UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Ema ILERŠIČ PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI INTEGRIRANEGA IN EKOLOŠKEGA ŠKROPILNEGA PROGRAMA

Podobni dokumenti
ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA Preučevanje alternativnih pripravkov za varstvo čebule pred boleznimi in škodljivci

Zbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 VPLIV MEHANIČNEGA

Microsoft Word - HINF_17_07 (3)

Cabrio Top MOČLJIVA ZRNCA (WG) Cabrio Top je lokalno sistemični fungicid za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) in oidija vinske t

Milan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]

NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose

Pripravek FUNGICIDI ZA ZATIRANJE PERONOSPORE VINSKE TRTE Podatki iz registra FFS, april 2019 Dotikalni Aktivna snov Odmerek l ali kg / ha Antracol, An

Zap. št. Ime sredstva Carinska oznaka*, aktivna snov in vsebnost (%) Skupina nevarnosti Proizvajalec Zastopnik, distributer Vrsta odločbe** Številka o

TN 3 _2019

Varstvo žit 2018 Priaxor NOVO Retengo NOVO

Zbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 POJAV SIVE GROZDN

PowerPoint Presentation

Priloga II-Izhodišča-EKO

Praktične smernice pri uporabi biotičnih metod varstva rastlin in FFS na osnovi mikroorganizmov v jagodah in ameriških borovnicah

V javna predstavitev rezultatov1 [Compatibility Mode]

Zaščita rastlin z naravnimi piretrini

___________________________________________________________________________

Poročilo z dne 14. maj 2019 Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni

naslovnica gercer kos konv2

Microsoft Word - agrobilten_ doc

Microsoft Word - bilten doc

(Microsoft Word - fungicidi in insekticidi v \236itih 2018)

Microsoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo

Microsoft Word - TEHNOLOSKA NAVODILA - 3.doc

Poročilo z dne 31. maj 2019 Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni

47Gombač et al.(da)

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc

Mise en page 1

TEHNOLOŠKA NAVODILA EKO SAD zadnja verzija

Zbornik predavanj in referatov 11. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Bled, marec 2013 VPLIV METODE OCENJEVANJA ST

Microsoft Word - diploma 4,8,2008.doc

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija

BIO tehnologija S-ALFA Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO akti

(Microsoft Word - fungicidi in insekticidi v \236itih dovoljeni na nuv)

Zbornik predavanj in referatov 11. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Bled, marec 2013 UGOTAVLJANJE IN OCENA VPLIV

7

DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov

Microsoft Word - bilten doc

Zbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 NOVOSTI PODJETJA

60 Uradni list Evropske unije SL 03/Zv R2316 L 289/4 URADNI LIST EVROPSKIH SKUPNOSTI UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2316/98 z dne 26. ok

Soil remediation

Tehnični list 9900 M9 Surfacer, Univerzalno HS polnilo primer Ver.: Opis Univerzalno HS akrilno primer polnilo primerno za manjša popravila ali

OS Podgora

Microsoft Word - MOJE DIPLOMSKO DELO.doc

AZ_sredstva_katalog_140306

Stran 9628 / Št. 64 / Uradni list Republike Slovenije PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANI

Microsoft Word - Obrazec - objava zagovora mag_delo MSc (3).doc

25Kozmus et al.(da)

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6828 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o dolo

Težave z bakterijo Pseudomonas syringae pv

1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111

Microsoft Word - SI_vaja5.doc

14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze

Diapozitiv 1

PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri Parameter Mejna vrednost parametra (štev

KEMAMIX G

1

KATALOG SREBROVIH SPAJK

PowerPointova predstavitev

Ponudba rokovnikov Univerze v Ljubljani

Microsoft PowerPoint - −omen_Baènik

Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri IZVEDENI VARSTVENI UKREPI Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna

Suša spomladanska - Tehnološka navodila

SUPERCIS CISTERNE ZA GNOJEVKO POLYCIS CISTERNE ZA GNOJEVKO Član skupine

KOVA d

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s

PowerPointova predstavitev

Zbornik predavanj in referatov 11. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Bled, marec 2013 PREUČEVANJE UČINKOVITOSTI R

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA

ZAGOTAVLJANJE IN IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI ORGANIZIRANE PREHRANE OTROK IN MLADOSTNIKOV

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Štefan TKALEC EKONOMSKA UPRAVIČENOST PRIDELAVE JABOLK PO SISTEMU "ZERO RESIDUE LEVEL

Porocilo I-1-2-5

3. Preizkušanje domnev

PRILOGA II OSNOVNA SESTAVA NADALJEVALNIH FORMUL ZA DOJENČKE IN MAJHNE OTROKE, PRIPRAVLJENIH PO NAVODILIH PROIZVAJALCA Vrednosti, določene v Prilogi, s

VARNOSTNI LIST

KGZ Slovenije

Pripravki granulocitov iz polne krvi (buffy coat)

Osnove statistike v fizični geografiji 2

lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina

Microsoft Word - M docx

Nova paleta izdelkov za profesionalce!

Zbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 ZMANJŠEVANJE POPU

ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (

Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar

PRILOGA I OSNOVNA SESTAVA ZAČETNIH FORMUL ZA DOJENČKE, PRIPRAVLJENIH PO NAVODILIH PROIZVAJALCA Vrednosti določene v tej prilogi se nanašajo na končno

KEMASAN 590 F

Microsoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc

10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ra

PowerPoint Presentation

Model IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline

VARNOSTNI LIST

1

PS v luci NUV_Mohorko_GZS_

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri

POROČILO O DELOVANJU ZDRUŽENJA ZA LETO 2018 Združenje šteje trenutno 138 članov. 1. Seja odborov :PRIPRAVE NA OZ-program dela za leto 2019, p

KAV A

ALKOHOLI



ENV _factsheet_bio_SL.indd

Transkripcija:

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Ema ILERŠIČ PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI INTEGRIRANEGA IN EKOLOŠKEGA ŠKROPILNEGA PROGRAMA NA USPEŠNOST ZATIRANJA BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV ČEBULE (Allium cepa L. cv. Ptujski rdeči) DIPLOMSKO DELO MARIBOR, 2016

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE EKOLOŠKO KMETIJSTVO Ema ILERŠIČ PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI INTEGRIRANEGA IN EKOLOŠKEGA ŠKROPILNEGA PROGRAMA NA USPEŠNOST ZATIRANJA BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV ČEBULE (Allium cepa L. cv. Ptujski rdeči) DIPLOMSKO DELO MARIBOR, 2016

POPRAVKI:

III Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela: Predsednik: Mentor: Član: doc. dr. Andrej ŠUŠEK izr. prof. dr. Mario LEŠNIK viš. pred. mag. Stanislav VAJS Lektor: Martina Ferlinc, univ. dipl. slov. Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Datum zagovora: 20. 9. 2016

IV Primerjava učinkovitosti integriranega in ekološkega škropilnega programa na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule (Allium cepa L. cv. Ptujski rdeči) UDK: 635.25:631.153.3:632.3/.7:632.98(043.2)=163.6 Z namenom primerjanja učinkovitosti zatiranja škodljivcev in bolezni pri dveh škropilnih programih (7 aplikacij pripravkov letno) je bil izveden poljski poskus v nasadu čebule cv. Ptujski rdeči. Proučevali smo naslednje škodljive organizme (PseudoPseudoperonospora destructor, Stemphyllium vesicarium, Alternaria porii and Thrips tabaci). Integriran škropilni program (INT) je temeljil na uporabi naslednjih aktivnih snovi pripravkov: Cu-hidroksid, azoksistrobin, mankozeb, metalaksil, ciprodinil, fludioksonil, dimetoat in sintetični piretroidi. Alternativni ekološki škropilni program (EKO) je temeljil na uporabi pripravkov na podlagi izvlečki alg (Frutogard), Cu-glukonata (Labicuper), Cu-hidroksida, Bacillus subtilis (Serenade), kisle gline (Ulmasud), izvlečki rastline Reynoutria sachalinensis (Milsana) in naravnih piretrinov. INT program je zagotovil značilno višjo učinkovitost zatiranja vseh preučevanih škodljivih organizmov. Kljub nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri EKO programu, ugotovljen pridelek na EKO parcelicah ni bil statistično značilno nižji od tistega na INT parcelicah. Škropljenja smo izvajali s tremi različnimi tipi šob (TeeJet Twin, TeeJet XR, TeeJet Turbo Twin). Pri INT programu so šobe imele značilen vpliv na učinkovitost pripravkov, medtem ko pri EKO programu šobe niso imele značilnega vpliva na učinkovitost pripravkov. Ključne besede: čebula, bolezni, škodljivci, zatiranje, šobe, ekološka in integrirana pridelava OP: VII, 32 strani, 13 preglednic, 24 referenc. Comparison of effectivnes of integrated and organic spray programes for diseases and pest control of onion (Allium cepa L. cv. Ptujski rdeči) Field trial was carried out to compare effectiveness of control of pests and diseases of onion cv. Ptujski rdeči with two spray programs (7 applications a season). The fallowing harmful organisms (HO) were studied (Pseudoperonospora destructor, Stemphyllium vesicarium, Alternaria porii and Thrips tabaci). Integrated spray program (INT) was based on use of following active substances Cu-hydroxide, azoxystrobene, mancozeb, metalaxyl, cyprodinil, fludioxonyl, dimetoate and synthetic piretrines. Alternative spray organic program (ORG) was based on use of algae extracts (Frutogard), Cu-gluconate (Labicuper), Cu-hydroxide, Bacillus subtilis (Serenade), acid clay (Ulmasud), Reynoutria sachalinensis extract (Milsana), and natural piretrines. INT program provided significantly higher control rate of all studied HO. Despite the lover rate of efficacy of HO control at ORG plots the established yield of ORG plots was not significantly lower in comparison to that established on INT plots. Sprays were applied with three different nozzles (TeeJet Twin, TeeJet XR, TeeJet Turbo Twin). At INT nozzles had significant impact on the product efficacy, on other had they didn t influence significantly the efficacy of products applied at ORG spray program. Key words: onion, disease, pest, control, nozzles, organic, integrated NO: VII, 32 pages, 13 tables, 24 references.

