TEHNOLOŠKA PLATFORMA ZA FOTOVOLTAIKO IN VIZIJA RAZVOJA SONČNIH ELEKTRARN V SLOVENIJI Sončna energija je obnovljiv trajnostni vir energije, ki v zadnjem desetletju izredno pridobiva na pomenu. Distribuirane elektrarne na sončno energijo vgrajene v gradbene objekte so zelo verjetno eden od pomembnejših bodočih virov električne energije. Sončni moduli Razsmernik za pretvorbo enosmerne napetosti v izmenično Omarica s tokovno in prenapetostno zaščito za izhod v omrežje Električni števec za beleženje proizvodnje električne energije iz sončne elektrarne. Preklop na javno električno omre žje Sistem s priklopom na omrežje: je enostaven in ekonomsko najbolj upravičen način uporabe sončnih modulov. Tak sistem lahko oskrbuje dom z električno energijo in kot rezervo uporablja energijo iz omrežja. Če je omrežje stabilno in shranjevanje ni ovira, ne potrebujemo akumulatorjev. Če pride do izpada električne energije iz omrežja se bo sistem zaustavil zaradi sinhronizacije razsmernika z omrežjem. Velikost in tip sistema za izkoriščanje sončne svetlobe, ki bi zadovoljeval potrebe po električni energiji, je odvisna od podnebja in lokacije postavitve. Razlikujemo več vrst sistemov: Otočni sistem brez uporabe akumulatorjev: električna energija, ki jo proizvajajo sončni moduli, je takoj porabljena za napajanje bremen kot so črpalke, telekomunikacije itd. Možna je uporaba razsmernika. Tak sistem je uporaben le, ko imamo prisotno svetlobo. Otočni sistem z uporabo akumulatorjev: tak sistem lahko oskrbuje porabnike ob vseh vremenskih pogojih, dokler ne izpraznimo kapacitete akumulatorjev. Priporočljiv je za napajanje porabnikov, kjer ni dostopa do el. omrežja ali kot rezerven vir energije. Sistem s priklopom na omrežje z akumulatorjem: vedno zagotavlja električno energijo za porabnike, tudi, če pride do izpada el. energije iz omrežja. Sistemi s priklopom na el. omrežje imajo to dobro lastnost, da lahko prodajamo celotno proizvedeno el. energijo ali le višek pri proizvodnji
STANJE V SLOVENIJI Odločilen vpliv za sedanji razvoj trga sončnih elektrarn je bilo sprejetje določene regulative za kvalificirane proizvajalce. V letu 2001 je bila najprej sprejeta vladna Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalce električne energije (URL št. 29/2001), v letu 2002 pa še vladna Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (URL št. 25/2002). Sočasno je bil sprejet sistem zagotovljenih cen, ki je bil opredeljen v Sklepu o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev (URL št. 25/02, 8/04 in 75/06). Za sončne elektrarne je bila v letu 2004 cena povišana iz 64 SIT/kWh na 89,67 SIT/kWh, s čimer so investicije postale ekonomsko bolj zanimive. V juliju 2006 je bila odpravljena omejitev 36 kw glede odkupne cene tako, da se v prihodnosti pričakuje tudi projekte bistveno večjih nazivnih moči. Poleg tega je investicije mogoče financirati z ugodnejšim kreditom Ekološkega sklada, v višini do 90% naložbe, več informacij na www.ekoslad.si. CILJI TEHNOLOŠKE PLATFORME FOTOVOLTAIKO ZA Sončne elektrarne so v svetovnem merilu novejša tehnologija. Za podporo razvoju te tehnologije v Sloveniji je bila v letu 2005 ustanovljena platforma za fotovoltaiko, ki ima svojo spletno stran: www.pv-platforma.si. Namen platforme je povezati zainteresirane skupine na področju sončnih elektrarn Sloveniji in jih aktivno vključiti v aktivnosti Evropske tehnološke platforme ter olajšati sodelovanje slovenskih partnerjev v 7. okvirnem programu EU. v Na spletni strani je možno dobiti praktično vse pomembnejše informacije; principi delovanja, pridobivanja dovoljenj, ekonomika, priključitev na omrežje, možnosti financiranja, partnerji, pomembni dogodki, izobraževanja, povezave na druge sorodne spletne strani itd. Osnovna vizija PV platforme je dvig in razširjanje znanja med partnerje in širši javnosti. S skupnim delovanjem in izmenjavo znanja želimo z aktivnostmi v okviru delovanja doseči sinergijske učinke, ki lahko bistveno povečajo neposredne in posredne koristi slovenskih podjetij na tem področju. Z izvedenimi skupnimi razvojno raziskovalnimi projekti bodo partnerji, ki bodo aktivno
