IZVLEČEK PROSPEKTA DELNIŠKEGA VZAJEMNEGA SKLADA ILIRIKA VZHODNA EVROPA Ljubljana, JULIJ 2008 Opomba: Izvleček prospekta vsebuje samo ključne informacije o vzajemnem skladu. Obsežnejše informacije, pravice in dolžnosti vlagatelja ter druga pravna razmerja med vlagateljem in vzajemnim skladom oziroma družbo za upravljanje so opredeljeni in objavljeni v prospektu in pravilih upravljanja vzajemnega sklada ter v zadnjih razpoložljivih revidiranih letnih poročilih vzajemnega sklada in polletnih poročilih vzajemnega sklada, ki so vlagatelju brezplačno na razpolago na sedežu družbe za upravljanje in pri osebah, ki po pooblastilu družbe za upravljanje sprejemajo pristopne izjave vlagateljev k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vzajemni sklad je usklajen z Direktivo Sveta o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (85/611/EEC z dopolnitvami)
1. NALOŽBENI CILJ VZAJEMNEGA SKLADA Naložbeni cilj delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa je doseganje dolgoročne nadpovprečne rasti sredstev. Rast vrednosti sredstev v upravljanju bo dosežena z naložbami, ki prinašajo kapitalske dobičke, kot tudi na osnovi obresti in dividend. Vzajemni sklad ne bo imel naložb v izvedene finančne instrumente. Vzajemni sklad bo svoje naložbe nalagal v vrednostne papirje izdajateljev, ki imajo svoj sedež ali večino svoje dejavnosti na geografskem območju Srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope ter v Turčiji, Grčiji in Rusiji. Pri tem geografsko območje: - Srednje Evrope zajema naslednje države: Slovenija, Poljska, Češka, Slovaška ter Madžarska; - Jugovzhodne Evrope zajema naslednje države: Romunija, Bolgarija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina (Federacija BiH, Republika Srbska), Srbija in Črna Gora ter Makedonija. Opozorilo: Zaradi koncentracije naložb na geografsko omejenem območju visoko tveganih kapitalskih trgov, obstaja velik potencial nestalnosti (volatilnosti) gibanja vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada. 2. NALOŽBENA POLITIKA IN VALUTA V KATERI SE OBRAČUNAVATA ČISTA VREDNOST SREDSTEV IN VREDNOST ENOTE PREMOŽENJA VZAJEMNEGA SKLADA 2.1 Naložbena politika Naložbena politika delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa bo usmerjena v vrednostne papirje izdajateljev, ki imajo svoj sedež ali večino svoje dejavnosti na geografskem območju Srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope ter v Turčiji, Grčiji in Rusiji. Naložbe v lastniške vrednostne papirje bodo predstavljale med 80% in 100% vrednosti vseh sredstev vzajemnega sklada, naložbe v dolžniške vrednostne papirje pa od 0% do 10% vrednosti vseh sredstev vzajemnega sklada. Portfelj vzajemnega sklada bo razpršen, sestavljale ga bodo naložbe z variabilnim in naložbe s stalnim donosom, s ciljem zagotavljati dolgoročno rast vrednosti sredstev, ki bo izvirala iz kapitalskih dobičkov in dohodkovnih dobičkov iz naslova dividend in obresti. Razmerje med posameznimi vrstami naložb bo družba za upravljanje prilagajala odvisno od trenutnega stanja na kapitalskih trgih, znotraj spodaj omenjenih omejitev. 2.1.1 Naložbe Naložbe bodo usmerjene v različne vrste vrednostnih papirjev: Vrsta vrednostnih papirjev Razpon deleža v vseh sredstvih vzajemnega sklada Lastniški vrednostni papirji 80% do 100% Delnice 80% do 100% Delnice v postopku prve prodaje 0% do 20% Delnice oz. enote drugih (ciljnih) investicijskih skladov 0% do 10% Druge prenosljive delnice 0% do 10% Dolžniški vrednostni papirji 0% do 10% Obveznice 0% do 10% Depoziti 0% do 20% Depoziti na odpoklic 0% do 20% Naložbe v delnice Vzajemni sklad bo svoje premoženje nalagal v delnice izdajateljev, ki imajo svoj sedež ali večino svoje dejavnosti na geografskem območju Srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope ter v Turčiji, Grčiji in Rusiji, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, naštetih v točki 2.1.2. Pri tem bodo naložbe vzajemnega sklada naložene v delnice, ki kotirajo na naslednjih borzah vrednostnih papirjev: Banjalucka berza hartija od vrijednosti a.d.