V Kazalo vsebine 1 UVOD... 1 1.1 Povod za raziskavo... 2 1.2 Delovne hipoteze... 2 2 PREGLED LITERATURE... 3 2.1 Splošni pregled pripravkov za varstvo čebule v integrirani pridelavi... 3 2.2 Splošni pregled pripravkov in tehnik varstva čebule v ekološki pridelavi... 5 3 MATERIAL IN METODE DELA... 9 3.1 Zasnova poskusa... 9 3.2 Škropilni programi in aplikacijska tehnika... 10 3.2.1 Opis uporabljenih sredstev v ekološkem škropilnem programu... 11 3.2.2 Opis uporabljenih sredstev v integriranem škropilnem programu... 15 3.3 Način ocenjevanja učinkovitosti pripravkov... 17 3.4 Vreme in lokacija... 18 3.5 Metode aplikacije pripravkov... 19 4 REZULTATI Z RAZPRAVO... 20 4.1 Primerjava učinkovitosti škropilnih programov za zatiranje bolezni... 20 4.2 Primerjava učinkovitosti škropilnih programov za zatiranje tobakovega resarja... 23 4.3 Vpliv škropilnih programov na pojav bolezni ob spravilu in v skladišču... 24 4.4 Pridelek čebule v odvisnosti od škropilnega programa... 26 5 SKLEPI... 28 6 LITERATURA... 30

VI Kazalo preglednic Preglednica 1: Insekticidi registrirani v Republiki Sloveniji za uporabo na čebuli.... 3 Preglednica 2: Fungicidi registrirani v Republiki Sloveniji za uporabo na čebuli.... 5 Preglednica 3: Fungicidi primerni za uporabo v ekološki pridelavi registrirani v Republiki Sloveniji za uporabo na čebuli.... 6 Preglednica 4: Ekološki insekticidi registrirani v Republiki Sloveniji za uporabo na čebuli.... 7 Preglednica 5: Prikaz škropilnega programa FUNGICIDI 2015 in uporabljenih pripravkov.... 10 Preglednica 6: Prikaz škropilnega programa INSEKTICIDI 2015 in uporabljenih pripravkov.... 11 Preglednica 7: Primerjava povprečnih mesečnih temperatur ( C) in vsote mesečnih padavin (mm) leta 2015 z dolgoletnim povprečjem (1981 2010) v obdobju izvedbe poljskega poskusa.... 18 Preglednica 8: Pregled delovnih parametrov šob uporabljenih v poskusu.... 19 Preglednica 9: Učinkovitost zatiranja čebulne plesni (Pseudoperonospora destructor) v odvisnosti od šobe s katero je bila aplicirana škropilna brozga in škropilnega programa.... 21 Preglednica 10: Učinkovitost zatiranja rjave (Stemphylium vesicarium) in škrlatne pegavosti (Alternaria porii) (združena ocena) v odvisnosti od šobe, s katero je bila aplicirana škropilna brozga in škropilnega programa.... 22

VII Preglednica 11: Podatki o učinkovitosti insekticidov za zatiranje tobakovega resarja (%, Henderson-Tilton) v odvisnosti od uporabljene šobe in insekticidnega programa.... 24 Preglednica 12: Podatki o izgubah čebule tekom skladiščenja v odvisnosti od škropilnega programa, tipa šobe za aplikacijo fungicidov in tipa povzročitelja propadanja čebule.... 25 Preglednica 13: Podatki o pridelku čebule v povezavi s škropilnim programom in tipom šob za aplikacijo škropilne brozge.... 27

1 1 UVOD Čebulnice imajo svoj izvor na področjih srednje in zahodne Azije, od koder so se razširile v Sredozemlje, še zlasti na področje Male Azije, Egipta, stare Grčije in Rima. Iz Rima se je nato prednica današnje čebule razširila v zahodno Evropo. Botanična klasifikacija čebule: Razred: Enokaličnice (Monocotyledones) Družina: Amaryllidaceae Poddružina: Alloideae Rod: Allium (luk) Vrsta: Allium cepa L. Čebula je ena izmed najpogosteje gojenih vrtnin predvsem v toplih območjih subtropske Azije, južne Evrope in bivši Sovjetski zvezi (Černe 1992). Čebulo lahko na slikah zasledimo že v egiptovskih piramidah, opevali pa so jo tudi mnogi znani antični umetniki, kot so Teofast, Herodot in Plinij. Čebulnice so znane po svojem antibiotičnem delovanju in so bile tudi v zgodovini čislane kot zdravilne rastline (Pušenjak M. 2014). V letu 2014 so čebulo v Sloveniji pridelovali na skupno 371 ha in pridelali 7.563 ton, uvoženih pa je bilo 14.579 ton čebule (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije), kar kaže na občutno premajhno stopnjo lastne oskrbe, ki je posledica cenovne nekonkurenčnosti in neustreznih organizacijskih razmer za pridelavo. Čebula je nepogrešljiva v kulinariki, prav tako pa vsebuje tudi življenjsko pomembne aminokisline kot na primer lizin, tirozin, fenilalanin, levcin in druge. Pospeševala naj bi tek in zmanjševala količino sladkorja v krvi, ker vsebuje glukokinin. Alicin, ki nastane iz aliina deluje antibiotično in pospešuje izločanje vode. Čebulni sok je znan po tem, da lajša različne bolečine, z njim lahko mažemo pike žuželk, ozebline, otekline in kurja očesa (Černe 1992).

2 1.1 Povod za raziskavo Čebula ima veliko bolezni in škodljivcev, zato pri intenzivni pridelavi navadno opravimo med 6 in 9 nanosov fitofarmacevtskih pripravkov (FFS) letno. Posledica nanosov so ostanki FFS na čebuli. Ker čebule na letni ravni pojemo veliko, si potrošniki želijo, da bi imela le-ta čim manjše koncentracije ostankov FFS. Količino ostankov lahko zmanjšamo z alternativnimi škropilnimi programi, kjer uporabljamo pripravke, ki so primerni za ekološko pridelavo. Podatkov o delovanju alternativnih pripravkov (škropilnih programov) je malo, zato so potrebne dodatne domače raziskave. Da bi lahko bili s pridelavo čebule slovenski pridelovalci uspešni, je potrebno raziskati, kateri alternativni pripravki, dosegljivi na našem tržišču, so učinkoviti pri omejevanju napada bolezni in škodljivcev čebule. 1.2 Delovne hipoteze a) Preizkušani alternativni škropilni program s povečano uporabo pripravkov, primernih za ekološko pridelavo, nudi enako stopnjo zatiranja bolezni in škodljivcev čebule, kot običajni intenzivni integrirani škropilni program. b) Pridelek čebule se pri varstvu na integriran način ne razlikuje značilno od pridelka čebule, kjer smo varstvo pred boleznimi in škodljivci izvajali na alternativni ekološko usmerjeni način.

