GRADIVO K TOČKI 1 POTRDITEV ZAPISNIKA 13. REDNE SEJE 1-1
Številka: 03201-3/2016-18 Datum: 30. 3. 2016 Z A P I S N I K 13. seje Občinskega sveta Občine Postojna z dne 30. 3. 2016 ob 17. uri v sejni sobi knjižnice Bena Zupančiča Postojna PRISOTNI SVETNIKI: Jernej Verbič, Andrej Poljšak (po potrditvi mandata), mag. Ana Glavač, Robert Pavšič, Polonca Škodič, Andrej Berginc, Miljana Knafelc, Branko Milharčič, Irena Tiselj, Marjan Nagode, Erika Dekleva, Zvonko Černač, Tamara Bizjak, Pavel Švara, Samo Vesel, Katja Jordan, Tea Konrad, Xhevdet Hoxha, Stanko Markovčič, Janez Vidmar OPRAVIČENO ODSOTNI: Tina Klanjšek, Goran Blaško, Denis Smiljanić OSTALI PRISOTNI: Marina Rebec, direktorica občinske uprave, Maja Pamič, podsekretarka za premoženjsko pravne zadeve, mag. Mojca Vadnov, predsednica Nadzornega odbora, mag. Marija Kuhar, namestnica predsednice Nadzornega odbora, Anita Kranjc, višja svetovalka za urbanizem, Tomaž Kmet, Locus d.o.o., Pia de Paulis Debevec, ravnateljica OŠ Miroslava Vilharja Postojna, Sabina Ileršič, ravnateljica OŠ Antona Globočnika Postojna, mag. Nataša Režek Donev, ravnateljica OŠ Prestranek, Tonja Ferjančič, ravnateljica Vrtca Postojna NOVINARJI: Alenka Furlan Čadež, Veronika Rupnik Ženko, Blanka Markovič Kocen, Studio Proteus Sejo je vodil župan Igor Marentič. Župan je ugotovil sklepčnost. Prisotnih je bilo 17 svetnic in svetnikov. Gradivo za sejo je bilo posredovano z vabilom. V dodatnem gradivu, ki je bilo poslano pred sejo, so bili posredovani sklepi in stališča Statutarno pravne komisije, Odbora za okolje in prostor in Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem in finance in. V skladu s 26. členom Poslovnika Občinskega sveta ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda. Obravnavan je bil naslednji d n e v n i r e d : 1. Potrditev zapisnika 12. seje 2. Kadrovske zadeve 1-2
- Imenovanje nadomestnega člana občinskega sveta - Imenovanje predstavnika Občine Postojna v JZ Kraške lekarne Ilirska Bistrica - Predlog za imenovanje predstavnika javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper policiste 3. Poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Postojna za leto 2015 4. Končno poročilo o opravljenem nadzoru zaključnega računa Občine Postojna za leto 2014 5. Končna poročila o opravljenih nadzorih pri uporabnikih proračunskih sredstev: - Krajevna Skupnost Orehek v letih 2011-2014 - Krajevna skupnost Veliko Ubeljsko v letih 2011-2014 - Kompost, d.o.o. in Hortikultura Sežana, d.o.o. v letih 2013-2014 transferji sredstev Občine Postojna - Metodologija dodeljevanja sredstev osnovnim šolam Občine Postojna - Zavod Znanje Postojna, javni zavod za muzejsko dejavnost, kulturo, izobraževanje in ostale dejavnosti v letih 2013-2014 6. Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Postojna 7. Pravilnik o štipendiranju 8. Včlanitev v reprezentativno združenje občin 9. Seznanitev s poročili o poslovanju javnih zavodov v letih 2014 in 2015: - Vrtec Postojna - Osnovna šola Antona Globočnika Postojna - Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna - Osnovna šola Prestranek 10. Pobude in vprašanja in odgovori na pobude in vprašanja Gradivo je bilo posredovano z vabilom za sejo. Razprave ni bilo. Ad 1) Potrditev zapisnika 12. seje Sprejet je bil s k l e p Potrdi se zapisnik 12. redne seje Občinskega sveta Občine Postojna. PRISOTNIH 17: ZA 14, PROTI 0. Gradivo je bilo posredovano z vabilom za sejo. Ad 2) Kadrovske zadeve - Imenovanje nadomestnega člana občinskega sveta Ob 17.10 uri sta na sejo prišla Katja Jordan in Samo Vesel. Prisotnih 19 svetnic in svetnikov. 1-3
Andrej Berginc, namestnik predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je podal uvodno obrazložitev. Razprave ni bilo. Sprejet je bil u g o t o v i t v e n i s k l e p 1. Ugotovi se, da je Boštjanu Steglu, stanujočem Malo Ubeljsko 11, Hruševje, zaradi odstopa prenehal mandat člana Občinskega sveta Občine Postojna z dnem 24.2.2016. Ta sklep velja takoj. PRISOTNIH 19: ZA 19, PROTI 0. 2. Sprejet je bil s k l e p 1. Potrdi se mandat članu Občinskega sveta Občine Postojna Andreju Poljšaku, roj. 7.10.1965, stanujočem Ulica 25. maja 36, Prestranek, za preostanek mandatne dobe. Ta sklep velja takoj. PRISOTNIH 19: ZA 19, PROTI 0. Župan je zaželel dobrodošlico novo izvoljenemu svetniku. - Imenovanje predstavnika Občine Postojna v JZ Kraške lekarne Ilirska Bistrica 2. Andrej Berginc, namestnik predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je podal uvodno obrazložitev. Razprave ni bilo. Sprejet je bil s k l e p 1. 1-4
V svet javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica se kot predstavnika Občine Postojna imenuje FRANCA KOŠČAKA, Rožna ulica 27, Postojna. Mandat nadomestnega predstavnika občine je vezan na mandat obstoječega sveta zavoda. PRISOTNIH 20: ZA 10, PROTI 6. 2. - Predlog za imenovanje predstavnika javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper policiste Obrazložitev je podal namestnik predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Andrej Berginc, podžupan. Razprave ni bilo. Sprejet je bil s k l e p 1. Občinski svet Občine Postojna predlaga, da se za predstavnika javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper policiste imenuje: - ROK PEČAR, Studeno 90, Postojna. Ta sklep velja takoj. 2. PRISOTNIH 20: ZA 14, PROTI 0. Župan je za točke 3, 4 in 5 predal vodenje seje podžupanu Stanku Markovčiču. Ad 3) Poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Postojna za leto 2015 Gradivo je bilo posredovano z vabilom za sejo. Pri tej točki sta bili prisotni predsednica NO mag. Mojca Vadnov in namestnica predsednice mag. Marija Kuhar. Obrazložitev je podala mag. Mojca Vadnov, predsednica Nadzornega odbora. Razprave ni bilo. Sprejet je bil s k l e p 1-5
