UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO UDELEŽBA UPORABNIKOV PRI GRADNJI SPLETNIH ZBIRK: PODATKI O KNJIGAH IN ZGOŠČENKAH NA AMAZON.COM Mentor: dr. Jure Dimec Tadeja Gržina Ljubljana, 2010
Izvleček V nalogi so predstavljene možnosti, ki so uporabnikom na voljo v spletni trgovini Amazon.com, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju vsebin. Najprej je predstavljena spletna stran Amazon in razlogi za njeno popularnost in uspešnost s strani uporabnikov in raziskovalcev. Glavna značilnost Amazona pa je inovativna uporaba možnosti, ki jih ponuja splet 2.0, zato je le-ta opisan, predstavljeni pa so tudi načini, na katerega se sedaj lahko ljudje med seboj povezujejo. Podrobneje so predstavljena tudi orodja spleta 2.0, ki jih Amazon vključuje v svojo ponudbo. V zadnjem poglavju pa so predstavljeni načini, kako uporabniki dodajajo vsebine v obstoječe spletne zbirke. Kot primer opisa sta bila izbrana dva izdelka; ena knjiga in ena zgoščenka, pri vsakem primeru pa je opisano, kateri podatki so na voljo s strani spletne trgovine in katere vsebine lahko dodajajo uporabniki. Ključne besede: uporabniki, splet 2.0, Amazon, gradnja zbirk 2
Kazalo 1 Uvod... 4 2 Amazon... 4 3 Splet 2.0... 5 4 Orodja spleta 2.0... 6 5 Udeležba uporabnikov pri gradnji Amazonovih spletnih zbirk... 7 6 Zaključek... 11 7 Viri in literatura... 12 Kazalo slik Slika 1: Prikaz posameznega zadetka, primer knjige... 9 Slika 2: Oznake, ocene in kritike uporabnikov. 9 Slika 3: Razprave na forumu....10 Slika 4: Seznami, vodiči uporabnikov ter povezava na Amapedio. 10 Slika 5: Prikaz posameznega zadetka, primer zgoščenke... 10 Slika 6: Povezava na Soundwound.com..12 3
1 Uvod Amazon.com (v nadaljevanju Amazon) je spletna trgovina, ki slovi po svojih obogatenih zbirkah podatkov. V tej seminarski nalogi bom se osredotočila prav na te obogatene spletne zbirke, vendar le na primeru knjig in zgoščenk. Najprej bom na predstavila Amazon in zakaj je tako zanimiv ne samo za uporabnike, ampak tudi za raziskovalce. Nato sledi opis spleta 2.0 ter opis orodij spleta 2.0, ki jih uporablja Amazon. Potem sledi bolj podroben opis, kako uporabniki prispevajo k gradnji Amazonovih spletnih zbirk. 2 Amazon Amazon je ustanovil Jeff Bezos leta 1994, naslednje leto pa je začelo delovati kot spletna knjigarna. Njegova ponudba se je kmalu razširila še na druge vrste izdelkov, kot so DVD-ji, glasbeni CD-ji, računalniške igrice, programska oprema, igrače, pohištvo,... Ko je Amazon prvič ponudil uporabnikom možnost, da izrazijo in objavijo svoje mnenje, je veliko ljudi bilo mnenja, da je ta spletna trgovina izgubila svoj čar. Zdaj pa so mnenja in kritike uporabnikov tako vsakdanje, kot spletne povezave (linki) in spletna stran, ki ne dopušča možnosti 'feedbacka' velja za zastarelo. Za Amazon so skupnosti njihovih uporabnikov ne samo način, kako pravi čas zaznati njihove potrebe, to jim tudi zagotavlja prednost pred konkurenco. Ena največjih zbirk uporabniških odzivov je z dolgotrajnim zbiranjem tako postala vodilni vir ocen izdelkov (Ante 2009). Tudi zaradi vztrajnega izboljševanja funkcij in vmesnika, Amazon velja za enega izmed vodilnih in najbolj vplivnih snovalcev trendov na spletu. Kakšne storitve je pa je Amazon ponujal že konec prejšnjega tisočletja z navdušenjem opisuje Coffman (1999):»Amazonu je uspelo prenesti nekatere značilnosti tradicionalnih knjigarn v svojo spletno knjigarno. Knjige so organizirane znotraj tematskih kategorij, po katerih lahko obiskovalec brska preko spleta na podoben način, kot bi to počel v klasični knjigarni. Pri tem pa ima spletna knjigarna še eno prednost: v klasični knjigarni so lahko knjige urejene le na en način, na Amazonu pa se gradivo pojavlja v več kategorijah hkrati. Obiskovalec lahko brska po različnih področjih, pregleduje sezname nagrajenih knjig, knjig, ki so primerne za darilo ali za določeno razpoloženje. Če išče točno določeno knjigo, Amazonov katalog omogoča iskanje po avtorju, naslovu, vsebini in drugih standardnih kot tudi nestandardnih možnostih (npr. otroška literature glede na starost ipd.). Obenem pa pri napačnem zapisu oziroma poizvedbi z nič zadetki, Amazon poskuša ugotoviti, kaj je 4