- Banja Luka, Sarajevska berza a.d. - Sarajevo, Beogradska berza a.d. - Beograd, Makedonska berza a.d. - Skopje, Varazdinska burza d.d. Varaždin ter Zagrebačka burza d.d. Zagreb obsegale do 30% vseh sredstev vzajemnega sklada. Naložbe v delnice v postopku prve prodaje Vzajemni sklad bo svoje premoženje nalagal v delnice v postopku prve prodaje izdajateljev, ki imajo svoj sedež ali večino svoje dejavnosti na geografskem območju Srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope ter v Turčiji, Grčiji in Rusiji, le pod pogojem, da se bo izdajatelj v prospektu, na podlagi katerega se opravlja prva prodaja navedenih delnic zavezal, da bo v roku največ enega leta po njihovi izdaji le-te uvrstil v trgovanje na enega izmed trgov naštetih v točki 2.1.2 in da bodo navedene delnice v roku enega leta po njihovi izdaji uvrščene na enega izmed trgov naštetih v točki 2.1.2. Naložbe v enote oziroma delnice drugih (ciljnih) investicijskih skladov Vzajemni sklad bo svoje premoženje nalagal v enote oziroma delnice drugih (ciljnih) investicijskih skladov le, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji: da ima družba za upravljanje investicijskega sklada, katerega enote oziroma delnice so predmet naložb, dovoljenje pristojnih organov oblasti za upravljanje tega investicijskega sklada, da je upravljanje in poslovanje tega investicijskega sklada predmet nadzora, ki se upošteva s strani pristojnih nadzornih institucij za kvalitativno in vsebinsko enakovrednega nadzoru, ki ga določata ZISDU-1 in Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99 in 86/04; v nadaljevanju ZTVP-1) ter je zagotovljeno zadostno sodelovanje med nadzornimi institucijami, da je raven zaščite vlagateljev v te investicijske sklade enaka ravni zaščite vlagateljev, ki jo določata ZISDU-1 in ZTVP-1 ter zlasti, da so pravila glede izposojanja, posojanja, prodaje prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga brez kritja ter o odsvojitvi sredstev investicijskega sklada enaka zahtevam ZISDU-1, da je poslovanje teh investicijskih skladov predmet poročanja v polletnih in letnih poročilih, iz katerih so razvidna sredstva, obveznosti in prihodki iz poslovanja investicijskih skladov v poročevalskem obdobju ter predmet obveščanja javnosti, da je lahko največ 10 odstotkov sredstev investicijskega sklada, katere enote oziroma delnice želi ta vzajemni sklad pridobiti, skupaj vloženih v enote oziroma delnice investicijskih skladov in je takšna omejitev vlaganja v enote oziroma
delnice drugih (ciljnih) investicijskih skladov izrecno navedena v pravilih upravljanja oziroma v statutu tega drugega (ciljnega) investicijskega sklada. Naložbe v enote oziroma delnice drugih (ciljnih) investicijskih skladov, katerih poslovanje ni usklajeno z določbami Direktive o investicijskih skladih iz 19. točke prvega odstavka 3. člena ZISDU-1, lahko predstavljajo skupno največ 10% vrednosti vseh sredstev vzajemnega sklada. Delniški vzajemni sklad Ilirika Vzhodna Evropa bo nalagal tudi v enote delniškega vzajemnega sklada»otvoreni investicijski fond Ilirika Jugoistočna Europa«ter v enote mešanega vzajemnega sklada»otvoreni investicijski fond Ilirika Jugoistočna Europa Balanced«, ki ju upravlja z ILIRIKO DZU, d.o.o., Ljubljana, neposredno kapitalsko povezana družba za upravljanje Ilirika Investments d.o.o., Palmotićeva 10/II, Zagreb, Hrvaška, in sicer le ob izpolnjenih pogojih iz te točke. Opozorilo: Sredstva vzajemnega sklada se lahko v skladu z omejitvami, navedenimi v tej točki in točki 2.2, naložijo tudi v enote oziroma delnice investicijskih skladov, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, naštetih v točki 2.1.2. Zaradi tovrstnih naložb se bo skupno tveganje zaradi večje razpršenosti dodatno znižalo. Naložbe v obveznice Vzajemni sklad bo svoje premoženje nalagal v obveznice s katerimi se trguje na organiziranih trgih, naštetih v točki 2.1.2 in na mednarodnih medbančnih (OTC) trgih obveznic in sicer v: državne obveznice držav Srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope, obveznice izdajateljev, ki imajo