Občinski svet Občine Postojna se je seznanil s Poročilom o delu Nadzornega odbora Občine Postojna za leto 2015. PRISOTNIH 20: ZA 13, PROTI 6. Ad 4) Končno poročilo o opravljenem nadzoru zaključnega računa Občine Postojna za leto 2014 Gradivo je bilo posredovano z vabilom. Pri tej točki sta bili prisotni predsednica NO mag. Mojca Vadnov in namestnica predsednice mag. Marija Kuhar. Obrazložitev je podala namestnica predsednice Nadzornega odbora mag. Marija Kuhar. Razprave ni bilo. Sprejet je bil s k l e p Občinski svet Občine Postojna se je seznanil s Končnim poročilom Nadzornega odbora o opravljenem nadzoru Zaključnega računa Občine Postojna 2014. PRISOTNIH 20: ZA 14, PROTI 6. Ad 5) Končna poročila o opravljenih nadzorih pri uporabnikih proračunskih sredstev: - Krajevna Skupnost Orehek v letih 2011-2014 - Krajevna skupnost Veliko Ubeljsko v letih 2011-2014 - Kompost, d.o.o. in Hortikultura Sežana, d.o.o. v letih 2013-2014 transferji sredstev Občine Postojna - Metodologija dodeljevanja sredstev osnovnim šolam Občine Postojna - Zavod Znanje Postojna, javni zavod za muzejsko dejavnost, kulturo, izobraževanje in ostale dejavnosti v letih 2013-2014 Gradivo je bilo posredovano z vabilom za sejo. Pri tej točki sta bili prisotni predsednica NO mag. Mojca Vadnov in namestnica predsednice mag. Marija Kuhar. Obrazložitev sta podali predsednica mag. Mojca Vadnov in namestnica mag. Marija Kuhar. Razprava: 1-6
Branko Milharčič je pohvalil opravljeno delo Nadzornega odbora. Glede priporočil in predlogov, ki so predlagani, je sicer podžupan dejal, da se bodo ta upoštevala, je predlagal, da se v nadalje navede še poročilo o obravnavanih osebah oz. odgovornih oseb o popravljalnih ukrepih, ki so potrebni. Zaradi resnosti dela Nadzornega odbora in izvajanja sklepov iz priporočil bi morala končna poročila to vsebovati. Stanko Markovčič, podžupan, je dejal, da je že pri prejšnji točki bilo navedeno s strani župana, da je bila večina priporočil glede proračuna upoštevana. Glede nadzorovanih uporabnikov proračunskih sredstev pa je dejal, da jim bo s strani občinske uprave podan zahtevek o poročanju o obravnavi poročila Nadzornega odbora, upoštevanju oz. neupoštevanju priporočil. V skladu z zakonom o lokalni samoupravi in Statutom so dolžne pregledovane osebe priporočila upoštevati. Vsa zaključna poročila Nadzornega odbora so objavljena na spletni strani Občine. Sprejet je bil s k l e p Občinski svet Občine Postojna se je seznanil s končnimi poročili Nadzornega odbora Občine Postojna o opravljenih nadzorih pri uporabnikih proračunskih sredstev: - Krajevna Skupnost Orehek v letih 2011-2014 - Krajevna skupnost Veliko Ubeljsko v letih 2011-2014 - Kompost, d.o.o. in Hortikultura Sežana, d.o.o. v letih 2013-2014 transferji sredstev Občine Postojna - Metodologija dodeljevanja sredstev osnovnim šolam Občine Postojna - Zavod Znanje Postojna, javni zavod za muzejsko dejavnost, kulturo, izobraževanje in ostale dejavnosti v letih 2013-2014. PRISOTNIH 20: ZA 12, PROTI 7. Sejo je v nadaljevanju vodil župan. Ad 6) Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Postojna Gradivo je bilo posredovano z vabilom za sejo. Stališča Statutarno pravne komisije in Odbora za okolje in prostor so bila posredovana v dodatnem gradivu. Pri tej točki sta bila prisotna Anita Kranjc, višja svetovalka za urbanizem in Tomaž Kmet, Locus d.o.o. Obrazložitev je podala Anita Kranjc. Stališča in sklepe Statutarno pravne komisije je podal predsednik Stanko Markovčič. Marjan Nagode, namestnik predsednika Odbora za okolje in prostor je podal stališča in sklepe odbora. 1-7
Razprava: Tea Konrad je v zvezi z Tržaško ulico v Postojni glede PO 107, kjer je navedeno, da je v pritličju objektov prepovedana sprememba namembnosti iz dopustnih dejavnosti v stanovanja, dejala, da so pri nekaterih problemi in imajo prazne poslovne prostore. Ker je te prostore zelo težko oddati, so bila prisotna razmišljanja, da bi se te prostore spremenilo v nastanitvene. Predlagala je, da se razmišlja v tej smeri, da bi imeli lastniki, pa tudi Občina, nekaj prihodkov od tega. Zanimalo jo je, ker ni zasledila parcelne številke in je zapisano, da je na prostih stavbnih zemljiščih 1521/15 dopustna novogradnja večstanovanjskega objekta, kje je ta lokacija. (pojasnila Anita Kranjc). Župan je dejal, da je zelo dolg proces za spremembe namembnosti, kar predstavlja oviro tudi pri širitvi dejavnosti podjetnikov. Anita Kranjc je glede Tržaške ulice odgovorila, da je bil v tem delu sprejet Občinski podrobni prostorski načrt Center in glavni cilj tega je bil, da bi dolgoročno ta ulica postala zaprta za promet in mestotvorna ulica s trgovinami, storitvenimi dejavnostmi, namenjena vsem občanom in zato je to tako tudi bilo zapisano v OPPN in povzeto v občinskem prostorskem načrtu. Dejala je, da bo razvoj mesta šel tako naprej, da se bo v bodoče to potrebovalo, že kot turistično središče in stanovanja tako niso mestotvorna funkcija. Vedno pa je mogoče podati pobudo, da se akt spremeni in izpelje cel postopek. Postopek spremembe aktov je zelo dolg. Predolgo časa si vzamejo ministrstva, da podajo smernice in mnenja. Andrej Poljšak je dejal, da je to akt, ki se ga težko spreminja, zahteva pa veliko energije za vnos razvojne strategije v ta dokument. Podal je primer na kmetijskem področju, če je trend strmenje k zdravi prehrani in je zapisano, da se ima lahko rastlinjake 5 krat 15 metrov, se k temu ne stremi, ker je tako možnost, da lahko nekateri kraji oz. občine prehitijo, ker so nekatere stvari v aktu omejene brez potrebe. Trend je, da se uporablja suho krmo za živino, zapisano pa je, da se za shranjevanje tega uporablja lesene objekte, čeprav se z nekimi ponjavami ali šotori da to drugače rešiti. Potrebno je slediti temu, pa tudi potrebam gospodarstva ali pa celo iti en korak pred dejanskimi potrebami. Dejal je, da je bil OPN sprejet 2011 in se sedaj sprejemajo spremembe. Predlagal je, da se samo tekst spreminja in tako bi se verjetno lahko sprejemanje sprememb pospešilo in se tako prej prišlo do želenih sprememb. Predlagal je, da se nabor sprememb obravnava čim prej in se jih tako vključi v same spremembe. Jernej Verbič je imel repliko in dejal, da iz lastnih izkušenj ve, kako dolgi so ti postopki, kako je z dodatnimi predlogi, tekstualnimi spremembami. Mnenje nekega ministrstva se je čakalo tudi do leto dni, pa čeprav je bil rok 90 dni. Ni si za delati utvar, da se to lahko hitro izpelje. Občina ima sprejet že drugi OPPN, več kot sto občin pa ga sploh še nima. Prosil je, da se to pojasni. Anita Kranjc je povedala, da so tem razpravljali tudi na Odboru za okolje in prostor. Dejala je, da ko so se lotili prvih sprememb, so ugotovili, da nekatere stvari, ki zadevajo spremembe prostorskih pogojev, bi lahko hitreje izvedli, ker ni potrebno okoljskega poročila in bi se lahko izvedel po skrajšanem postopku. Tako se je spremenil tudi tekstualni del po sprejetju OPPN v letu 2011. Povedala je še, da je opisan postopek sprejemanja, kjer je navedeno, da se je za končna mnenja zaprosilo lani junija in se je zadnja prejelo konec februarja. Ni si za 1-8
