnem poročilu za leto 2016. Vpliv spremenjene metodologije ni zanemarljiv. Za leto 2014 se je dokončno upoštevalo 14.463 uživalcev starostnih pokojnin (11.481 po začasnih podatkih) in za leto 2015 je začasno upoštevanih 11.167 uživalcev. Po končnih podatkih je bilo v letu 2014 od 5727 novih uživalk starostne pokojnine 1913 oziroma 33,4 odstotka, upokojenih po pogojih ZPIZ-2, ostalih 3814 oziroma 66,6 odstotka pa po prehodnih določbah ZPIZ-2, ki omogočajo upokojitev po ZPIZ-1. Od 8736 novih uživalcev starostne pokojnine pa je bilo 3781 oziroma 43,3 odstotka, upokojenih po ZPIZ-2, upokojenih po prehodnih določbah ZPIZ- 2, ki omogočajo pridobitev pravice po pogojih ZPIZ-1, pa 4955 oziroma 56,7 odstotka Pri uživalcih invalidske pokojnine se je za leto 2014 dokončno upoštevalo 1818 uživalcev (1361 po začasnih podatkih) ter za leto 2015 začasno 1344 uživalcev. Pri novih uživalcih starostne pokojnine z zavarovalno dobo s povečanjem je v letu 2015 znašala dejansko dosežena povprečna starost žensk 57 let in 3 mesece (57 let in 10 mesecev v letu 2014) ter moških 59 let in 2 meseca (58 let in 10 mesecev v letu 2014). Dopolnjena pokojninska doba ob upokojitvi 16

Preglednica II.12: Povprečna dopolnjena pokojninska doba novih uživalcev starostne in invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja (brez uživalcev predčasne pokojnine in uživalcev z zavarovalno dobo s povečanjem) ob upokojitvi po spolu, 2006-2015 Vrsta pokojnine Starostna Invalidska Leto Ženske Moški Ženske Moški Let Mes. Let Mes. Let Mes. Let Mes. 2005 35 4 38 0 25 11 28 4 2006 35 8 38 4 26 10 28 1 2007 35 10 38 3 26 6 28 7 2008 36 0 38 3 27 0 28 0 2009 35 8 38 2 26 8 28 3 2010 35 6 38 0 27 1 28 1 2011 34 11 37 9 27 4 28 1 2012* 35 4 37 3 26 1 26 7 2013* 36 1 37 11 27 10 27 8 2014* 36 2 37 9 26 10 27 6 2015* 37 1 38 1 28 0 27 9 *Sprememba metodologije: po priporočilu RSRS je upoštevan drugačen zajem uživalcev pokojnin. Zajeti so vsi z datumom priznanja pravice v letu, ne glede na to, da so odločbo o tem lahko prejeli pozneje. Poleg tega se po novem povprečna pokojninska doba izračunava ob upoštevanju let, mesecev in dni. Podatki za leto 2015 so začasni, končni bodo objavljeni v junijski številki mesečnega statističnega pregleda in v letnem poročilu za leto 2016. Povprečna dopolnjena pokojninska doba novih uživalcev starostne pokojnine iz posameznega koledarskega leta je odvisna pretežno od njihove strukture. Če je bilo več starostnih pokojnin uveljavljenih z enako ali daljšo pokojninsko dobo, zahtevano za upokojitev pri najnižji starosti, je povprečna pokojninska doba višja, če pa se viša delež upokojenih pri višjih starosti s krajšo pokojninsko dobo, v katero je bila šteta tudi dodana doba, pa se niža. Na nadaljnje zvišanje povprečne dopolnjene pokojninske dobe bo vplival iztek prehodnih obdobij, ki omogočajo upokojitev s pokojninsko dobo najmanj 20 let. V letu 2015 so ženske uveljavile starostno pokojnino v povprečju s 37 leti in 1 mesecem, moški pa z 38 leti in 1 mesecem pokojninske dobe, kar predstavlja v primerjavi z letom 2014 pri ženskah povečanje za 11 mesecev, pri moških pa za 4 mesece. Zaradi strožjih pogojev za pridobitev pravice do pokojnine (odprava dodane dobe) so se upokojevali predvsem tisti, ki so v zavarovanje vstopili mlajši in so imeli več pokojninske dobe. Pri novih uživalcih starostne pokojnine z zavarovalno dobo s povečanjem je v letu 2015 znašala povprečna dosežena pokojninska doba žensk 36 let in 3 mesece (34 let in 3 mesece v letu 2014) ter moških 38 let in 1 mesec (38 let in 2 meseca v letu 2014). Povprečna dopolnjena pokojninska doba novih uživalcev invalidske pokojnine iz leta v leto niha. Odvisna je od strukture prejemnikov. V letu 2015 so ženske, ki so uveljavile pravico do invalidske pokojnine, dopolnile v povprečju 28 let, moški pa 27 let in 9 mesecev pokojninske dobe. Povprečna doba prejemanja pokojnine Na povprečno dobo prejemanja pokojnine vplivajo zakonski razlogi (bistveno milejši pogoji upokojitve v preteklosti) in dolgoživa družba. Pri uživalcih starostne pokojnine se je v obdobju 2006-2015 doba prejemanja pokojnine podaljšala, pri ženskah od 19 let in 3 mesece na 23 let in 6 mesecev, pri moških pa od 16 na 17 let. 17