svoj sedež ali večino svoje dejavnosti na geografskem območju Srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope ter v Turčiji, Grčiji in Rusiji in sicer tako v obveznice z visokim kreditnim ratingom (ocena AAA do BBB (S&P's) oziroma Aaa do Baa (Moody's)), kot tudi v obveznice z nizkim oziroma brez kreditnega ratinga (ocena nižja od BBB (S&P's) oziroma od Baa (Moody's)). Vzajemni sklad bo svoje premoženje nalagal v državne obveznice v postopku prve prodaje držav Srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope ter v obveznice izdajateljev, ki imajo svoj sedež ali večino svoje dejavnosti na geografskem območju Srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope ter v Turčiji, Grčiji in Rusiji, le pod pogojem, da se bo izdajatelj v prospektu, na podlagi katerega se opravlja prva prodaja navedenih obveznic zavezal, da bo v roku največ enega leta po njihovi izdaji le-te uvrstil v trgovanje na enega izmed trgov naštetih v točki 2.1.2. in da bodo navedene delnice v roku enega leta po njihovi izdaji uvrščene na enega izmed trgov naštetih v točki 2.1.2. Naložbe v bančne depozite Sredstva vzajemnega sklada bodo naložena samo v depozite na odpoklic, pri katerih iz pogodbe o deponiranju sredstev izhaja pravica do dviga pred zapadlostjo in da zapadejo v največ 12 mesecih. Pogodba o vezavi sredstev ne sme določati nobenih dodatnih pogojev in namenov vezave. Vzajemni sklad lahko nalaga sredstva samo v depozite: pri bankah s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, pri bankah držav članic Evropske unije, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, pri prvovrstnih tujih bankah, kar se presoja na podlagi zadnje razpoložljive ocene bonitetne banke s strani Standard & Poor's, Moody's, oziroma Fitch. Naložbe v druge prenosljive delnice Naložbe v druge prenosljive delnice s katerimi se ne trguje na trgih naštetih v točki 2.1.2, bodo znašale največ 10% vrednosti vseh sredstev vzajemnega sklada. Delež posamezne vrste naložb v druge prenosljive vrednostne papirje bo v skladu z naložbenim ciljem odvisen od ocene gibanj na delniških trgih. Dodatna likvidna sredstva vzajemnega sklada Dodatna likvidna sredstva vzajemnega sklada so denarna sredstva na vpogled in tista denarna sredstva, vezana na odpoklic z možnostjo izplačila na dan odpoklica, ki niso namenjena doseganju ciljev, opredeljenih v naložbeni politiki vzajemnega sklada, temveč so namenjena pokrivanju tekočih in izrednih izplačil vzajemnega sklada. Dodatna likvidna sredstva vzajemnega sklada se lahko oblikujejo tudi v času, potrebnem za reinvestiranje unovčenih naložb vzajemnega sklada in v primerih, kadar družba za upravljanje zaradi izredno neugodnih razmer na trgu finančnih instrumentov začasno prekine nalaganje sredstev vzajemnega sklada na te trge. Najvišji predvideni obseg dodatnih likvidnih sredstev delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa je 20% vseh sredstev vzajemnega sklada. 2.1.2 Navedba trgov Vzajemni sklad bo svoje naložbe investiral na borzah članicah WFE (World Federation of Exchanges), na borzah članicah EEA (European Economic Area) ter na naslednjih borzah vrednostnih papirjev: Banjalucka berza hartija od vrijednosti a.d.- Banja Luka, Sarajevska berza a.d. - Sarajevo, Beogradska berza a.d. - Beograd, Makedonska berza a.d. - Skopje, Varazdinska burza d.d. - Varaždin, Zagrebačka burza d.d. - Zagreb, Bursa de Valori Bucuresti - Bukarešta in Bulgarian Stock Exchange Sofia. Opomba: - sprotno veljavni seznam polnopravnih članic WFE je dostopen na spletni strani www.world-exchanges.org - članice EEA so vse polnopravne članice Evropske unije, Islandija, Liechtenstein ter Norveška - organizirani trgi držav Vzhodne in Jugovzhodne Evrope so naslednje borze vrednostnih papirjev: Banjalucka berza hartija od vrijednosti a.d.- Banja Luka, Sarajevska berza a.d. - Sarajevo, Beogradska berza a.d. - Beograd, Makedonska berza a.d. - Skopje, Varazdinska burza d.d. - Varaždin, Zagrebačka burza d.d. - Zagreb, Bursa de Valori Bucuresti - Bukarešta in Bulgarian Stock Exchange Sofia.