delati utvar, da bi se pri tem kaj spremenilo. Sama je menila, da bi bilo potrebno ministrstva prisiliti v hitrejše izdajanje mnenj. Župan je zaključil, da se bo takoj pričelo s predlogi za spremembe OPPN, ker je ta proces sprejemanja zelo dolgotrajen. Občinski svet je sprejel s k l e p Občinski svet Občine Postojna sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna. PRISOTNIH 20: ZA 17, PROTI 0. Ad 7) Pravilnik o štipendiranju Gradivo je bilo posredovano z vabilom za sejo. Stališča in sklepi Statutarno pravne komisije so bili posredovani v dodatnem gradivu. Obrazložitev je podala Marina Rebec, direktorica občinske uprave. Stališča in sklepe Statutarno pravne komisije je podal predsednik Stanko Markovčič. Odbor za družbene dejavnosti stališč in sklepov ni podal, ker ni bil sklepčen. Razprava: Branko Milharčič je vprašal, glede na to, da ima RRA štipendijsko shemo za celo regijo in kamor se stekajo tudi sredstva iz državnih in evropskih virov, koliko je predlagani pravilnik vpreki s tem, ali je konkurenčen in ali pomeni, da se lahko nekdo prijavi na oba. Marina Rebec je odgovorila, da ima RRA štipendijsko shemo, vendar zaradi finančne perspektive, katera se zaključuje in druga začenja v tem letu nimajo štipendij. Pri RRA se pri delodajalcih enkrat letno zbirajo potrebe na trgu, štipendije razpišejo v septembru, so pa predvsem za področje strojništva. To se je pri pripravi pravilnika upoštevalo in tega predlagani pravilnik ne zajema. Župan je dodal, da je v 4. členu pravilnika zapisano, v kakšnih primerih štipendije ni mogoče dodeliti in eden je tudi ta, da je ne morejo pridobiti tisti, ki jo že prejemajo. Tea Konrad se je strinjala s podanimi pripombami Statutarno pravne komisije. Sam naslov pravilnika bi se lahko glasil Pravilnik o štipendiranju v občini Postojna, ker je šele v 2. členu navedeno, da gredo sredstva za to iz proračuna občine. V 2. členu bi bilo mogoče smiselno dodati: sredstva za štipendije se zagotovijo v okviru»vsakoletnega«proračuna občine Postojna. V 9. členu je zapisano, da se medsebojna razmerja med štipenditorjem in 1-9
štipendistom določijo z medsebojno pogodbo. Vprašala je, ali se razmišlja, da bi se vsebino pogodbe vključilo v pravilnik oziroma kje bo ta opredeljena. V kolikor se bo izhajalo iz zakona, je to potrebno navesti v preambuli. Župan je odgovoril, da se bo pripombe na pravilnik upoštevalo. Podane so bile tudi pripombe s strani Statutarno pravne komisije. Zvonko Černač je predlagal, preden se bo pravilnik naslednjič obravnaval, da dobijo statistične podatke za zadnjih 10 let iz naslova regionalne štipendijske sheme, koliko štipendij je bilo dodeljeno občanom občine Postojna, za katere profile in koliko je bila povprečna višina štipendije in podatek, kako bo ta štipendijska shema potekala naprej. Ti podatki bi morali biti nujno v gradivu. Menil je, da bi bilo prav, da se štipendije podeljuje za profile, ki jih občina potrebuje, to je za kadrovski potencial, ki ga ni in trenutno odhaja drugam. V kolikor bo prevladala ta ambicija, potem se da to shemo povezati z gospodarstvom in sredstva nadgraditi, ker 10 tisoč EUR je relativno majhen znesek in več kot 10 štipendij ne omogoča podeliti. Predlagal je, da se do naslednje obravnave preveri, ali je mogoče narediti ta korak ali ne. Samo Vesel je dejal, da je večina njegovih pripomb povzeta v pripombah in predlogih Statutarno pravne komisije. Dejal je, da ima pripombe na sama merila, ker se upošteva le uspeh in dosežki kandidatov. Predlagal je, da se kot merilo doda tudi, ali se dijak oz. študent šola v kraju prebivališča ali drugje in s tem pridobi ta kakšno dodatno točko več. Strinjal se je z Zvonkom Černačem, da bi bilo smiselno malo bolj opredeliti, koga bi se želelo štipendirati. S strani direktorice občinske uprave je bilo pojasnjeno, da se je v pravilniku izločilo strojništvo. V pravilniku piše, da se štipendije podeljuje na področju kulture, športa, znanosti in družboslovna. Ni jasno definirano, kaj se je izvzelo, ker tehniške znanosti so tudi znanosti. Menil je, da se ni potrebno omejevati na področja, ampak se odločiti, koga bi se rado štipendiralo oziroma s katerih področij. Župan je pojasnil, da se je v postopku priprave pravilnika pregledalo več pravilnikov drugih občin in upoštevalo dobre prakse teh. Nerodno je opredeliti preferenčne panoge za podeljevanje štipendij. Vsakemu, ki študira, je njegov študij pomemben. Na Postojnskem so mogoče tri panoge, ki so vodilne. Podane pripombe se bo upoštevalo pri pripravi pravilnika. Jernej Verbič je dejal, da je v zvezi z RRA povedal že Branko Milharčič. Za razjasnitev je povedal, da se je v prejšnji perspektivi šlo za deficitarne poklice. Glede predloga Sama Vesela pa je dejal, da je pri kriterijih navedeno, da v primeru, da ob izpolnjevanju vseh pogojev več kandidatov doseže enako število točk,»lahko«, za katero predlaga, da se črta in v nadaljevanju piše, da se upošteva še socialno stanje kandidatov oziroma uporabi t.i. diskrecijsko pravico. Dejal je, da ne pozna nove perspektive, kar se tiče štipendij, strinjal pa se je s predlogi in pripombami Statutarno pravne komisije in Brankom Milharčičem, predvsem pa, da se s tem ne hiti, da se vse prouči in da se pri tem ne naredi komur koli krivice zaradi tega. Socialni status se znižuje, zato je predlagal, da se beseda»lahko«črta. Glede predvidenih sredstev v novi perspektivi bi se bilo potrebno pozanimati v RRA, ker je bila Občina v regionalni štipendijski shemi ravno zaradi deficitarnih poklicev, za katere se sedaj ugotavlja, da so drugi kot pred petimi leti. Samo Vesel je imel repliko in dejal, da je Statutarno pravna komisija cel ta del o socialnem stanju kot prednostno bilo predlagano, da se vrže ven. Če socialno stanje kandidata ni kriterij, 1-10