sodelovali pri izvedbi predvidenega posameznega projekta, dvignili raven znanja in definirali konkurenčne prednosti na specifičnem področju ter jih nato izrabili v smeri konkurenčne proizvodnje opreme za sončne elektrarne. Z medsebojnim delovanjem industrijskih in svetovalnih podjetij z razvojnimi institucijami se bo raven znanja povečevala in ohranjala konkurenčna prednost. Prav tako želimo na dolgi rok z delovanjem platforme vzpodbuditi povpraševanje in ponudbo sončnih elektrarnah in tako ustvariti trg v Sloveniji ter spodbuditi slovenske proizvajalce za vstop na tuje trge sončnih elektrarn. Razvijajoči mednarodni trg bo zahteval opremo visoke kakovosti, ki jo bodo lahko podjetja preko skupnih razvojno raziskovalnih projektov lahko ustrezno razvila. Skupno delovanje bo omočilo učinkovitejše pridobivanje domačih in tujih partnerjev ter omogočilo nastope na mednarodnih trgih, saj je pomemben cilj partnerjev tudi internacionalizacija, ki bo dosežena z jasno začrtano strategijo in izvedenimi projekti na področju sončnih elektrarn. PRIKLJUČEVANJE SONČNIH ELEKTRARN NA DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE POSTAVITEV SE V 10. KORAKIH Postopek postavitve SE praviloma poteka po spodnjem vrstnem redu. Investitor se glede na izvedeno študijo projekta, ki zajema tehnološko in ekonomsko raziskavo odloči za postavitev SE. Nato vloži Vlogo za projektne pogoje za priključitev na električno omrežje. Distributer električnega omrežja izda na podlagi izdelave projektne rešitve priključitve soglasje za priključitev. Izbrani izvajalec sončno elektrarno postavi na podlagi izvedene študije in jo skupaj z distributerjem priključi na električno omrežje ter sklene pogodbo o priključitvi. Povzeto po predstavitvi g. Boštjana Žumerja, univ.dipl.inž.el. (Elektro Ljubljana d.d.) za izobraževanje na mednarodnem projektu Soltrain. Investitor mora nato oddati vlogo za kvalificiranega proizvajalca el. energije na ministrstvo za okolje in prostor in po odobritvi Nazadnje sklene investitor pogodbo o dobavi in oddaji el. energije z distributerjem omrežja.
KOMPONENTE SISTEMA SE Sončni Moduli: pretvarjajo energijo sonca v električno energijo. Sestavljeni so iz sončnih celic, ki so po svoji zgradbi kristalne (monokristalne, polikristalne), amorfne in druge vrste(efg, Apex ). Vse več se uporabljajo tudi upogljivi sončni moduli. V Sloveniji je podjetje Bisol d.o.o. iz Velenja začelo v letu 2006 z lastno proizvodnjo polikristalnih modulov ter se uspešno vključilo v svetovni trg sončnih elektrarn. BISOL d.o.o. http://www.bisol.si KYOCERA-Solar http://www.kyocerasolar.de SIMENS http://www.siemens.nl SHELL SOLAR http://www.shell.com/solar Razsmernik: pretvarja enosmerno napetost UNI-SOLAR http://www.uni-solar.com (DC), ki jo proizvajajo sončni moduli v SANYO http://www.sanyo.com izmenično (AC) omrežno napetost. Poznamo otočne in omrežne razsmernike, ki poleg pretvorbe skrbijo tudi za sinhronizacijo z električnim omrežjem. SMA FRONIUS XANTREX SUNWAYS OUTBACK Power Systems http://www2.sma.de/ http://www.fronius.com/ http://www.xantrex.com http://www.sunways.de http://www.outbackpower.com Sledilni sistemi: omogočajo enoosno ali dvoosno sledenje sonca in s tem pripomorejo k izboljšanju učinkovitosti sistema do 30%. Uporabljajo se predvsem za postavitev SE na tleh in na strehah objektov. HB-TECH SAT CONTROL ZIMM http://www.hb-tech.ch/ http://www.solarmotors.com/ http://www.zimm.at PROJEKTIRANJE SONČNIH ELEKTRARN Dimenzioniranje sončne elektrarne poteka po kriteriju največje proizvodnje električne energije. Praviloma se za želeno moč odločamo na podlagi razpoložljivih sredstev ali razpoložljive površine. Glede na geografsko lego, orentacijo in naklon modulov izberemo potrebno število modulov. V začetku projektiranja se odločimo ali bomo uporabili sisteme za sledenje trajektoriji sonca. Upoštevati moramo tudi vpliv senčenja modulov zaradi modulov samih oziroma objektov v bližini. Na podlagi izhodne moči sončnega generatorja izberemo tip, število in vezavo razsmernikov. V načrtovanje vključimo še ozemljitve polja modulov in razsmernikov ter prenapetostne in tokovne zaščite sistema.