2.1.3 Splošna opredelitev naložbene politike vzajemnega sklada Naložbena politika vzajemnega sklada bo temeljila na aktivnem upravljanju naložb. 2.2 Izpostavljenost vzajemnega sklada 2.2.1 Največja dopustna izpostavljenost do posamezne osebe Delež posamezne naložbe v vrednostne papirje, izdane s strani posameznega izdajatelja v vzajemnem skladu ne sme presegati 5% vrednosti sredstev vzajemnega sklada. Ne glede na prejšnji stavek bo vzajemni sklad nalagal največ 10% sredstev v vrednostne papirje, izdane s strani posameznega izdajatelja, s katerimi se trguje na trgih naštetih v točki 2.1.2 in katerega tržna kapitalizacija presega 41.729.260,56 evrov (10 milijard tolarjev). V tem primeru lahko posamezna naložba izdana s strani posameznega izdajatelja vzajemnega sklada znaša največ 10% vrednosti sredstev vzajemnega sklada, pri čemer skupna vrednost takšnih naložb ne sme presegati 40% vseh sredstev vzajemnega sklada. Verjetna posledica posamezne naložbe: - zaradi naložbe v enote oziroma delnice drugih investicijskih skladov bo skupno tveganje ob višji dopustni izpostavljenosti (nad 5% vrednosti sredstev vzajemnega sklada) zaradi večje razpršenosti naložb nižje, - zaradi naložbe v delnice izdajateljev, katerih tržna kapitalizacija presega 41.729.260,56 evrov (10 milijard tolarjev), bo skupno tveganje zaradi višje dopustne izpostavljenosti (nad 5% vrednosti sredstev vzajemnega sklada) višje. Vzajemni sklad ne sme imeti več kot 10% vrednosti sredstev vzajemnega sklada naloženih v bančne depozite pri posamezni kreditni ustanovi. Družba za upravljanje za vse investicijske sklade, ki jih upravlja, ne bo pridobila več kot 25% enot v obtoku posameznega vzajemnega sklada oziroma takšen delež delnic posamezne investicijske družbe, ki bi predstavljale več kot 25% udeležbo v osnovnem kapitalu te investicijske družbe. Vzajemni sklad ne sme biti izpostavljen do posamezne osebe oziroma imeti več kot 20% svojih sredstev naloženih v kombinacije naslednjih oblik naložb: - vrednostnih papirjev iz 64. člena ZISDU-1, izdanih s strani posamezne osebe, - depozitov pri tej posamezni osebi. 2.2.2 Največja dopustna izpostavljenost do določenih oseb Vzajemni sklad bo imel v primeru naložb v tržne vrednostne papirje posameznega izdajatelja, če je izdajatelj oziroma če zanje jamči Republika Slovenija ali njena lokalna ali regionalna skupnost, posamezna država članica Evropske unije ali njena lokalna, regionalna skupnost, tuja država, ki ni država članica Evropske unije, ali posamezna javna mednarodna organizacija, ki ji pripada ena ali več držav članic Evropske unije, največ 10% svojih sredstev naloženih v te vrste naložb. Zaradi naložb v tržne vrednostne papirje izdajateljev, ki imajo svoj sedež ali večino svoje dejavnosti na geografskem območju Srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope ter v Turčiji, Grčiji in Rusiji, bo skupno tveganje zaradi visoke tveganosti teh naložb in izpostavljenosti teh naložb do določene geografske regije višje. Zaradi naložb v tržne vrednostne papirje, ki kotirajo na naslednjih borzah vrednostnih papirjev: Banjalucka berza hartija od vrijednosti a.d.- Banja Luka, Sarajevska berza a.d. - Sarajevo, Beogradska berza a.d. - Beograd, Makedonska berza a.d. - Skopje, Varazdinska burza d.d. - Varaždin, Zagrebačka burza d.d. - Zagreb, Bursa de Valori Bucuresti - Bukarešta in Bulgarian Stock Exchange Sofia, kakor tudi zaradi naložb v druge prenosljive delnice, bo skupno tveganje zaradi visoke tveganosti teh naložb večje. 