3 2 PREGLED LITERATURE 2.1 Splošni pregled pripravkov za varstvo čebule v integrirani pridelavi Pri pridelavi čebule se srečujemo z različnimi povzročitelji bolezni, ki vplivajo na količino in kakovost pridelka. Težave nam lahko povzroča predvsem čebulna plesen, siva plesen čebulnih listov, siva plesen v skladišču, bela gniloba čebulnic in čebulna rja, ali pa nam težave povzročajo virusi (npr. rumena pritlikavost čebule) (Tehnologija pridelave čebule 2013). V Sloveniji so za zatiranje večine bolezni in škodljivcev zagotovljena ustrezna sredstva, vendar nimamo na voljo vseh, ki jih imajo pridelovalci v tujini. Trenutno je največji primanjkljaj pri herbicidih. V preglednici 1 so zbrani vsi insekticidi, ki so registrirani za uporabo na čebuli v Republiki Sloveniji. Zapisan je tudi odmerek pripravka, karenčna doba in škodljivec. Preglednica 1: Insekticidi registrirani v Republiki Sloveniji za uporabo na čebuli. Insekticid (aktivna snov): Odmerek in karenčna doba: Škodljivec: KARATE ZEON 5 CS 0,15 l/ha resarji (Thrips LINNAEUS, 1758) lambda-cihalotrin 5% KARENČNA DOBA: 28 dni LASER 240 SC spinosad (spinosin A+spinosin 0,45 l/ha KARENČNA DOBA: 3 dni tobakov resar (Thrips tabaci LINDEMAN, 1888) D) 24 % PERFEKTHION 0,6 l/ha tobakov resar (Thrips tabaci LINDEMAN, dimetoat 40 % KARENČNA DOBA: 14 dni 1888)

4 Manjša težava je pomanjkanje fungicidov za tretiranje proti boleznim v skladišču. Skladiščenje je pri nas na še posebej nizkem tehnološkem nivoju in zmanjšuje uspešnost pridelave. V določenih obdobjih sezone domače čebule ni, ker nimamo ustreznih skladišč. Na čebuli škodo povzročajo tudi nekateri škodljivci, najpogosteje česnova in čebulna muha, porova zavrtalka in tobakov resar. Težava pri zatiranju škodljivcev je, da imamo na voljo zelo malo aktivnih snovi in ob pogosti uporabi enakih pripravkov nam njihova učinkovitost hitro pada, še posebej pri tobakovem resarju. Za obvladovanje pojavov odpornosti imamo na trgu občutno premajhno število aktivnih snovi. V preglednici 2 so zbrani vsi fungicidi, ki so registrirani za uporabo na čebuli v Republiki Sloveniji. Zapisan je odmerek pripravka, karenčna doba in ciljni organizem - gliva.

5 Preglednica 2: Fungicidi registrirani v Republiki Sloveniji za uporabo na čebuli. Fungicid (aktivna snov): Odmerek in karenčna doba: Ciljni organizem - gliva: ORTIVA azoksistrobin 25% 1 l/ha KARENČNA DOBA: 7 dni siva plesen (Botryotinia fuckeliana) bela gniloba ROVRAL AQUAFLO iprodion 50 % SWITCH 62,5 WG ciprodinil 37,5% fludioksonil 25 % LUNA EXPERIENCE fluopiram 20% tebukonazol 20% CHAMPION 50 WG baker v obliki bakrovega hidroksida 50 % CUPRABLAU Z 35 WP baker iz bakrovega oksiklorida 35% FOLPAN 50 SC Folpet 50% PENNCOZEB 75 DG mankozeb 75 % QUADRIS azoksistrobin 25 % RIDOMIL GOLD MZ PEPITE mankozeb 64 % metalaksil-m 3,88 % SCORE 250 EC difenokonazol 25% 0,5 do 1,5 l/ha KARENČNA DOBA: 21 dni 1 kg/ha KARENČNA DOBA: 14 dni 0,5l/ha KARENČNA DOBA: 7 dni 3,5 kg / ha KARENČNA DOBA: 21 dni 1,8 kg/ha KARENČNA DOBA: 3 dni 2,4 l/ha KARENČNA DOBA: 14 dni 2,0 kg/ha KARENČNA DOBA: 28 dni 1 l/ha KARENČNA DOBA: 14 dni 2,5-3 kg/ha KARENČNA DOBA: 21 dni 0,5 l/ha KARENČNA DOBA: 14 dni (Sclerotinia sclerotiorum) siva plesen (Botryotinia fuckeliana) bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum) siva plesen (Botryotinia fuckeliana) bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum) siva plesen (Botryotinia fuckeliana) siva plesen čebulnih listov (Botryotinia squamosa) čebulna plesen (Pseudoperonospora destructor) čebulna plesen (Pseudoperonospora destructor) čebulna plesen (Pseudoperonospora destructor) čebulna plesen (Pseudoperonospora destructor) čebulna plesen (Pseudoperonospora destructor) čebulna plesen (Pseudoperonospora destructor) porova škrlatna pegavost (Alternaria porri (ELLIS) CIF.) 2.2 Splošni pregled pripravkov in tehnik varstva čebule v ekološki pridelavi Pri ekološki pridelavi čebule moramo v večji meri posegati po alternativnih pristopih, ki gredo v smer uporabe običajnih biotičnih pripravkov, sredstev za krepitev rastlin, uporabe naravnih sovražnikov, odvračalnih rastlin, različnih oblik vab in podobno. Nekatere dobre prakse iz tujine kažejo, da lahko ekološko varstvo v povprečnih pogojih pritiska bolezni in škodljivcev nudi visok nivo uspešnosti zatiranja in pridelkov.

6 Na slovenskem trgu žal nimamo na voljo nekaterih sredstev, ki jih imajo pridelovalci v tujini (npr. glivični in bakterijski pripravki za tretiranje čebule pred sajenjem). V preglednici 3 so zbrani vsi fungicidi, ki so registrirani za uporabo na čebuli v Republiki Sloveniji in se smejo uporabljati v ekološkem kmetijstvu. Zapisan je odmerek pripravka, karenčna doba in ciljni organizem - gliva. Preglednica 3: Fungicidi primerni za uporabo v ekološki pridelavi registrirani v Republiki Sloveniji za uporabo na čebuli. Fungicid (aktivna snov): Odmerek in karenčna doba: Ciljni organizem - gliva: CHAMPION 50 WG 3500 g/ha čebulna plesen (Pseudoperonospora destructor) baker v obliki bakrovega hidroksida 50% KARENČNA DOBA: 21 dni CUPRABLAU Z 35 WP 1,8 kg/ha čebulna plesen (Pseudoperonospora destructor) baker iz bakrovega oksiklorida 35% KARENČNA DOBA: 3 dni SERENADE ASO 8 l/ha siva plesen čebulnih listov (Botryotinia squamosa) Bacillus subtilis 1,396% KARENČNA DOBA: ni potrebna V preglednici 4 so zbrani vsi insekticidi, ki so registrirani za uporabo na čebuli v Republiki Sloveniji in se smejo uporabljati v ekološkem kmetijstvu. Zapisan je odmerek pripravka, karenčna doba in škodljivec.

7 Preglednica 4: Ekološki insekticidi registrirani v Republiki Sloveniji za uporabo na čebuli. Insekticid (aktivna snov) Odmerek in karenčna doba Škodljivec RAPTOL KONCENTRAT olje navadne ogrščice 82,53% piretrin 1,834% 10 l/ha KARENČNA DOBA: 3 dni LASER 240 SC spinosad (spinosin A+spinosin D) 24 % VALENTIN EKO INSEKTICID IZ MAŠČOBNIH KISLIN kalijeve soli maščobnih ksl. 4,9% AKTIV kalijeve soli maščobnih ksl. 4,9% BIO PLANTELLA FLORA KENYATOX VERDE piretrin 0,075% 0,45 l/ha KARENČNA DOBA: 3 dni 3% KARENČNA DOBA: ni potrebna 3% KARENČNA DOBA: ni potrebna 100% KARENČNA DOBA: 7 dni resarji (Thrips LINNAEUS, 1758) tobakov resar (Thrips tabaci LINDEMAN, 1888) resarji (Thrips LINNAEUS, 1758) resarji (Thrips LINNAEUS, 1758) resarji (Thrips LINNAEUS, 1758) V ekološki pridelavi ni dovoljena uporaba herbicidov in sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, zato so toliko bolj pomembni preventivni ukrepi s katerimi želimo zmanjšati škodo zaradi plevelov bolezni in škodljivcev. Plevele lahko zatiramo mehanično, lahko pridelujemo na foliji ali pa z vzgojo sadik povečamo konkurenčnost čebule. Škodljivce omejimo z združenimi setvami ali pa jim onemogočimo dostop do vrtnine s prekrivkami (Bavec 2003). Proti boleznim smo najbolj uspešni z izbiro zdravega sadilnega materiala in ustreznega rastišča. Prav tako nam nevarnost okužbe s čebulno plesnijo zmanjša večji medvrstni razmak in manjša gostota nasada. Izredno pomembno je, da ni plevelov, ki ustvarjajo visoko zračno vlago v nasadu. Pomagamo si lahko tudi s pripravki na podlagi bakra ali kamninskih mok, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi (Bavec 2003). Proti boleznim in škodljivcem je efektiven tudi ustrezen kolobar. Čebulo naj bi na isto poljino sadili vsakih 5 6 let, tako se namreč lahko izognemo boleznim iz rodu Fusarium. Pomembno je tudi, da za sajenje izbiramo bolj odporne sorte (Brewster 1994).