obiskovalec želel napisati in mu sporoči najbolj verjetne možnosti. Amazon je poskušal obiskovalcem na spletni strani prinesti tudi druge značilnosti iskanja knjig v klasičnih knjigarnah. Tako lahko obiskovalec pri velikemu številu knjig vidi tudi naslovnico, prebere nekatere reklamne ocene in kritike iz različnih medijev, ocene uporabnikov, intervjuje z avtorji, kazala in izbrane dele iz besedila. Amazon svojim obiskovalcem nudi zelo individualizirano interakcijo. Ko se obiskovalec vpiše na stran, ga sistem prepozna in se spomni, katere artikle je že kupil ter mu priporoči knjige, ki jih kupujejo drugi s podobnimi preferencami.«(merčun 2007, str. 10) Eden izmed razlogov, da je Amazon tako uspešen, pa je zagotovo učinkovita in inovativna uporaba nove tehnologije in orodij, ki jih splet sedaj omogoča. Že prej je splet omogočal uporabniku neposreden dostop do informacij kjerkoli in kadarkoli, sedaj pa ne samo, da lahko uporabnik črpa iz množice podatkov na spletu, lahko tudi dodaja svoje vsebine, ter tako prispeva k gradnji spletnih zbirk. 3 Splet 2.0 Za te nove značilnosti, ki omogočajo uporabnikom ustvarjati, personalizirati in deliti informacije z drugimi se je uveljavil izraz web 2.0 oziroma splet 2.0. Tako se splet uporablja kot platforma za sodelovanje, v katerem uporabniki s pomočjo novih orodij sprejemajo in hkrati prispevajo nasvete, mnenja ali znanja aktivno pripomorejo pri gradnji spletnih zbirk. Izraz splet 2.0 je bil skovan leta 2004 in je bil kasneje istega leta populariziran s prvo konferenco na temo spleta 2.0. Nasprotniki ideje so besedo označili za popularno frazo, ki je brez pomena in je le marketinška poteza, drugi, da je izraz preslabo definiran (O'Reilly, 2005). V Wikipediji 1 (Web 2.0, 2009) lahko preberemo, da se izraz splet 2.0 nanaša na drugo generacijo spletnih skupnosti in storitev, ki olajšujejo sodelovanje in izmenjavo informacij med uporabniki. Oznaka 2.0 tako ne pomeni nove verzije spleta ali napredek v tehničnih specifikacijah, ampak se nanaša na spremembe v razvoju programske opreme, ki omogoča večjo dinamičnost spletnih strani, in v načinu, kako končni uporabniki uporabljajo splet. (Merčun, 2007). 1 Prosta spletna enciklopedija, hkrati tudi dober primer spleta 2.0 uporabniki so hkrati bralci in uredniki oziroma tvorci vsebin 5
Anderson (2007) v poročilu za JISC 2 zaključi, da splet 2.0 vendarle ni le skupek trendovskih tehnologij in storitev, ampak gre predvsem za šest močnih idej, ki spreminjajo način, na katerega se ljudje med seboj povezujejo: 1) Individualna produkcija in s strani uporabnikov ustvarjene vsebine. Orodja sodelovalne programske opreme (angl. social software - blogi, wiki, ipd.) so omogočila lažje dodajanje besedil, slik in video posnetkov na splet. Vsak lahko dodaja, zbira, označuje in deli vsebine, ki so v njegovem interesu. 2) Izkoriščanje moči množic. Množice, ki sodelujejo pri kreaciji vsebin, ustvarjajo novo znanje in rešitve, pri čimer je znanje ljubiteljskih poznavalcev enako dragoceno kot znanje profesionalcev (npr. Wikipedia). 3) Ogromen obseg podatkov. Z analizo velikega števila že obstoječih podatkov nastajajo tudi vedno novi podatki (npr. Amazon si zapiše nakupe posameznika, jih združi z milijoni drugih nakupov, obdela in ponudi pomoč v obliki personaliziranih priporočil). 4) Arhitektura participacije. Način, na katerega je storitev oblikovana, lahko izboljša in poenostavi uporabnikovo interakcijo in participacijo (npr. sistemi, oblikovani tako, da se z uporabo izboljšujejo). 5) Učinek omrežja (angl. network effect). Z večanjem števila uporabnikov novih storitev na spletu se pove_uje tudi vrednost in uporabnost teh storitev. 6) Odprtost. Uporaba odprtokodnih (angl. open source) standardov, programske opreme in drugih prosto dostopnih podatkov ter delovanje v duhu odprte inovacije. (Merčun, 2007). 