kar bi bilo mogoče smiselno dodati, je nesmiselno zahtevati od kandidata, da ob prijavi dokazuje svoje socialno stanje samo zaradi tega, da bo dobil prednost, za kar je menil, da je dilema. Lahko se zahteva soglasje za vpogled v bazo podatkov, vendar je potrebno to natančno določiti ob prijavi. Predlagal je, da je socialno stanje kandidata oz. družine tudi kriterij. Tako se potem pride že do socialnih štipendij. Branko Milharčič je v repliki dejal, da podpira predhodne razpravljavce, ki so podali predlog za štipendiranje kadrov, za katere so potrebe v občini. Lahko je tudi širše, vendar se ne sme zgoditi, da se štipendira brez kakršne koli omejitve, eksotične študijske smeri, katerih diplomanti bodo končali brez službe. Kot je pomembna pravilna sestava pravilnika, so pomembne tudi usmeritve, za katere poklice se bodo štipendije dodeljevale. Andrej Poljšak je dejal, da podpira Sama Vesela in dejal, da se ne bo poseglo na socialni čut, če se bo vključilo kriterij za socialno šibke ljudi. Še vedno bo ostal kriterij za izjemne kandidate. Predlagal je, da bi se zajelo deficitarne poklice, socialno šibke, izjemno nadarjene, pomemben je tudi študij v tujini, pa tudi, da se kakšno štipendijo dodeli za izjemne dosežke. Komisijo bodo morali sestavljati ljudje, ki bodo lahko kompetentno odločali. Glede socialno šibkih je dejal, da lahko tudi Center za socialno delo pristopi k pridobitvi dokumenta o tem in tako pridobi relevantne podatke. Čim več stvari je potrebno vključiti, da se bo dobilo zgleden pravilnik. Župan je dejal, da je še nekaj časa do začetka šolskega leta. Vse se bo pregledalo in proučilo. Andrej Berginc, podžupan, je ocenil razpravo kot korektno in je usmerjena v pravo smer. Povedati pa je potrebno, da je bil zadnji razpis objavljen v letu 2005, izplačila so bila do 2008. Sam je vesel, da so se priprave tega lotili. Pripombe Statutarno pravne komisije so bile podane. Predlagal je, da se stopi skupaj in naredi korak dalje in pripravi pravilnik, ki bo vseboval tudi socialno šibke, lahko tudi preko CSD. Bistveno je poenotenje in po tolikem času, da se pristopi in pomaga učencem in dijakom, sicer letos z manjšimi sredstvi. Prepričan pa je, da v kolikor bo to zaživelo, se bodo tudi sredstva zvišala. Jernej Verbič je imel repliko na Andreja Berginca. Priporočil mu je, da pogleda v arhiv RRA, ko se je razpisovala štipendijska shema, kajti do 2015 je veljala prejšnja perspektiva. Navedba leta 2005 ne drži. Robert Pavšič je dejal, da sicer debata poteka v pravo smer. Meni pa, da mora Občina še vedno ostati dovolj široka, da ne preferira tistih, ki se izobražujejo v drugih krajih in da imajo avtomatsko določeno prednost pred tistimi, ki imajo kvalitetno izobraževanje tudi v občini Postojna. Menil je, da tudi smer izobraževanja ni tako pomembna, ker je vsako izobraževanje pomembno, ker potem ne bi imeli poklicev, ki dajo širino, ampak samo tehnične izobrazbe, za kar pa je menil, da ni dobro za gospodarstvo in za stanje duha v občini. Menil je, da bi bilo potrebno pravilnik vzeti le kot neko osnovo, aplikativno izvedbo pa določati v vsakoletnem razpisu. Lahko se vsako leto posveti drugemu profilu. V kolikor pa je profilacija programa ali izobraževanje izven kraja v sam pravilnik, se vse skupaj omeji. Predlagal je, da se pravilnik naredi bolj ohlapen, še vedno pa natančen in da se ga aplikativno določa vsako leto posebej. Samo Vesel je imel repliko in dejal, da bi se še lahko strinjal, da se ne profilira po poklicih oziroma izobrazbi, čeprav bi bilo potrebno tudi o tem razmisliti. Prednost, da se nekdo šola v Ljubljani, bo v kolikor se bo to točkovalo. Je pa veliko ne prednosti tega, ker so tu potni 1-11
stroški, stroški bivanja, prehrane. Razlika je ali študiraš v kraju, kjer tudi stanuješ, ali pa se voziš na šolanje v druge kraje in tako se spet pride do socialne oz. ekonomske komponente. Robert Pavšič je v repliki dejal, da se strinja s predhodnikom, vendar pa želja ne bi smela biti preferiranje nekoga samo za to, ker se šola izven kraja bivanja. To je podal v razmislek. Župan je zaključil razpravo in dejal, da bo še veliko časa za usklajevanje pravilnika. Na podlagi 2. alineje 3. odstavka 78. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Postojna je Občinski svet sprejel s k l e p Predlagatelj v besedilu predloga Pravilnika o štipendiranju v največji meri upošteva pripombe in ga posreduje Občinskemu svetu ponovno v obravnavo in odločanje najkasneje do 30. 6. 2016. PRISOTNIH 20: ZA 20, PROTI 0. Ad 8) Včlanitev v reprezentativno združenje občin Gradivo je bilo posredovano z vabilom za sejo. Stališča in sklepi Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem in finance so bili posredovani v dodatnem gradivu. Obrazložitev je podala Marina Rebec, direktorica občinske uprave. Stališča in sklepe Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem in finance je podal predsednik Branko Milharčič. Župan je vprašal, kateri od članov so bili prisotni na seji odbora, ker v skladu s Poslovnikom mora seji prisostvovati več članov, ki so svetniki, kot ostalih članov. Branko Milharčič je odgovoril, da sta bila na seji prisotna dva svetnika in trije zunanji člani. Župan je opozoril na spoštovanje določila Poslovnika. V zvezi s predlogom sklepa, ki ga je sprejel odbor, da se včlani v Združenje občin ali pa v nobeno izmed drugih reprezentativnih združenj občin v Sloveniji, je vprašal zakaj samo v to ali pa v nobeno združenje. Branko Milharčič je pojasnil, da so izhajali, da se lahko tudi sedanji status ohrani in se nikamor ne včlani. Dejal je še, da SOS navaja, da ima vključenih 188 občin, vendar so tu tudi določene, ki so že izstopile. Župan je še pojasnil, da so v SOS občine, ki so primerljive s Postojno ali večje. V ZOS pa je veliko majhnih občin, ki imajo po tisoč prebivalcev ali manj, zato je podal tudi predlagani sklep. Razprava: 1-12
Jernej Verbič je dejal, da ne glede na to, kakšna je bila sestava odbora, je županu svetoval, ker je bila Občina članica obeh združenj, ko je prevzel vodenje, pa je iz obeh izstopil, da tako tudi ostane. Okrog povprečnine je bilo veliko govora. Ve se, kdo je pri tem sodeloval. Predlagal je, da se z včlanitvijo počaka in se ne vključi nikamor. V kolikor se potegne črto pod to, koliko je članarina in koliko se plača za seminarje, v kolikor nisi član združenja, je končna vsota približno enaka. Ljudje imajo svoje mnenje o teh združenjih. Sam sicer spoštuje oba predsednika obeh združenj. V kolikor se bo pripravil rebalans in bo šlo za povprečnino in bodo znana stališča posameznega združenja, se bo takrat lažje odločilo, kam naj se včlani. Župan je povedal, da so sodelovali pri odločanju o povprečnini predstavniki vseh združenj in občin, doseglo se je, kar se je doseči dalo. Glede na to, da župani niso v parlamentu in tako nimajo direktnega vpliva, je mnenja, da bi članstvo v enem takem združenju nekaj doprineslo, ker se je le skupaj močnejše. Stanko Markovčič, podžupan, je podprl predlog župana. Pri tem za stanovska združenja v katerih se posamezne občine povezujejo, usklajujejo določene interese, informirajo. V kolikor je Občina včlanjena, ima vsaj neko formalno možnost za udeležbo, izmenjuje mnenja, stališča, ipd. Sam se ne strinja s predlogom, da se je za eno združenje ali pa za nobeno. Njega so prepričali podani podatki za SOS. S strani župana je bil podan predlog za vstop v SOS, je predlagal, da se to podpre. V kolikor se bo izkazalo, da se s članstvom ni zadovoljno, bo župan o tem poročal, pa se bo o tem ponovno glasovalo. Župan je dal na glasovanje s k l e p 1. člen Občinski svet Občine Postojna ugotavlja interes za vključitev občine v največjo reprezentativno asociacijo slovenskih občin, Skupnost občin Slovenije. 