8 Alternativa proti boleznim in škodljivcem čebule je uporaba širokega kolobarja, če je možno se kot predposevku izognemo koruzi. V Kaliforniji se pridelovalci čebule izogibajo sajenju čebule na poljih z visoko vsebnostjo organske snovi. Naravni sovražniki čebulne muhe so pikapolonice, hrošči, ptice, parazitoidne osice, nematode in parazitske glive. Raziskuje se tudi vpliv izpusta sterilnih samic čebulne muhe. Kot alternativni insekticid deluje tudi diatomejska zemlja. V Kaliforniji se tudi že pojavlja sum odpornosti tripsa na insekticide. Na uspešnost zatiranje tripsa lahko vpliva tako dež kot nadzemno namakanje čebule. Tamkajšnji pridelovalci prakticirajo sajenje čebule v bližini korenja (ATTRA 2006). Biotično varstvo s koristnimi organizmi pri njih temelji na uporabi naslednjih komercialno dostopnih plenilskih vrst: polonice Coleomegilla maculata, tenčičarice Chrysoperla carnea, stenice iz rodu Orius sp., predatorske pršice Phytoseiulus persimilis in pripravkov na podlagi entomopatogene glive Beauveria bassiana. Uporaba omenjenih organizmov seveda ne omogoča popolnega zatiranja škodljivcev. Proti škodljivcem lahko uporabimo kot alternativo tudi pripravke, ki vsebujejo piretrine, rotenon ali kalijevo milo (ATTRA 2006). Sredstev in tehnik imamo na voljo kar nekaj, potrebne pa bodo še dodatne raziskave o možnostih uporabe bolj učinkovitih sredstev in tehnik za zatiranje bolezni in škodljivcev na čebuli. Dodatno je potrebno motivirati ponudnike FFS, da na trgu zagotovijo ponudbo novih biotičnih pripravkov, ki jih pri nas še ni.

9 3 MATERIAL IN METODE DELA 3.1 Zasnova poskusa Primerjati smo želeli uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule ob uporabi pripravkov, ki so primerni za uporabo v ekološkem kmetijstvu z uporabo tistih, ki se uporabljajo v integrirani pridelavi čebule. Preverili smo še, ali imajo parametri aplikacije (predvsem tip šobe) enak vpliv na učinkovitost obeh skupin pripravkov. Način aplikacije ima lahko namreč velik vpliv na učinkovitost pripravkov. Iz omenjenega razloga smo pripravke nanesli na različne načine. Poskus je potekal v nasadu čebule na območju naselja Moškanjci na Ptujskem polju in je bil izveden na njivi z integrirano pridelavo, ki je bila razdeljena na več manjših parcel. Imeli smo distrična rjava tla s precejšnjo količino gramoznih delcev, s ph 6,8 in vsebnostjo organske snovi 2,65 %, izredno dobro založena s fosforjem in kalijem (P2O5 61 mg/kg in K2O 42 mg/kg). Čebulček je bil posajen ročno z gostoto 45 rastlin m 2, na grebene široke 1,5 m (5 vrst čebule na greben). Poskusne parcele so bile razporejene v naključne bloke v štirih ponovitvah. Dolge so bile 15 metrov in široke 1 greben (1,5 m). Pripravke smo nanašali s pomočjo poljske škropilnice metalna RAU 400. Poskus smo opravili na Ptujski rdeči čebuli, ki je naša avtohtona sorta. Zasnovan je bil na podlagi dveh dejavnikov; škropilni program in tip šobe. Za statistično analizo razlik med obravnavanji smo uporabili analizo variance (ANOVA, F-test) za faktorski poskus (dva dejavnika: tip šobe in tip škropilnega programa). Razlike med obravnavanji pa smo testirali z uporabo Tukey HSD testa (P 0,05).

10 3.2 Škropilni programi in aplikacijska tehnika V preglednici 5 je naveden škropilni program in fungicidni pripravki z aktivno snovjo, odmerkom in datumom aplikacije, ki smo jih uporabili za škropljenje čebule v poskusu. Preglednica 5: Prikaz škropilnega programa FUNGICIDI 2015 in uporabljenih pripravkov. Pripravek: Aktivna snov: Odmerek pripravka: Datum aplik.: Ekološki škropilni program (EKO 1): Cuprablau Z ultra Cu-hidroksid 35 % (Cu) 1,5 kg/ha 19. 5. 2015 Serenade Bacillus subtilis 1,396% 4 kg/ha 27. 5. 2015 Frutogard Labicuper mono-, oligo- in polisaharidi iz rjavih alg baker v glukonatni obliki8% 4 l/ha 1 l/ha 9. 6. 2015 Frutogard Cuprablau Z ultra Frutogard Ulmasud Frutogard Milsana Frutogard Labimethyl mono-, oligo- in polisaharidi iz rjavih alg Cu-hidroksid 35 % (Cu) mono-, oligo- in polisaharidi iz rjavih alg Al-oksid 10 12 % Si-oksid 80 %, Ti-oksid 2% mono-, oligo- in polisaharidi iz rjavih alg Alkoholni ekstrakt sahalinskega dresnika Reynoutria sachalinensis mono-, oligo- in polisaharidi iz rjavih alg Cu v (obliki Cu-glukonata) 3% 4 l/ha 1 kg/ha 5 l/ha 8 kg/ha 4 l/ha 4 l/ha 4 l/ha 4 l/ha 18. 6. 2015 30. 6. 2015 7. 7. 2015 21. 7. 2014 Integrirani škropilni program (INT 1): Penncozeb mankozeb 75% 2 kg/ha 19. 5. 2015 Quadris azoksistrobin 25 % 1 l/ha 27. 5. 2015 Ridomil gold MZ mankozeb 64 % 3 kg/ha 9. 6. 2015 metalaksil-m 3,88 % Quadris azoksistrobin 25 % 1 l/ha 18. 6. 2015 Ridomil gold MZ mankozeb 64 % 3 kg/ha 30. 6. 2015 metalaksil-m 3,88 % Switch ciprodinil 37,5 % fludioksonil 25 % 1 l /ha 21. 7. 2015

11 V preglednici 6 je naveden škropilni program in insekticidni pripravki z aktivno snovjo, odmerkom in datumom aplikacije, ki smo jih uporabili za škropljenje čebule v poskusu. Preglednica 6: Prikaz škropilnega programa INSEKTICIDI 2015 in uporabljenih pripravkov. Pripravek: Aktivna snov: Odmerek pripravka: Datum aplik.: Ekološki škropilni program (EKO 2): Kenyatox verde Naturalis piretrin 16 % Beauveria bassiana 7,16% 0,24 l/ha 0,15% 18. 6. 2015 Aktiv Naturalis Kenyatox verde Aktiv Naturalis kalijeve soli maščobnih ksl. 4,9 % Beauveria bassiana 7,16% piretrin 16 % kalijeve soli maščobnih ksl. 4,9 % Beauveria bassiana 7,16% 3% 0,15% 0,24 l/ha 3,6 % 0,18% 30. 6. 2015 7. 7. 2015 Integrirani škropilni program (INT 2): Perfekthion dimetoat 40 % 0,6 l/ha 18. 6. 2015 Perfekthion Kenyatox verde dimetoat 40 % piretrin 16 % 0,6 l/ha 0,24 l/ha 30. 6. 2015 Perfekthion Kenyatox verde dimetoat 40 % piretrin 16 % 0,72 l/ha 0,29 l/ha 7. 7. 2015 3.2.1 Opis uporabljenih sredstev v ekološkem škropilnem programu INSEKTICIDI 1 BIO PLANTELLA FLORA KENYATOX VERDE: Aktivna snov: piretrin 16% Karenčna doba: zagotovljena s časom uporabe Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo). Naravni insekticidni koncentrat iz naravnega piretrina pridobljenega iz cvetov dalmatinskega bolhača. To sredstvo deluje kot dotikalni in želodčni insekticid s širokim