4 Orodja spleta 2.0 Orodja spleta 2.0, ki prinašajo izboljšave in osvežitev, pa so blogi, wikiji, označevanje (»tagging«), folksonomije, skupni zaznamki (»social bookmarks«), RSS (»Really Simple Syndication«), uporabniški profili, komentiranje, kritike in ocene, neposredni prenos slike in zvoka ter podcasting. Od teh orodij Amazon uporablja v kategorijah knjig in zgoščenk (glasbe) naslednje: 1) Označevanje (angl. tagging) Označevanje je način, kako uporabniki določajo ključne besede, s katerimi opišejo digitalne vire (tekst, glasbo, video posnetke ipd.). So prosto določene oznake, ki jih največkrat 2 JISC (The Joint Information Sistems Commitee) - britanska agencija, ki podpira izobraževanje in raziskovanje z vzpodbujanjem tehnoloških inovacij 6
zasledimo kot oblak oznak (angl. tag clouds), ki prikazuje najpogosteje uporabljene oznake, pri čimer je pogostost navadno prikazana grafično (bolj pogosta oznaka - večja velikost črk). 2) Skupni zaznamki (angl. social bookmarks) Skupni zaznamki omogočajo, da uporabniki oblikujejo sezname zaznamovanih ali najljubših strani in jih shranijo na spletu ter jih po želji delijo z drugimi. Zaznamkom lahko uporabnik dodeli tudi oznake (tage) in jih tako uvrsti v eno ali več kategorij, do njih pa lahko dostopa od kjerkoli. 3) Komentiranje Komentiranje omogoči uporabnikom, da spodbudijo ali se vključijo v pogovore na spletu, v katerih sodelujejo tako avtorji informacij kot tudi med sami bralci (možno v obliki blogov, novic, video posnetkov, fotografij,...). 4) Kritike in ocene Uporabniki lahko pišejo in objavljajo kritike ali poglobljene analize izdelkov in storitev. Skupnost se za priporočila in mnenja ne obrača več na strokovnjake ali proizvajalce, ampak v duhu moči množic zaupa kritikam, ki jih zapišejo uporabniki sami. Uporabniki oziroma skupnost svoje mnenje o izdelkih ali storitvah (npr. knjigah, filmih, glasbi, ) izrazi tudi z dodeljevanjem ocen, ki so navadno predstavljene v obliki zvezdic ali odstotkov. 5) Uporabniški profil Uporabniški profil je storitev, ki sicer ni vezana na določeno kategorijo izdelkov (kot sta npr. knjige ali glasba), vseeno pa vpliva na personalizacijo vsebin na spletni strani, kjer uporabnik določa, katere vsebine ga zanimajo in želi o njih biti obveščen (RSS viri), shrani podatke o gradivu, zabeleži svoj seznam želja, in podobno. S svojim profilom uporabnik zgradi svojo identiteto na spletnem mestu, ki služi tudi povezovanju uporabnikov znotraj virtualne skupnosti. 5 Udeležba uporabnikov pri gradnji Amazonovih spletnih zbirk Spletna stran oziroma trgovina Amazon je primer obširne spletne zbirke, oziroma več spletnih zbirk, ki so na voljo njihovim uporabnikom. Kar pa naredi njihove zbirke tako zanimive in posebne je, da njihovi uporabniki aktivno sodelujejo pri gradnji teh zbirk. V tem poglavju bo predstavljeno, kako lahko uporabniki prispevajo k izboljšavi spletnih zbirk v kategorijah oziroma oddelkih knjig in zgoščenk (glasbe). V vsaki kategoriji sem si izbrala en izdelek, ki bo služil kot primer natančnejšega opisa elementov zbirke. V oddelku knjig sem si izbrala knjigo The Twilight Saga: New Moon. 7
V izpisu posameznega zadetka uporabnik dobi vrsto podatkov opis knjige (vrste formatov in cene), prikaže pet knjig, ki so jih kupili kupci ogledovane knjige, kritike urednikov, o avtorju Osredotočila pa se bom predvsem na kar precejšen delež vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki Amazona. Slika 1: Prikaz posameznega zadetka, primer knjige Slika 2: Oznake, ocene in kritike uporabnikov 8
Slika 3: Razprave na forumu Slika 4: Seznami, vodiči uporabnikov ter povezava na Amapedio 9