2. člen V skladu z prvo točko tega sklepa, občina Postojna pristopa k članstvu Skupnosti občin Slovenije. 3. člen Za podpis pristopne izjave k Skupnosti občin Slovenije se pooblasti župana. PRISOTNIH 20: ZA 7, PROTI 10. Sklep ni bil sprejet. Župan je bo 18.45 uri odredil 15 minutni odmor. Seja se je nadaljevala ob 19. uri. V odmoru je sejo zapustil Xhevdet Hoxha. Prisotnih 19 svetnikov in svetnic. Župan je vodenje seje pri točki 9. prepustil podžupanu, Andreju Bergincu. 1-13
Ad 9) Seznanitev s poročili o poslovanju javnih zavodov v letih 2014 in 2015: - Vrtec Postojna - Osnovna šola Antona Globočnika Postojna - Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna - Osnovna šola Prestranek Gradivo je bilo posredovano z vabilom za sejo. Pri tej točki so bili prisotne: Tonja Ferjančič, ravnateljica Vrtca Postojna, Sabina Ileršič, ravnateljica OŠ Antona Globočnika Postojna, Pia de Paulis Debevec, ravnateljica OŠ Miroslava Vilharja Postojna in mag. Nataša Režek Donev, ravnateljica OŠ Prestranek. Uvodne obrazložitve niso bile podane, ampak so prisotne izrazile željo, da bodo odgovarjale na vprašanja iz razprave. Razprava: Zvonko Černač je dejal, da je so pred časom predlagali v okviru svetniške pobude, ki je bila izglasovana, da se ta poročila obravnava, iz več razlogov, predvsem pa, da se seznani s poslovanjem javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je. Drugi razlog je v možnosti, da se preko pridobljenih poročil vpliva na obremenitev staršev otrok, ker kljub temu, da naj bi bilo osnovno šolanje brezplačno, je obremenitev staršev zmeraj višja. V poročilih ni predstavljeno vse, da bi se lahko o tem kompetentno odločalo in sprejelo kakšno konkretno odločitev o znižanju položnic za starše, so pa dobra osnova za delo v naprej, kar je naloga župana, vodstva javnih zavodov, da proučijo možnosti na tem področju. Te zagotovo so, ker je razvidno, da nekateri javni zavodi poslujejo s presežkom, ker ni potrebno, da javni zavodi na področju šolstva in otroškega varstva poslujejo tako, ampak morajo zagotavljati ugoden standard za varstvo oziroma izobraževanje in na drugi strani skrbeti za racionalno poslovanje. Ena od neracionalnih odločitev je bila sprejeta na prejšnji seji Občinskega sveta, ko se je za en oddelek sistemiziralo 5 celih in nekaj dodatnih delovnih mest. Tudi poročilo, ki je bilo prejeto na njegovo svetniško vprašanje, kaže na to, da se z boljšo organizacijo da drugače stvari organizirati in zapeljati. Statistični podatki govorijo o tem, pa ne samo na področju šolstva in vrtčevskega varstva, ampak splošno, da so se ljudem položnice povišale v zadnjih petih letih za več kot 40 %, kar je ogromno. Življenje je vedno dražje in slabši standard iz tega razloga. Na večino podražitev Občina ne more vplivati, lahko pa na nekatere. Ena zamujena priložnost je bila že storjena, ko bi se lahko z drugačno organizacijo javnega podjetja lahko vplivalo na to, da ne bi bila potrebna podražitev vode. Občinski svet je brez njihovih glasov sprejel povišanje cene vode v tem mandatu, kar je dodatna obremenitev za ljudi. Da se marsikaj narediti. Za primer je navedel uvedbo dijaške in študentske vozovnice na državnem nivoju, ko se je z uvedbo subvencionirane mesečne vozovnice v letu 2012 plačevanje iz 120 EUR znižalo na 30 EUR. Obremenitev državnega proračuna se s tem ni nič povečala, ampak se je le del sredstev namenjenih dijakom in študentom preusmeril za subvencioniranje prevozov. Menil je, da je nekaj podobnega mogoče doseči tudi na tem področju. Za to bi bili potrebni primerjalni podatki med javnimi zavodi v zvezi z plačami, najnižja, najvišja, povprečna, v katerih plačnih skupinah so predvsem administrativno režijski kadri itd., kar ni naloga Občinskega sveta ampak strokovnih služb. Glede na to, da vedo, da je 1-14
to mogoče narediti, je predlagal, da se položnice zniža s 1. septembrom letos v vseh štirih javnih zavodih. Predlagal je, da se predlagani sklep dopolni z 2. točko, da župan Občine Postojna v sodelovanju z vodstvi Vrtca in vseh treh osnovnih šol ob ohranitvi sedanjega standarda vrtčevskega varstva in izobraževanja pripravi predlog racionalizacije vseh štirih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, tako da se plačila staršev od 1. 9. 2016 znižajo za 10 % na mesečni in letni ravni. Sedanja 2. točka predlaganega sklepa postane 3. Erika Dekleva je dejala, da bo vsekakor dobrodošlo znižanje položnic za starše, da pa je za to potrebno najprej znižati kakšne stroške. Pri Vrtcu jo je zanimalo glede nekaterih postavk, ki izstopajo, kot so stroški energije, ki so znatno narasli v primerjavi z letom 2014, pa tudi stroški materiala, ki so se povečali še enkrat toliko. Izstopajo še stroški storitev. Tonja Ferjančič, ravnateljica Vrtca Postojna, je odgovorila, da je veliko tekočega vzdrževanja in stroški so pač takšni. Lahko to pripravi po karticah in gre to v zapisnik, točno specificirano. Erika Dekleva je dejala, da bi jo zanimalo, zakaj je bil porast teh stroškov. Tonja Ferjančič je odgovorila, da je potrebno didaktične pripomočke obnavljati vsako leto. Občina sicer omogoča nove oddelke, vendar morajo sami nakupiti materiale za igro otrok. V primerjavi z drugimi vrtci v Sloveniji, ima vrtec v Postojni že sedaj 10-15 % nižji vrtec in da je dejansko standard otrok že tako nižji od ostalih otrok v predšolski vzgoji v Sloveniji. Vrtec poskrbi, da so otroci v decembru obdarjeni, čeprav minimalno, je to pozdravno. V nadaljevanju je dejala, da obnavljajo materiale, ki so zelo dragi. Že za osnovni material, ki ga je potrebno kupiti ob začetku šolskega leta, porabijo okrog 3 tisoč EUR. Dejala je, da bo pripravila specifikacijo teh stroškov. Erika Dekleva je pripomnila, da se v zvezi s tem ni potrebno razburjati, ampak v kolikor se želi glasovati o tem, da so položnice nižje Tonja Ferjančič je dejala, da se ne more strinjati z znižanjem za 10 %. Povabila jo bo v Vrtec, da si bo lahko stvari in sistem lahko ogledala. Pia de Paulis Debevec, ravnateljica OŠ Miroslava Vilharja, je dejala, da se nekatere stroške da znižati, nekaterih pa ne. Podala je primer cene malice, ki jo določa država in se je ne da znižati in ne zvišati. S strani države je bilo poskrbljeno, da subvencijo dobi skoraj dve tretjini otrok na šoli. Lahko bi znižali stroške pri dnevnih dejavnosti, so pa v zadnjih letih v dilemi v zvezi s tem. Zaradi slabšanja materialnega stanja družin učencev se odločajo, da učence peljejo večkrat izven šole, ker si vse več družin ne more privoščiti počitnic. Dejala je, da imajo različne dneve dejavnosti in usmeritev za učitelje je, da je lahko le eden od teh izveden izven šole, kjer se je že gledalo na zmanjšanje stroškov. Težko pa se je odločiti, da se ne bo šlo več v Ljubljano na lutkovno predstavo, da si ne bodo ogledali Narodne galerije ipd. Izkoristijo vse možnosti, ki jih daje Postojna in okolica, ampak odločiti pa se, da se ne bo šlo več nikamor, da se bo vse izvedlo z lastnim kadrom, se bo osiromašilo sam program. Lahko bi se lotili znižanja stroškov šole v naravi, pa se spet pojavi dilema, ker nekateri otroci ne gredo več na smučanje, plavanje in še kam drugam. Mogoče katera stvar ni nujno potrebna, določene stvari pa spadajo v osnovno opismenjevanje, kot je na primer plavanje, pa tudi smučanje in ti dve šoli v naravi naj bi bili obvezni, je pa še vedno le letna šola v naravi. S strani športnih pedagogov so bili podane konkretne obrazložitve v prid 5 dnevni šoli v naravi 1-15
napram 4 dnevni. Dejala je, da je njena generacija imela 10 dnevno šolo v naravi. Na pobudo sveta staršev šole so znižali ceno kompleta delovnih zvezkov in gradiv. Učitelji so preverili, kar se ne uporablja pri večini ur in se je pri tem privarčevalo. Veliko gradiv pripravijo sami učitelji. Gledajo, da zmanjšujejo stroške. Izrazila je bojazen, da v kolikor se zmanjša program, bodo nekateri otroci ostajali samo doma. Robert Pavšič je glede predlagane dopolnitve sklepa s strani Zvonka Černača predlagal, da se o tem opravi razprava. Samo Vesel je predlagal podoben sklep, kot je bil predlagan s strani Zvonka Černača, sicer brez 10 % znižanju položnic. V kolikor se bo o tem znižanju odločalo, da se bo odločalo o rezanju v tem % nečesa v Vrtcu in osnovnih šolah. Predlagal je, da se prvi del predloga upošteva, brez dela, ki govori o % nižanja. Branko Milharčič je v svoji razpravi dejal glede predlaganega %, da je prav, da se nek cilj postavi glede tega, vendar bi bilo potrebno pred tem opraviti ustrezno analizo javnih zavodov in Občine in iz tega ugotovi, kaj se da in kaj ne. Kot minimum, kar je mogoče narediti, je predlagal, da se do 1. septembra izenači cene vrtcev za vse starostne skupine v vseh vrtcih na področju občine. Tu so odstopanja in tega se ne da zagovarjati, ker se lahko z ustreznimi ukrepi to lahko izenači brez dodatnega sofinanciranja s strani Občine. Glede na to, da je g. Černač govoril o višini položnic, je predlagal, v kolikor so se te res povečale za šolo v višini 40 %, se je potrebno o tem zamisliti (iz dvorane: skupni stroški so se toliko povečali). Da bi lahko zmanjšali obremenitev staršev, bi morali najprej narediti pregled stroškov programa, ki jih krijejo starši, pa programa s tem ne bi smeli krniti, ampak ga obdržati na sedanjem nivoju. Položnice bi se lahko znižalo, s tem, da bi nekatere stroške zavodi zmanjšali in prevzeli sami v financiranje. Predlagal, da se pred sklepanjem naredi pregled in na podlagi tega kakšne so možnosti za znižanje, s tem da se ne krni vsebina programov in da se ne povečuje stroške financiranja s strani Občine. Samo Vesel je imel repliko na Branka Milharčiča. Dejal je, glede izenačitve cene vrtca, da se ta določa po metodologiji, ki je predpisana. Sam je bil mnenja, da v kolikor se želi cene izenačiti, se je potrebno zavedati, da bo potrebno nekaj dodati iz občinskega proračuna. Robert Pavšič je izrazil svoje zadovoljstvo s konstruktivno razpravo na seji. Strinjal se je s predlogom g. Černača, s tem da bi enako predlagal, kot je Samo Vesel, da ne se ne normira znižanja za 10 %. V kolikor bo pokazala analiza, bo mogoče te stroške znižati celo za več in bi si s tem tako lahko zavezali roke ali pa sprejeli sklep, ki bi bil neizvršljiv. Pred tem je potrebno opraviti analizo in primerjati primerljive vrtce. Glede predloga za uravnavanje cen glede na starostne skupine, pa je menil, da to ne bilo pravilno, ker nimajo vsi starši otrok tri ali pa štiri leta v vrtcu in nekateri plačujejo več, ker so otroci mlajši in se zahteva večjo oskrbo, ki je tudi dražja. Drugi starši plačujejo manj, ker so otroci starejši in ne potrebujejo več toliko oskrbe. Uravnilovka ne bi bila pravična do staršev otrok, ki so malo starejši. G. Černaču je predlagal, da se dogovorijo in da se iz predloga umakne normirano znižanje. Cilj pa vsekakor je, da se cena vrtca zniža. Polonca Škodič je dejala, da se strinja s predhodnimi razpravljavci. Pozvala je še ostale ravnateljice, ki bo bile prisotne na seji, da podajo svoje obrazložitve. 1-16
Sabina Ileršič, ravnateljica OŠ Antona Globočnika, je na začetku dejala, da g. Černača ni razumela tako, da so se položnice za šolo povišale za 40 % ampak na skupno. Dejala je, da se strinja z ravnateljico OŠ M. Vilharja, da vsaka šola ob začetku leta sprejme program, s katerim se seznani tudi starše. Program lahko znižajo za 10 %, kar pa pomeni, da bodo učenci bolj doma in se ne bodo udeleževali dni dejavnosti izven občine. Dejavnosti, ki jih šola ponuja kot razširjen program oziroma del obveznega programa, so plačljive s strani staršev. Staršem omogočajo plačilo na obroke, plačevanje v javni blagajni oziroma preko trajnikov. Dejala je, da prisluhnejo vsem socialnim potrebam staršev. V kolikor bi šlo znižanje teh stroškov v tej smeri, da bi to pokrila, bi se s tem verjetno strinjale vse ravnateljice. Za novo šolsko leto bodo pripravljeni novi programi, upoštevalo se bo znižanje stroškov za 10 % in se s tem približali svetniški pobudi, v kolikor bo ta izglasovana. Iz predloženega poročila izhaja, da je poslovanje v skladu s finančnim načrtom, v skladu z zakonodajo in pri tem nimajo veliko manevrskega prostora. Porabijo toliko sredstev, kot jih prejmejo in ta so porabljena namensko. Glede plačnih razredov je povedala, da so ti predpisani s strani države, prav tako napredovanja javnih uslužbencev. Dejala je, da