12 spektrom delovanja. Uporablja se za zatiranje listnih uši (Aphididae), resokrilcev (Thrips spp.) in rastlinjakovega ščitkarja (Trialeurodes vaporariorum) na okrasnih rastlinah ter vrtninah (kumare, paradižnik, fižol, grah in listna zelenjava) v rastlinjakih in na prostem. Rastline, ki so jih napadli škodljivci, se poškropijo po vsej površini (Seznam registriranih fitofarmacevtskih sredstev). Karenčna doba je zelo kratka, zato ga je možno uporabiti tik pred obiranjem. Pripravka ne uporabljamo v vročem vremenu, ker prehitro izhlapi. Učinkovitost se lahko poveča z dodatkom sladkorja. 3 NATURALIS : Aktivna snov: Beauveria bassiana, soj ATCC 74040 (0,02%) Karenčna doba: ni potrebna Formulacija: OD (oljna disperzija). Je biotični insekticid na osnovi glive Beauveria bassiana, soj ATCC 74040, formuliran v obliki oljne disperzije (OD). Ima dva načina delovanja, kontaktnega in repelentnega. Kontaktni način delovanja povzroči, da žuželka zaradi razvoja micelija v njej pogine. Drugi način delovanja je repelentni (odvračalni), npr. pri ovipoziciji samic pri sadnih muhah. Na rastlinsko tkivo, kjer je prisotna gliva, samice namreč ne želijo odlagati jajčec. Pripravek na rastline nanašamo foliarno (za zatiranje ščitkarjev, pravih listnih uši, navadne pršice, čipkarke, škržatov in sadnih muh). Za zatiranje strun in lešnikarja se poslužimo talnega nanosa (Karsia 2016a). Z zatiranjem tripsa na čebuli s tem pripravkom ni veliko izkušenj. 3 BIO PLANTELLA AKTIV: Aktivna snov: kalijeve soli maščobnih kislin Karenčna doba: ni potrebna Formulacija: AL (druge tekočine, ki se uporabljajo nerazredčene). Bio Plantella Aktiv je naravni insekticid za zatiranje pršic, rastlinjakovega ščitkarja in resarjev na rastlinah. Deluje na osnovi kalijevih soli maščobnih kislin, ki poškodujejo zunanji telesni ovoj mehkokožnih škodljivcev in jih tako povsem onemogočijo. Pripravek deluje kontaktno, zato rastline dobro omočimo s pripravkom, pri zatiranju pršic je potrebno

13 omočiti tudi spodnjo stran listov. Škropljenje je priporočljivo čez nekaj dni ponoviti, da uničimo nove škodljivce, zlasti v primerih, ko je napad škodljivcev močan in dolgotrajen. Za najboljši učinek škropimo zjutraj ali zvečer, ko je sušenje počasnejše in zato učinkovitost insekticida večja (Unichem). Pri uporabi čez dan, v vročini lahko pri čebuli povzroči pegavost. FUNGICIDI 4 CUPRABLAU Z ULTRA Aktivna snov: 350 g/kg bakra (v obliki bakrovega hidroksida in kalcijevega klorida): 3Cu(OH)2 CaCl2) 20 g/kg cink (v obliki cinkovega sulfida: ZnS) Karenčna doba: 24 ur Formulacija: WP (močljivi prašek). Klasični bakrov pripravek deluje na kontakten način preventivno na nekatere glive in bakterije (Cinkarna Celje). 5 SERENADE ASO Aktivna snov: Bacillus subtilis 1,4% Karenčna doba: zagotovljena s časom uporabe Formulacija: SC (koncentrirana suspenzija). Pripravek Serenade ASO se uporablja kot preventivni fungicid na podlagi mikroorganizmov. Vsebuje bakterijo Bacillus subtilis QST 713, ki se tudi sicer pojavlja v naravi in preprečuje rast povzročiteljev bolezni na način, da z njimi tekmuje za življenjski prostor in hrano na površini rastline. Bakterija izloča snovi, ki škodujejo rastlini škodljivim mikrobom. Bakterija tudi pospešuje odpornost rastlin in proizvaja snovi, ki delujejo kot motilci razvoja celičnih membran (Bayer). Pri uporabi moramo paziti, da v zaporedju škropljenj nimamo prevečkratne sočasne uporabe bakrovih pripravkov, ki zavirajo razvoj bakterije. Kisle gline, ekstrakti preslice in japonskega dresnika je ne zavirajo občutno.

14 6 FRUTOGARD (alginure) Aktivna snov: mono-, oligo- in polisaharidi iz rjavih alg Karenčna doba: ni potrebna Formulacija: SC (koncentrirana suspenzija). Glavna sestavina pripravka so mono-, oligo- in polisaharidi pridobljeni iz rjavih morskih alg. Ima dodane kalijeve fosfonate. Sredstvo krepi in dviguje obrambno sposobnost rastlin pred okužbami tako, da pospešuje delovanje fitohormonov. Da pripravek deluje, je potrebna dobra omočenost rastlin (Archive 2013). Sredstvo je dovoljeno po predhodnem posvetu s kontrolno organizacijo (Bavec in sod. 2009). Težava pri uporabi tega pripravka je vsebnost fosfonatov, ki trenutno v ekološki pridelavi nimajo podpore za uporabo. 7 LABICUPER, LABIMETHYL Aktivna snov: baker 8 ut.% v glukonatni obliki (topni v vodi) Karenčna doba: ni potrebna Formulacija: raztopina. LabiCuper je foliarno gnojilo na osnovi bakra v obliki glukonata, ki zagotavlja izredno sistemičnost. LabiCuper je edino bakrovo foliarno gnojilo, ki je popolnoma selektivno za vse kulture. Količina vnesenega bakra (kot kovine) pri najvišjem odmerku je 320 g/ha (Karsia 2016b). 8 ULMASUD Aktivna snov: Al-oksid, Si-oksid, Ti-oksid, kamene moke, gline, rastlinsko olje Karenčna doba: zagotovljena z načinom uporabe Formulacija: prah za pripravo suspenzije. Sredstvo je namenjeno krepitvi rastlin in preventivni zaščiti pred boleznimi. Al-ioni povzročajo inducirano rezistenco, kar povzroči odebelitev celičnih sten zaradi tvorbe fitoaleksinov ter tako oteži ali prepreči okužbo rastline. Pripravek se lahko uporablja v vseh kulturah, zaradi kisle reakcije (ph 3,5 4,0) lahko povzroča rumenenje listov. V kombinaciji

15 z močljivim žveplom deluje preventivno na pepelovke. Optimalna reakcija škropilne brozge je med ph 2,6 in 3,8, zato ni priporočljivo mešanje z alkalnimi sredstvi (Rajh 2013). 9 MILSANA Aktivna snov: Alkoholni ekstrakt sahalinskega dresnika Reynoutria sachalinensis Karenčna doba: ni potrebna Formulacija: tekočina za pripravo škropilne suspenzije. Pripravek Milsana je ekstrakt iz sahalinskega dresnika (Reynoutria sachalinensis) in povečuje odpornost na pepelasto plesen (Agroklub 2016). 3.2.2 Opis uporabljenih sredstev v integriranem škropilnem programu INSEKTICIDI PERFEKTHION Aktivna snov: dimetoat 40% Karenčna doba: 14 dni Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo). Sredstvo Perfekthion se uporablja kot sistemični in dotikalni insekticid širokega spektra delovanja. Na čebuli, česnu in šalotki na prostem se uporablja za zatiranje tripsov (Trips tabaci) v odmerku 0,6 L/ha (6 ml na 100 m2). Dovoljeni sta dve tretiranji v rastni dobi, v časovnem intervalu od 7 do 14 dni, tretira se ob pojavu škodljivca (Metrob). FUNGICIDI PENNCOZEB 75 DG Aktivna snov: mankozeb 75% Karenčna doba: 28 dni Formulacija: WG (močljiva zrnca).