Kot prva možnost, se uporabniku pojavi možnost dodeljevanja oznak in ocen ter kritik, pri čemer so najprej prikazane tiste oznake, ocene in kritike, ki so jih uporabniki že dodelili (slika 2). Oznake pa so tudi hkrati povezave na strani, kjer uporabniki razpravljajo o tej temi in priporočajo knjige z enako oznako. Uporabniki se lahko nato pridružijo razpravam na forumih, ki debatirajo o temah, povezanih s knjigo The Twilight, podana pa je tudi možnost iskanja po razpravah (slika 3). Nato pa so kot predlogi za raziskovanje podani tudi seznami, ki so jih sestavili uporabniki ('Listmania' - npr. pet najboljših knjig po mnenju neke uporabnice) ter vodiči, ki vsebujejo izbrano knjigo ('So You'd Like to ' vodiči po npr. predlogih za darila; slika 4). Ponujena pa je tudi možnost dodajanja ali popravljanja prispevkov v Amapediji 3. Vsi zgoraj opisani prispevki so pri najbolj popularnih izdelkih množični, kar predstavlja dragocene informacije predvsem za uporabnike, ki lahko nato ravnajo na podlagi mnenj, ocen in izbir drugih souporabnikov. V kategoriji glasbe pa sem si za primer izbrala zgoščenko I Dreamed A Dream pevke Susan Boyle. Slika 5: Prikaz posameznega zadetka, primer zgoščenke V kategoriji glasbe se uporabnik najprej sooči z opisom zgoščenke, nato lahko posluša 30 sekundne izseke skladb, prebere biografijo izvajalca, kritike urednikov, si ogleda priporočljive izdelke za nakup, povezanih z izbranim izdelkom. 3 preizkusna aplikacija Amazona, ki sledi zgledu Wikipedije. Uporabniki lahko sami dodajo obsežnejše prispevke o izdelkih, ki jih Amazon prodaja. Vsak uporabnik lahko prijavi neprimerno vsebino, popravlja ali dopolnjuje prispevke, spremembe pa so vidne v zavihku 'zgodovina'. V tej rubriki iam vsak uporabnik povezavo na članek v Amapediji ali pa je naprošen, da naj to stori prvi. 10
Nas pa, seveda, zanimajo vsebine, ki jih dodajajo uporabniki. Vse možnosti, ki so opisane pri zgornjem primeru knjige, veljajo tudi za zgoščenke. Torej, uporabniki lahko dodeljujejo oznake in ocene, pišejo kritike, sodelujejo na forumih, komentirajo, sestavljajo sezname in prispevke v Amapediji. Kar pa predstavlja še eno možnost uporabnikom, je povezava na spletno stran SoundUnwound.com 4 (slika 6), kjer imajo uporabniki še dodatno možnost komentiranja, razprav in priporočil na temo glasbe. Na tej strani pa si uporabniki lahko zgradijo tudi svojo Amazon glasbeno knjižnico. Slika 6: Povezava na SoundWound.com 6 Zaključek V nalogi sem opisovala načine, kako uporabniki sodelujejo pri gradnji že obstoječih spletnih zbirk na spletni strani Amazon. Le ta pooseblja razvoj spleta 2.0 in pojav vseh mogočih orodij spleta 2.0. Tako je postal zgodba o uspehu zaradi svojih obogatenih vsebin, preproste uporabe in možnosti, da lahko uporabniki dodajajo vsebine, sestavljajo sezname, se pridružujejo razpravam in se tako povezujejo z drugimi uporabniki. V nalogi sem predstavila vse te možnosti na dveh primerih; knjige in zgoščenke. Nalogo zaključujem z mislijo, da popularnost in inovativnost Amazona še dolgo ne bo zamrla. Zato bi bilo zanimivo, če bi čez kakšna tri leta ponovno ugotavljali, kako so se spremenile oziroma dopolnile možnosti uporabnikov, da se aktivno vključujejo v gradnjo zbirk Amazona. 4 Spletna glasbena enciklopedija, ki je del Amazonove ponudbe. Uporabnikom ponuja, podobno kot Amapedija, možnost urejanja in dodajanja vsebin. 11
7 Viri in literatura ANDERSON, P. 2007. What is web 2.0? Ideas, technologies and implications for education. JISC Technology and Standards Watch. Pridobljeno 20.11.2009 s spletne strani: http://www.jisc.ac.uk/media/documents/techwatch/tsw0701b.pdf ANTE, S.E. (2009). How Amazon is truning opinions into gold. BusinessWeek 4152, str. 47-48. COFFMAN, S. (1999). Building earth's largest library: driving into the future. Searcher 7 (3), str. 34-45. MERČUN, T. (2007). Amazon in knjižnični katalogi podobnosti in razlike. Diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. O'REILLY, T. 2005. What is web 2.0: design patterns and business models for the next generation of software. O'Reilly Media. Povzeto 20.11.2009 s spletne strani: http://www.oreillynet.com/pub/a/oreilly/tim/news/2005/09/30/what-is-web-20.html. Web 2.0. (2009). Wikipedia, The Free Encyclopedia. Povzeto 8.12.2009 s spletne strani: http://en.wikipedia.org/wiki/web_2.0 12