SONČNE ELEKTRARNE V SLOVENIJI Sončna elektrarna ApE 1,1 kw Ljubljana Sistem: 10 modulov Siemens SP110, razsmernik SMA 1100E Letna proizvodnja: 984-1.150 kwh Leto izgradnje: 2001-priključena na omrežje Sončna elektrarna NANOS 4,5 kw Sistem: 30 modulov Siemens SP150W, Trije razsmerniki SMA in regulator Letna proizvodnja: 4.500 kwh Leto izgradnje: 2003-otočna za objekt, 2006-priključena na omrežje SE LABORE 30 kw Sistem: 147 SANYO HIP-210 modulov, SMA razsmerniki Letna proizvodnja: 30.000 kwh Leto izgradnje: 2006 Sončna elektrarna FLYCOM Radovljica 16,3 kw Sistem: 99 modulov SHELL SOLAR ULTRA 165 Wp, Z enosmernim sledenjem, trije SMC 6000 SMA razsmerniki Letna proizvodnja: 22.000 kwh Sončna elektrarna LEA Lesce 16,8 kw Sistem: 96 modulov SHELL SOLAR ULTRA 165 Wp, Trije SMC 6000 SMA razsmerniki Letna proizvodnja: 17.300 kwh SE Gorenjske elektrarna Radovljica 16,3 kw Sistem: 93 SHELL SOLAR ULTRA 175 Wp modulov in trije SMC 6000 SMA razsmerniki Letna proizvodnja: 17.300 kwh SE Miran Kramberger, Ptuj 3x4,1 kw Sistem: 72 SHELL SOLAR ULTRA 165 W modulov z dvoosno sledilno napravo in SMA razsmerniki Letna proizvodnja: 17.800 kwh
SE Nova Gorica, 4,05+8,1 kw, ELEKTRO PRIMORSKA-E3 Sistem: 81 SHELL SOLAR ULTRA 175 Wp modulov z ogledali in enoosni sledilnik in trije SMC 6000 SMA razsmerniki Letna proizvodnja: 6.680+7.700 kwh SE Jarše pri Domžalah 35,6 kw Sistem: 216 SHELL SOLAR ULTRA 165 Wp modulov, šest SMC 6000 SMA razsmernikov Letna proizvodnja: 39.000 kwh SE MAVČIČE 35,7 kw, Savske elektrarne Sistem: 210modulov SCHOTT SOLAR 170 W, Šest razsmernikov SMA Mini Central 6000 Letna proizvodnja: 36.000 kwh SE PRISTAN Maribor 35,9 kw, Metal PKS Sistem: 272 modulov E 132 B Energetica, Fronius 60 razsmernik Letna proizvodnja: 36.000 kwh SE ANDERLE Žirovnica 6,3 kw Sistem: 30 modulov SANYO HIP-210 z dvoosno sledilno napravo, SMA 8000TL razsmernik Letna proizvodnja: 11.000 kwh DRUGE SONČNE ELEKTRARNE: SE 5kWp HTZ, Velenje SE FERI Maribor 4,5 kw SE ČELESNIK Bled 3,3 kw SE ELEKTRO PRIMORSKA-E3 Izola, 2,6 kw Več informacij lahko najdete na: www.pv-platforma.si www.ape.si www.pvresources.com www.bisol.si www.kontiki-solar.si www.hse.si lpvo.fe.uni-lj.si ApE d.o.o., kot avtor publikacije, ne prevzema nobene odgovornosti glede navedenih podatkov, stališč in informacij. Stališča tudi niso nujno enaka stališčem institucij, ki so imenovana v zloženki. Tehnološka platforma za fotovoltaiko Sofinancer delovanja tehnološke platforme za fotovoltaiko