16 Sredstvo Penncozeb 75 DG se uporablja kot kontaktni preventivni fungicid. Na čebuli se uporablja za zatiranje čebulne plesni (Pseudoperonospora destructor) v odmerku 2 kg/ha. Tretira se od fenološke faze, ko je drugi list jasno viden (>3 cm), do faze, ko pridelek doseže 50 % predvidenega premera (BBCH 12-45) (Pinus). QUADRIS Aktivna snov: azoksistrobin (250g/l) Karenčna doba: 14 dni Formulacija: SC (koncentrirana suspenzija). Quadris je sredstvo, ki spada v skupino t. i. strobilurinov. Deluje na širok spekter bolezni v številnih kulturah. Aktivna snov azoksistrobin deluje sistemično in translaminarno. Delovanje sredstva je v prvi vrsti preventivno, zato ga je priporočljivo uporabiti pred začetkom okužbe. Na čebuli, šalotki in česnu se uporablja za zatiranje čebulne plesni (Pseudoperonospora destructor) v odmerku 1 l/ha. Sredstvo se lahko na istem zemljišču uporabi največ štirikrat v rastni sezoni, pri čemer ga lahko zaporedoma uporabimo največ dvakrat (Syngenta 2016a). RIDOMIL GOLD MZ PEPITE Aktivna snov: metalaksil-m (40g/l), mankozeb (640g/l) Karenčna doba: 21 dni Formulacija: WG (močljiva zrnca). Pripravek se uporablja preventivno in deluje sistemično in dotikalno. Sistemična sestavina metalaksil-m v 30-ih minutah prodre v rastlinsko tkivo skozi liste, peclje, poganjke in korenine in se s sokovi širi po rastlini. S pomočjo premeščanja po rastlinskem soku se razporedi po vsej rastlini in prehaja v novo rastoče dele rastline. S kombinacijo aktivnih snovi preprečimo kaljivost spor na površini, kakor tudi razraščanje glive po rastlinskem tkivu. Za zatiranje čebulne plesni (Pseudoperonospora destructor) uporabimo sredstvo v odmerku 2,5-3 kg/ha (Syngenta 2016b).

17 SWITCH 62,5 WG Aktivna snov: ciprodinil 37,5%, fludioksonil 25% Karenčna doba: 14 dni Formulacija: WG (močljiva zrnca). Fungicid, kombiniran iz dveh aktivnih snovi, ki delujeta tako sistemično kot tudi kontaktno. Aktivni snovi ciprodinil in fludioksinil spadata v različni skupini fungicidov in med njima ni možna navzkrižna rezistenca. Sredstvo deluje na vse poglavitne faze razvoja gliv. Preprečuje površinsko rast glive, vdor in rast micelija v rastlini, prav tako zavira sporulacijo. Na čebuli se uporablja za zatiranje sive plesni (Botryotinia fuckeliana) (Syngenta 2016c). 3.3 Način ocenjevanja učinkovitosti pripravkov Učinkovitost fungicidov smo določali po standardni metodi s pomočjo vizualnega ocenjevanja deleža površine listov čebule (%), ki je bila napadena z glivami. Tako smo na sredini parcelic pregledali 100 listov in podali oceno o deležu napadene površine listov. Tako pridobljene podatke o površini listov, ki je okužena smo nato vstavili v standardno Abbottovo formulo za izračun učinkovitosti. Učinkovitost (%) = (1 - n okužene čebule T n okužene čebule K ) 100 n = delež, T = škropljeno, K = kontrola S pomočjo Henderson-Tilton formule pa smo računali učinkovitost delovanja insekticidov. V formulo smo vstavili podatke o ulovu resarjev na modre plošče. Učinkovitost % = (1 - n v K pred škropljenjem n na T po škropljenju n v K po škropljenju n na T pred škropljenjem ) 100 n = populacija insektov, T = škropljena površina, K = kontrola Modre plošče v velikosti 5 x 8 cm so bile nameščene na rastline čebule s sponkami za papir, na vsaki parcelici so bile po 4 plošče. Število resarjev na ploščo smo šteli pred aplikacijo in

18 en teden po aplikaciji insekticida. Vizualno smo opravili tudi analizo deleža površine listov čebule, ki je bila prizadeta od sesanja resarjev, (t.i srebrenje). 3.4 Vreme in lokacija Iz preglednice 7 je razvidno, da so se povprečne mesečne temperature v letu 2015 med marcem in avgustom dvignile za 1,7 C. Povprečne mesečne padavine so za to obdobje nižje za 134mm. Občutno manj padavin od dolgoletnega povprečja je bilo v spomladanskih mesecih. V maju je padlo 83mm več dežja od povprečja. Izrazito manj padavin od dolgoletnega povprečja je bilo tudi v avgustu, ko je padlo 64mm manj dežja. Preglednica 7: Primerjava povprečnih mesečnih temperatur ( C) in vsote mesečnih padavin (mm) leta 2015 z dolgoletnim povprečjem (1981 2010) v obdobju izvedbe poljskega poskusa. Mesec Povprečna mesečna temperatura ( C) Povprečna mesečna temperatura ( C) Vsota mesečnih padavin (mm) 1981 2010 Vsota mesečnih padavin (mm) 2015 1981 2010 2015 Marec 5,7 6,9 64 29 April 10,6 11,6 63 26 Maj 15,7 16,5 89 172 Junij 18,9 20,4 111 93 Julij 20,7 23,8 104 86 Avgust 19,9 22,3 111 47 Marec Avgust 15,2 16,9 542 408 Vir: Meteo, Meteo 2015 Poskus je potekal v nasadu čebule, na območju naselja Moškanjci na Ptujskem polju, na njivi z integrirano pridelavo, ki je bila razdeljena na več parcelic. Za to območje so značilna lahka distrična rjava tla.

19 3.5 Metode aplikacije pripravkov V poskusu so bile preučene tri šobe TeeJet XR (standardna šoba), TeeJet Twin (standardna šoba z dvema curkoma) in TeeJet Turbo Twin (antidriftna šoba z dvema curkoma). V preglednici 8 so prikazani parametri aplikacije. Vse šobe so bile šobe pretočnega razreda 04 (rdeče). Poraba vode je bila 316 l/ha, pri vozni hitrosti 6 km/h in treh barih tlaka. Šoba tipa XR je standardna poljedelska šoba s ploščatim 110 stopinjskim kotom, ki pri običajnih delovnih tlakih daje razmeroma drobne kapljice z VMD med 100 in 150 µm. VMD povprečni volumski premer kapljic. Za šobo tipa TeeJet Twin je značilno, da proizvaja dva sploščena curka, ki se med seboj odmikata za 60. S to šobo dobimo nekaj zelo drobnih in nekaj srednje velikih kapljic. S tako razporeditvijo kapljic naj bi pri škropljenju dosegli večjo izenačenost depozitov med sprednjo in zadnjo stranjo površine ciljnih rastlinskih organov. Šoba tipa TeeJet Turbo Twin ima enako dvojno strukturo ploščatih curkov, le da so kapljice nekoliko večje. Zaradi tega so bolj primerne za večje vozne hitrosti in za delo pri večjih hitrostih bočnega vetra (zmanjševanje drifta). Preglednica 8: Pregled delovnih parametrov šob uporabljenih v poskusu Tip šobe: Tlak: Pretok: Vozna hitrost: Hektarski izmet: Velikost kapljic: VMD µm TeeJet Twin 3 bari 1,58 l/min 6 km/h 316 l/ha F 100 135 µm 60 110-04 TeeJet 3 bari 1,58 l/min 6 km/h 316 l/ha M 170 220 µm XR 110-04 Turbo Twinjet TTJ60 110-04 3 bari 1,58 l/min 6 km/h 316 l/ha C 260 340 µm

20 4 REZULTATI Z RAZPRAVO V tem poglavju so prikazani vplivi tipa šobe in škropilnega programa. Preučevana dejavnika sta bila tip šobe in vrsta škropilnega programa. Na preglednicah so prikazani rezultati statističnega Tukey HSD testa (P 0,05), ki so označeni s črkami v vrsticah. Povprečja označena z enako črko se ne razlikujejo glede na rezultate Tukey HSD testa (P<0,05). Velike črke označujejo razlike med šobami, majhne črke razlike med škropilnima programoma. EKO 1 se nanaša na ekološki fungicidni škropilni program, INT 1 pa na integriran fungicidni škropilni program. EKO 2 se nanaša na ekološki insekticidni škropilni program, INT 2 pa na integriran insekticidni škropilni program. 4.1 Primerjava učinkovitosti škropilnih programov za zatiranje bolezni Pridelovalna sezona leta 2015 je bila glede infekcijskega pritiska čebulne plesni povprečna. Šele konec junija se je pričel vidnejši razvoj. V kontrolnih parcelicah je bilo pri prvem ocenjevanju med 18 % in 22 % okuženih listnih površin. V preglednici 9 so zbrani rezultati ocenjevanja učinkovitosti zatiranja čebulne plesni (Pseudoperonospora destructor) v odvisnosti od šobe s katero je bila aplicirana škropilna brozga in škropilnega programa. Stopnja napada je bila pri škropilnem programu INT 1 povprečno za 9,6 % manjša od škropilnega programa EKO 1. Učinkovitost integriranega škropilnega programa INT 1 je za 33 % višja od učinkovitosti ekološkega škropilnega programa EKO 1. Pri EKO 1 je bilo opazno (22 %) znižanje učinkovitosti v primerjavi z INT 1 pri drugem ocenjevanju. Razlika med EKO 1 in INT 1 je bila nekoliko manjša od pričakovane, saj smo v ekološkem programu pogosto uporabili tudi dokaj učinkovite pripravke na osnovi bakra. Razlika je bila tako le 35 %.