je sama s 36 leti delovne dobe v 48. plačnem razredu, učitelj začetnik pa v 30. Čistilke imajo minimalne plače, vsi ostali pa od 20. do 30. plačnega razreda in lahko napredujejo skozi kariero. Polonca Škodič je ravnateljico pozvala, da pove o presežkih. Sabina Ileršič je povedala, da so v letu 2014 1.388,27 EUR, v letu 2015 pa 2.911,97 EUR. Presežek prihodkov ostane nerazporejen in se ga pripiše v sklad za sredstva v upravljanju. Stanje se vsakoletno usklajuje z ustanoviteljem. O b 19.28 uri je sejo zapustila Tea Konrad. Prisotnih 18 svetnic in svetnikov. Branko Milharčič je imel repliko na Roberta Pavšiča. Dejal je, da cene v vrtcu v Prestranku odstopajo od istih v Postojni in podružničnem vrtcu v Planini, kar ni mogoče zagovarjati, ker gre za isto starostno skupino in primerljivo kakovost storitve. Potrebno je poiskati rešitve za izenačitev teh cen. Menil je, da je to mogoče. Dejal je, da je težko dokazovati staršem, ki imajo otroka v Prestranku, da morajo več plačevati. Z obravnavo se je dregnilo v občutljivo področje, to je plačevanje položnic šol, ki so plačljive. Predlagal je, da se pripravi pregled za obdobje petih let, koliko je znašalo plačevanje staršev po letih in kakšno je to povečanje na učenca. Iz tega bodo razvidna povečanja in zmanjšanja. Dejal je še, da v kolikor se gre v take primerjave, je potrebno tako vodstva zavodov kot Občine skupaj pripraviti predloge, kje in kako se lahko stroški zmanjšajo. To se pripravi na osnovi podatkov. Ne bi pa pristal na to in verjame, da tudi ostali tako razmišljajo, da se kakovost izobraževanja na kakršen koli način zato zmanjša. Gre za iskanje notranjih rezerv. Andrej Berginc, podžupan, je predlagal Branku Milharčiču, da se ga kot predsednika komisije za vrtčevsko problematiko povabi na naslednji redni mesečni sestanek z ravnateljicami (iz dvorane: Branko Milharčič je dejal, da to nima zveze s tem, na kar mu je podžupan odgovoril, da jo ima), da skupaj poiščejo ustrezno rešitev glede izenačitve cen vrtcev. Jernej Verbič je dejal, da se z večino povedanega s strani Branka Milharčiča strinja. Pred očmi mu pa izstopa, ker je bil najprej podan predlog s strani Černača, potem Vesela, Pavšiča, Erike in Brankota, pa bi pa sam rad povedal, da bi bile slabe ravnateljice, če ne bi bile dobre mame. Vsem ravnateljicam se pozna, da so dobre mame, ker so zagovarjale svoja stališča. Strinjal se je z Brankom Milharčičem, da na hitro sprejemanje odločitev ne bi bilo korektno, 1-17
ker ljudje ne bodo ocenjevali po višini %. Najprej je potrebno pridobiti podatke in šele nato se lahko odloča, kako naprej. Dejal je, da v kolikor bi se Černač strinjal, da se umakne višino % znižanja, potem pa se skupaj, kot je dejal podžupan, poišče ustrezno rešitev, ki mora biti sprejemljiva tudi za župana. mag. Nataša Režek Donev, ravnateljica OŠ Prestranek, je dejala, da se strinja z vsem povedanim. Glede oblikovanja cen vrtca je povedala, da obstaja natančno določena metodologija za izračun ekonomske cene. Oba vrtca sta izdelala ceno na osnovi tega. V decembru je bilo svetnikom posredovan način izračuna cene. V preteklosti so res bile cene vrtca v Prestranku in Postojni izenačene, vendar je razliko pokrivala Občina. Dejala je, da bi bili zadovoljni, če bi se cene izenačile tudi v bodoče. Njihova ekonomska cena je še vedno iz leta 2009, čeprav vsako leto pripravijo vsaj dva izračuna, ki jih posredujejo na Občino. Cena ni bila spremenjena od takrat, razen, ko je bilo zaprošeno za dodaten izračun. V zvezi z znižanjem položnic staršem je dodala, da ugotavljajo, da je vedno več vrtčevskih otrok, ki tudi med počitnicami ostajajo v vrtcu in tako imajo od štirih skupin vedno polne tri skupine, ker vedno manj staršev in otrok odhaja na počitnice. Sama ima težave z omogočanjem koriščenja dopusta vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic. To je tudi eden od pokazateljev, da se ne sme krčiti programa šol, ker bodo otroci res doma. Zvonko Černač je dejal, da je predlagani predlog dober in se strinja, da se črtata besedi»za 10 %«. Predlagal je, da se doda 4. točka oziroma 3. predlaganega sklepa, ki se glasi: Župan o izvršitvi tega sklepa poroča Občinskemu svetu do konca junija letos. Robert Pavšič je predlagal tri minute odmora za posvet. Podžupan Andrej Berginc je ob 19.35 odredil tri minute za posvet. Seja se je nadaljevala ob 19.40 uri. Podžupan je prebral predlog sklepa, ki ga je predlagal Zvonko Černač. Zvonko Černač je podal obrazložitev glasu in dejal, da bodo podprli, kar so predlagali. Dejal pa je, da gredo razmišljanja ravnateljic, ki so sodelovale na seji, v napačno smer. Ko se je zgodila gospodarska kriza in so podjetja morala zmanjšati stroške, niso razmišljala o tem, da bi krčila programe in kvalitetne kadre, ampak nasprotno so vlagali v kadre in v nove programe, krčili so tisto, kar se je dalo. Razmišljanje mora iti v smeri, da se racionalizira, kjer se lahko. Vprašati se je potrebno, ali je mogoče s skupnimi administrativno tehničnimi službami za vse štiri javne zavode kaj prihraniti ali ne. Po pripovedovanju kolegice, ki sedi zraven njega, imajo za celo Primorsko na področju Pošte enega administratorja, ki skrbi za neke tehnične stvari. Če je lahko za 20 pošt en človek, bi se lahko tudi nekaj podobnega doseglo na različnih področjih. Potrebno bi se bilo tudi vprašati ali je potrebno imeti pri nekem predmetu tri delovne zvezke in dva učbenika ali bi bilo mogoče prav, da se otroci ponovno naučijo pisati. V taki smeri bi morala iti razmišljanja, če se želi doseči na eni strani bolj kvaliteten program, bolj ugodno šolo in vrtec za starše, nižje stroške. Kar je bilo povedano, da otroci ostajajo doma in ne gredo na počitnice, govori v prid temu, kar je sam povedal. Fiksni stroški so se ljudem tako povečali, da ostalega več ne zmorejo. To je le deček pri vsem ostalem, ki pa je pomemben in je potrebno začeti, kjer se lahko. Občina je ustanoviteljica teh javnih zavodov in je prav, da tukaj naredi prvi korak. Predlagani sklep bodo v celoti podprli. Še enkrat pa je poudaril, da razmišljanje ne sme iti v tej smeri, kot je bilo javno predstavljeno na seji. 1-18