21 Preglednica 9: Učinkovitost zatiranja čebulne plesni (Pseudoperonospora destructor) v odvisnosti od šobe s katero je bila aplicirana škropilna brozga in škropilnega programa. Podatki o stopnji napada (%, delež okužene listne površine): 1. 7. 2015 Škropilni program EKO 1 Škropilni program INT 1 TJ Turbo Twin 15,74 a A 1,70 b B TJ Twin 8,05 a B 2,00 b B TJ XR 13,48 a A 4,76 b A Povprečje: 12,42 a 2,82 b Podatki o učinkovitosti: (%, Abbot) 1. 7. 2015 TJ Turbo Twin 45,39 b C 94,10 a A TJ Twin 72,07 b A 93,06 a A TJ XR 53,23 b B 83,48 b B Povprečje: 56,89 c 90,22 s Podatki o stopnji napada (%, delež okužene listne površine): 23. 7. 2015 TJ Turbo Twin 43,28 a B 23,24 b B TJ Twin 49,58 a AB 25,31 b AB TJ XR 50,7 a A 29,74 b A Povprečje: 47,85 a 26,10 b Podatki o učinkovitosti: (%, Abbot) 23. 7. 2015 TJ Turbo Twin 30,99 b A 62,95 a A TJ Twin 20,95 b B 59,65 a AB TJ XR 19,16 b C 52,58 a B Povprečje: 23,70 b 58,39 a *Povprečja označena z enako črko se ne razlikujejo glede na rezultate Tukey HSD testa (P<0,05). Velike črke označujejo razlike med šobami, majhne črke razlike med škropilnima programoma. Šobe so imele vpliv na učinkovitost pri obeh škropilnih programih. Najboljšo učinkovitost je nudila šoba TJ Turbo Twin. Pri EKO programu je TJ Turbo Twin šoba dala značilno boljšo učinkovitost od navadne TJ Twin šobe, pri INT programu razlika ni bila statistično značilna. V preglednici 10 imamo rezultate ocenjevanja učinkovitosti zatiranja rjave Stemphylium vesicarium) in škrlatne pegavosti (Alternaria porii) (združena ocena) v odvisnosti od šobe s katero je bila aplicirana škropilna brozga in škropilnega programa.

22 V letu 2015 je bil pojav rjave (Stemphylium sp.) in škrlatne pegavosti (Alternaria sp.) srednje velik. Ti dve glivi navadno močneje napadeta čebulo, ki je prizadeta od stresnih dejavnikov. V letu 2015 sta imeli značilno manjši vpliv na pridelek kot čebulna plesen. Rastline tretirane s škropilnim programom EKO 1 so bile za 4 % bolj napadene z rjavo in škrlatno pegavostjo. Stopnja napada je bila nizka, a je kljub temu dal škropilni program EKO 1 za 7 % slabše rezultate od škropilnega programa INT 1. V drugem ocenjevanju se je delež napadenosti zvišal na povprečnih 21.93 % za program EKO 1. Učinkovitost škropilnega programa INT 1 je za 16 % višja od škropilnega programa EKO 1. Preglednica 10: Učinkovitost zatiranja rjave (Stemphylium vesicarium) in škrlatne pegavosti (Alternaria porii) (združena ocena) v odvisnosti od šobe, s katero je bila aplicirana škropilna brozga in škropilnega programa. Škropilni program EKO 1 Škropilni program INT 1 Podatki o stopnji napada (%, delež okužene listne površine): TJ Turbo Twin 5,53 a AB 0,36 b B TJ Twin 4,05 a B 0,74 b AB TJ XR 5,98 a A 1,13 b A Povprečje: 5,19 a 0,74 d Podatki o učinkovitosti: (%, Abbot) TJ Turbo Twin 91,18 b AB 99,43 a A TJ Twin 93,54 b A 98,82 a A TJ XR 90,47 b B 98,20 a A Povprečje: 91,73 b 98,81 a Podatki o stopnji napada (%, delež okužene listne površine): TJ Turbo Twin 19,75 a B 10,57 b B TJ Twin 24,05 a A 11,32 b B TJ XR 22,00 a AB 14,32 b A Povprečje: 21,93 a 12,07 c Podatki o učinkovitosti: (%, Abbot) TJ Turbo Twin 68,51 b A 83,15 a A TJ Twin 61,65 b B 81,95 a B TJ XR 64,92 b AB 77,17 a C Povprečje: 65,03 b 80,76 a *Povprečja označena z enako črko se ne razlikujejo glede na rezultate Tukey HSD testa (P<0,05). Velike črke označujejo razlike med šobami, majhne črke razlike med škropilnima programoma.

23 Podobno kot pri zatiranju peronospore smo tudi pri zatiranju pegavosti najboljši rezultat dobili s šobo TJ Turbo Twin pri obeh škropilnih programih. Razlike so bile zelo majhne, vsekakor pa dajo šobe z dvema curkoma boljše rezultate od šob z enojnim curkom. 4.2 Primerjava učinkovitosti škropilnih programov za zatiranje tobakovega resarja V preglednici 11 najdemo podatke o učinkovitosti insekticidov za zatiranje tobakovega resarja (%, Henderson-Tilton) v odvisnosti od uporabljene šobe in insekticidnega programa. Visoke poletne temperature so pospešile razpadanje insekticidne obloge, prav tako pa so bile populacije resarjev številne. Pri prvi oceni smo ugotovili dokaj visoko učinkovitost pri obeh programih, s tem, da je bil integriran škropilni program za 24 % bolj učinkovit. Prav tako je bilo pri drugem ocenjevanju. Presenetljivo je dal škropilni program EKO 2 za manj kot 5 % boljši rezultat od škropilnega programa INT 2. Pri tretjem ocenjevanju imamo kumulativni učinek treh aplikacij sredstev. Visokih poletne temperature so vplivale na rezultate tretjega ocenjevanja. Zaradi tega dejavnika smo pri tretjem škropljenju za 10 % povečali odmerek pripravkov, da bi tako kompenzirali izgube zaradi visokih temperatur. V tretjem ocenjevanju se je za 13 % bolje izkazal integriran škropilni program. Pri uporabi insekticidov za zatiranje tobakovega resarja je uporaba antidriftne šobe celo nekoliko povečala učinkovitost. Verjetno se poveča obstojnost depozita škropilne brozge, z uporabo antidriftne šobe v vročem poletnem vremenu. Bolj debel depozit, ki ga naredijo antidriftne šobe morda razpada malo bolj počasi. Med EKO in INT programom je bila vidna razlika pri navadni TJ Twin šobi, morda je to povezano z bolj sistemično učinkovitostjo aktivne snovi dimetoat ali pa je pri bolj drobnih kapljicah prehajanje aktivne snovi v čebulne liste boljše, kot pri depozitu oblikovanem iz večjih kapljic.