Robert Pavšič je izrazil dvom v proceduralno pravilnost, zato bi pred glasovanjem o tem želel odgovor od župana, ali je sklep sploh mogoče izvršiti. Samo Vesel je dejal, da ne bo obrazložil glasu, ampak dejal, da je bil njegov predlog izpuščen. Podžupan mu je odgovoril, da je bilo razumeti njegov predlog, da se je glede 10 % strinjal. Maja Pamić, podsekretarka za premoženjsko pravne zadeve, je pojasnila, da se najprej glasuje o predlogu g. Černača. Župan je dejal, da nasprotuje predlaganemu sklepu, ker gre za sprejemanje na vrat na nos. Strinjal se je z Jernejem Verbičem in menil, da so zadeve preveč občutljive, da bi se jih sprejemalo na hitro zaradi populizma. Seveda je najlažje znižati stroške, ljudem obljubljati, kar je praktično nemogoče. Neodgovorno je tudi do sprejetega občinskega proračuna. Nerealno je, da se v najkrajšem možnem času kaj naredi na področju cen. V razpravah se je govorilo o kvaliteti šolanja, o kvaliteti varstva v vrtcu, njihovih pogojih, na drugi strani pa bi za to krčili sredstva. Menil je, da so ravnateljice najbolj strokovne in bi se lahko v sodelovanju z njimi lahko pogovarjali o nižanju stroškov v teh časih, ko se vse draži. Dejal je g. Černaču, da je omenil Pošto, katere enote se zapirajo in ena takih je tudi v Prestranku, čemur bi se lahko reklo krčenje. Sam si ne predstavlja, da bi zapirali šole ali vrtce, ker bi krčili sredstva. Krčilo naj bi se tam, kjer se lahko in to bodo povedale ravnateljice, ki so tudi že dale vedeti, da je skoraj nemogoče krčiti ta sredstva. Sam nasprotuje sprejemu takega sklepa. Strinja pa se s tem, da se pristopi k reševanju problema izenačitve cene v vrtcih v občini, ker ni logično, da ljudje iz iste občine plačujejo različne cene. Predlagane % nižanja stroškov pa je označil kot barantanje na tržnici. V kolikor bo predlagani sklep sprejet, bodo primorani krčiti programe, ki bi jih morali otroci v šolah in vrtcih imeti. Samo Vesel je imel proceduralni predlog in predlagal, da se njegov predlog upošteva in da na glasovanje. Glasi se enako, samo da se 2. člen konča:»katerih ustanoviteljica je Občina Postojna.«Podžupan je dal na glasovanje predlog Zvonka Černača. 1. Občinski svet Občine Postojna se je seznanil s poročilom o poslovanju javnih zavodov v letu 2014 in 2015: Vrtec Postojna Osnovna šola Antona Globočnika Postojna Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna Osnovna šola Prestranek. Župan občine Postojna v sodelovanju z vodstvi vrtca in vseh treh osnovnih šol (ob ohranitvi sedanjega standarda) pripravi predloge racionalizacij poslovanja vseh štirih javnih zavodov, 2. 1-19
katerih ustanoviteljica je, tako da se od 1. 9. 2016 dalje stroški znižajo na mesečni in letni ravni. Župan poroča Občinskemu svetu Občine Postojna o izvršitvi tega sklepa do 30. 6. 2016. Ta sklep velja takoj. PRISOTNIH 18: ZA 6, PROTI 10. Sklep ni bil sprejet. 3. 4. Podžupan je dal na glasovanje predlog Sama Vesela. Občinski svet je sprejel s k l e p 1. Občinski svet Občine Postojna se je seznanil s poročilom o poslovanju javnih zavodov v letu 2014 in 2015: Vrtec Postojna Osnovna šola Antona Globočnika Postojna Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna Osnovna šola Prestranek. Župan občine Postojna v sodelovanju z vodstvi vrtca in vseh treh osnovnih šol (ob ohranitvi sedanjega standarda) pripravi predloge racionalizacij poslovanja vseh štirih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je. Župan poroča Občinskemu svetu Občine Postojna o izvršitvi tega sklepa do 30. 6. 2016. Ta sklep velja takoj. PRISOTNIH 18: ZA 10, PROTI 0. Župan je prevzel vodenje nadaljevanja seje. 2. 3. 4. 1-20
Ob 19.55 uri so sejo zapustili Zvonko Černač, mag. Ana Glavač, Jernej Verbič in Andrej Poljšak. Prisotnih 14 svetnic in svetnikov. Ad 10) Pobude in vprašanja in odgovori na pobude in vprašanja Odgovori na pobude in vprašanja prejšnje seje so bili posredovani v gradivu za sejo. Marjan Nagode: (oddano tudi pisno) Prebivalci Velikega Otoka so dali pobudo, da se prouči upočasnitev prometa na cesti Postojna Belsko. Cesta je zelo prometna in nevarna za pešce in kolesarje, saj je posebno v zadnjih letih zelo obremenjena s tovornim prometom (vsakodnevni tovorni promet z lesom); z razvojem industrijske cone se je povečalo tudi število voznikov na relaciji industrijska cona Veliki Otok Postojna. Vozniki so na tej relaciji zelo neobzirni in ne upoštevajo predpisane omejitve hitrosti. Za povezavo med obema deloma vasi Veliki Otok je bil že večkrat predlagan prehod za pešce ali hitrostne ovire. Tudi zaradi prihajajoče turistične sezone predlagamo hitro ukrepanje in rešitve. Vsakodnevno se videva veliko avtov parkiranih ob letališču, na parkirišču na ovinku ob glavni cesti, na bencinski črpalki in drugod. Tu parkirajo občani, ki so varčni ali ekološko osveščeni ter se jih več vozi v službo v Ljubljano. Dal je pobudo, da občina poskuša najti in urediti površine za parkiranje teh avtov. Med Velikonočnimi prazniki so opazili kar nekaj avtodomov na makadamskem parkirišču pri TIC-u. Vprašal je ali se to parkirišče namerava urediti in za kakšen namen. Prosil je, da se mu na to vprašanje odgovori ustno na seji. Župan je povedal, da se parkirišče ureja. Prvotni namen je bil, da se postavi parkirišče za nekaj avtodomov. Podani sta bili pobudi dveh občanov, da bi postavila svoje parkirišče v bližini, pa ni bilo realizirano, zato se je s tem malo počakalo. Uredilo se bo parkirišče za 7 do 8 avtodomov. Stanko Markovčič: Glede ostankov hrane v trgovskih centrih, je dal pobudo, da se naj organizira zbiranje te hrane po zaprtju trgovin in se hrano posreduje tistim, ki jo potrebujejo. Sedaj se ta hrana, ki ostaja, meče v smetnjake. Številne občine imajo izkušnje na tem področju, predlaga, da se pozanima v zvezi s tem in nekaj naredi za dobrobit. V zvezi z kurilnico na lesno biomaso na Kremenci, je vprašal in to je že večkrat postavil v prejšnjem mandatu. Energetika Dolenc naj pripravi poročilo ali informacijo za kurilno sezono 2014/15 oziroma 2015/2016, kako se izvaja monitoring meritve: kdo opravlja meritve, kolikokrat po dnevih in urah, rezultati meritev. Iz dimnika se vse prevečkrat vali črn dim. Pri avtobusni postaji v Postojni na Jenkovi 10 se podira hiša in streha, objekt je nevaren za mimoidoče in kvari izgled v središču mesta. Dal je pobudo, da se stopi v kontakt z lastnikom, da hišo sanira oz. uredi. Pavel Švara: Glede javne kuhinje je vprašal, ker so bila predvidevanja naj bi po hrano prišlo okrog 150 prebivalcev, koliko dejansko je odjemalcev in koliko to bremeni Občino. Vprašal je tudi ali je Center za socialno delo poslal obvestilo vsem upravičencem, da lahko koristijo topli obrok. Glede zemljišča za Šolskim centrom, kjer so vrtovi, je vprašal, kaj se namerava s tem zemljiščem. 1-21