24 Preglednica 11: Podatki o učinkovitosti insekticidov za zatiranje tobakovega resarja (%, Henderson-Tilton) v odvisnosti od uporabljene šobe in insekticidnega programa. Škropilni program EKO 2 Škropilni program INT 2 Podatki o učinkovitosti: (%, Henderson-Tilton), 1. 7. 2015 TJ turbo twin 51,51 b A 70,79 a A TJ twin 44,05 b B 72,05 a A TJ XR 43,89 b B 68,49 a A Povprečje: 46,49 b 70,45 a Podatki o učinkovitosti: (%, Henderson-Tilton), 18. 7. 2015 TJ turbo twin 75,82 a A 75,79 a A TJ twin 76,44 a A 69,74 b B TJ XR 74,49 a A 67,55 b B Povprečje: 75,58 a 71,03 b Podatki o učinkovitosti: (%, Henderson-Tilton), 26. 7. 2015 TJ turbo twin 61,71 b A 68,54 a AB TJ twin 57,30 b AB 74,16 a A TJ XR 50,60 b B 64,66 a B Povprečje: 56,54 b 69,12 a *Vsi odmerki so podani v kg ali l/ha. *Povprečja označena z enako črko se ne razlikujejo glede na rezultate Tukey HSD testa (P<0,05). Velike črke označujejo razlike med šobami, majhne črke razlike med škropilnima programoma. 4.3 Vpliv škropilnih programov na pojav bolezni ob spravilu in v skladišču V preglednici 12 so zbrani podatki o izgubah čebule tekom skladiščenja v odvisnosti od škropilnega programa, tipa šobe za aplikacijo fungicidov in tipa povzročitelja propadanja čebule. Razlike med škropilnima programoma so bile glede na delež čebule, ki je propadel v skladišču, značilne. Pri škropilnem programu EKO 1 šobe niso imele značilnega vpliva na razvoj bolezni v skladišču. Pri škropilnem programu INT 1 pa so imele šobe manjši vpliv. Največje izgube tekom skladiščenja je imel ekološki škropilni program. Opazne so bile manjše razlike med povzročitelji bolezni. Nekoliko več čebule je propadlo zaradi bakterijskih bolezni pri škropilnem programu INT 1. V povprečju so razlike majhne, vendar kažejo na trend, da uporaba antidriftne TeeJet Turbo Twin šobe povzroči, da se škropilna brozga v večji meri steka v vrat čebule in po njej v zemljo, kar vpliva na boljše delovanje ostankov fungicidov na skladiščne bolezni. To je verjetno vplivalo predvsem na napad bakterij in gliv iz rodu Fusarium.

25 Preglednica 12: Podatki o izgubah čebule tekom skladiščenja v odvisnosti od škropilnega programa, tipa šobe za aplikacijo fungicidov in tipa povzročitelja propadanja čebule. Škropilni program EKO 1 Škropilni program INT 1 Delež zdrave čebule (%) TJ turbo twin 71,01 b A 77,84 a A TJ twin 69,59 b A 73,72 a B TJ XR 71,26 a A 73,80 a B Povprečje: 70,62 b 75,12 a Delež okužene čebule (%) TJ turbo twin 28,99 a A 22,16 b B TJ twin 30,41 a A 26,28 b A TJ XR 28,74 a A 26,20 a B Povprečje: 29,38 a 24,88 b Delež čebule propadel od bakterijskih bolezni (%) TJ turbo twin 7,26 b A 11,10 a A TJ twin 8,68 b A 10,70 a A TJ XR 7,12 b A 12,64 a A Povprečje: 7,69 b 11,48 a Delež čebule propadel od gliv rodu Botrytis (%) TJ turbo twin 6,71 a A 3,46 b B TJ twin 5,89 a A 4,29 b A TJ XR 6,54 a A 3,10 b B Povprečje: 6,38 a 3,62 b Delež čebule propadel od gliv rodu Fusarium (%) TJ turbo twin 6,72 a A 2,41 b B TJ twin 6,71 a A 3,85 b A TJ XR 6,66 a A 3,82 b A Povprečje: 6,70 a 3,36 b Delež čebule propadel od gliv rodu Penicillium in Aspergillus (%) TJ turbo twin 8,30 a A 5,19 b B TJ twin 9,13 a A 7,44 a A TJ XR 8,42 a A 6,64 a AB Povprečje: 8,62 a 6,42 a *Povprečja označena z enako črko se ne razlikujejo glede na rezultate Tukey HSD testa (P<0,05). Velike črke označujejo razlike med šobami, majhne črke razlike med škropilnima programoma.

26 4.4 Pridelek čebule v odvisnosti od škropilnega programa Podatki o pridelku čebule v povezavi s škropilnim programom in tipom šob za aplikacijo škropilne brozge se nahajajo v preglednici 13. V pridelovalni sezoni 2015 smo imeli povprečen pridelek čebule. Listje je propadlo v zadnjih dnevih julija, razmere za spravilo pa so bile ugodne. Napad talnih gliv je bil majhen. Pri ocenjevanju stopnje napada bolezni smo ugotovili, da je pri ekološkem škropilnem programu prisotnih več bolezni, kljub temu pa se to ni odrazilo z razliko v pridelku. V povprečju pridelek med obema sistemoma ni bil statistično značilno različen. Razlika v pridelku v t/ha med obema programoma je bila le 0,33%. Uporaba TeeJet Twin šobe je omogočila doseganje najvišjega pridelka, tako pri ekološkem kot pri integriranem škropilnem programu. Med TeeJet Twin in TeeJet Turbo Twin šobo razlike niso bile statistično značilne. Kot prednost se je uporaba šobe TeeJet Twin pokazala predvsem pri programu z uporabo kontaktno delujočih fungicidov (npr. mankozeb). Pri škropilnem programu EKO 1 smo imeli izgube pridelka večinoma zaradi napada fuzarijskih gliv in sive plesni na vratu čebule. Morda je bilo pri uporabi antidriftne TeeJet Turbo Twin šobe večje izpiranje bakrovih pripravkov na obod in v vrat čebule, zaradi česar je baker tam lahko bolje in dlje časa deloval proti bakterijam.

27 Preglednica 13: Podatki o pridelku čebule v povezavi s škropilnim programom in tipom šob za aplikacijo škropilne brozge. Škropilni program EKO 1, EKO 2 Škropilni program INT 1, INT 2 Podatki o pridelku (t/ha zdrave in okužene čebule skupaj) TJ turbo twin 22,98 a A 23,69 a AB TJ twin 22,95 a A 24,92 a A TJ XR 22,53 a A 20,85 a B Povprečje: 22,82 a 23,15 a Podatki o pridelku (t/ha zdrave čebule) TJ turbo twin 22,86 a A 23,21 a AB TJ twin 21,47 b A 24,11 a A TJ XR 22,47 a A 20,26 a B Povprečje: 22,27 a 22,53 a Podatki o izgubi pridelka zaradi bolezni (% od celotnega pridelka) TJ turbo twin -0,52 b B -2,03 a A TJ twin -6,45 a A -3,25 b A TJ XR -0,27 b B -2,83 a A Povprečje: -2,41 a -2,70 a *Povprečja označena z enako črko se ne razlikujejo glede na rezultate Tukey HSD testa (P<0,05). Velike črke označujejo razlike med šobami, majhne črke razlike med škropilnima programoma.

28 5 SKLEPI Leta 2015 je bil na poljedelski kmetiji, na območju naselja Moškanjci na Ptujskem polju izveden poskus v nasadu čebule na njivi z integrirano pridelavo, ki je bila razdeljena na več manjših parcel. Pri prvi hipotezi smo domnevali, da bo preizkušani alternativni škropilni program s povečano uporabo pripravkov primernih za ekološko pridelavo nudil enako stopnjo zatiranja bolezni in škodljivcev čebule, kot običajni intenzivni integrirani škropilni program. Ugotavljamo, da škropilna programa ne nudita popolnoma enake stopnje zatiranja bolezni in škodljivcev čebule. Učinkovitost integriranega škropilnega programa je še vedno za 33 % višja od učinkovitosti ekološkega škropilnega programa pri zatiranju čebulne plesni (Pseudoperonospora destructor). Enaka ugotovitev velja za zatiranje rjave (Stemphylium vesicarium) in škrlatne pegavosti (Alternaria porii). Tudi zatiranje tobakovega resarja je bilo v prvem delu poletja pri alternativnem ekološkem škropilnem programu značilno manj učinkovito, kot pri integriranemu. Ob zaključku rastne dobe pa se je razlika v učinkovitosti zatiranja resarja med programoma zmanjšala. Če bi pri alternativnem programu še povečali pogostost škropljenj, bi se v učinkovitosti lahko še bolj približali integriranemu programu. Upoštevati moramo, da smo poskus izvajali na majhnih parcelicah (mikro otočkih) s simulacijo ekološke pridelave. Ti mikro otočki se ne morejo primerjati z ekološko njivo, kjer je populacijska dinamika bolezni ter pritisk škodljivih organizmov drugačen. Možno je, da bi na ekološki njivi preizkušan alternativni program dal še boljši rezultat, kot v našem poskusu. Pri drugi hipotezi smo domnevali, da se pridelek čebule pri varstvu na integriran način ne razlikuje značilno od pridelka čebule, kjer smo varstvo pred boleznimi in škodljivci izvajali na alternativni, ekološko usmerjeni način.