2.2.3 Omejitve naložb v osebe, ki so povezane z družbo za upravljanje Vzajemni sklad bo nalagal svoje premoženje tudi v enote delniškega vzajemnega sklada»otvoreni investicijski fond Ilirika Jugoistočna Europa«ter v enote mešanega vzajemnega sklada»otvoreni investicijski fond Ilirika Jugoistočna Europa Balanced«, ki ju upravlja z ILIRIKO DZU, d.o.o., Ljubljana, neposredno kapitalsko povezana družba za upravljanje Ilirika Investments d.o.o., Palmotićeva 10/II, Zagreb, Hrvaška, in sicer le ob izpolnjenih pogojih iz točke 2.1.1. 2.3 Zadolževanje Vzajemni sklad se ne bo zadolževal. 2.4 Valuta v kateri se obračunavata čista vrednost sredstev in vrednost enote premoženja vzajemnega sklada Čista vrednost sredstev (v nadaljevanju ČVS) in vrednost enote premoženja (v nadaljevanju VEP) vzajemnega sklada se obračunavata v evrih. 3. OPREDELITEV TVEGANOSTI NALOŽBE V INVESTICIJSKE KUPONE VZAJEMNEGA SKLADA Tveganje vlagatelja, ki nalaga v investicijske kupone vzajemnega sklada, izhaja iz naložbene politike in predstavlja visoko tveganje, ki pa se z daljšim naložbenim obdobjem manjša. Za tveganje se šteje naložbeno tveganje, likvidnostno tveganje, valutno tveganje, obrestno tveganje, tveganje kreditne bonitete, tveganje neizpolnitve obveznosti, tveganje skrbništva, deželno tveganje, tveganje, ki izhaja iz koncentracije naložb na geografsko omejenem območju, politično tveganje, tveganje spremembe davčne zakonodaje in tveganja zaradi naložb v druge (ciljne) investicijske sklade. Naložbeno tveganje - je stopnja negotovosti donosa naložbe. Bolj kot je negotov donos, večje je naložbeno tveganje. Vrednost naložb vzajemnega sklada lahko narašča ali upada, glede na spremembe v ekonomiji, politiki ali gospodarstvu, ali glede na izdajateljevo individualno stanje. Pri tem se mora upoštevati vpliv posameznih naložbenih odločitev na pričakovano donosnost, kot vpliv teh odločitev na naložbeno tveganje. Naložbeno tveganje vzajemnega sklada je odvisno od dejavnikov, ki (1) vplivajo na posamezno naložbo vzajemnega sklada (nesistematično tveganje - se ga da odpraviti z razpršitvijo naložb) in (2) vplivajo na vse ali večino naložb vzajemnega sklada (sistematično tveganje - se ga z razpršitvijo naložb ne da odpraviti). Likvidnostno tveganje nastopi kadar zaradi velikih izplačil enot premoženja vlagateljem, vzajemni sklad svojih naložb ne more unovčiti brez večjih negativnih posledic. Likvidnostno tveganje vzajemnega sklada se spreminja na dnevni osnovi glede na neto
vplačila (izplačila) v vzajemni sklad ter glede na obseg dodatnih likvidnih sredstev. Likvidnostno tveganje pomeni tudi težave pri pridobivanju denarnih sredstev za zahtevana izplačila enot premoženja vlagateljem, to je pri unovčevanju posameznih naložb vzajemnega sklada na posameznih kapitalskih trgih, do katerega lahko pride zaradi splošne nelikvidnosti in nestabilnosti posameznih organiziranih trgov vrednostnih papirjev. Valutno tveganje je tveganje spremembe vrednosti naložb vzajemnega sklada, ki niso vezane na domačo valuto, zaradi nihanja deviznih tečajev nasproti evru. Obvladovanje valutnih tveganj se izvaja preko ustrezne razpršitve naložb vzajemnega sklada, ki so nominirane v različnih tujih valutah. Obrestno tveganje vrednost naložb vzajemnega sklada v dolžniške vrednostne papirje lahko niha zaradi sprememb v obrestnih merah na kapitalskih trgih. Cena dolžniških vrednostnih papirjev v portfelju vzajemnega sklada bo upadla, če se bo dvignila zahtevana obrestna mera na kapitalskih trgih in obratno. Tveganje kreditne bonitete pri naložbah v dolžniške vrednostne papirje obstaja tveganje, da nekateri izdajatelji ne bodo mogli poplačati svojih obveznosti, poleg tega pa je izdajatelj lahko podvržen pomembnejšim spremembam v svojem finančnem stanju, ki lahko znižajo kreditno boniteto izdajatelja, kar lahko pripelje do večje cenovne občutljivosti dolžniškega vrednostnega papirja. Sprememba v kvaliteti bonitetne ocene izdajatelja lahko vpliva tudi na zmanjšanje likvidnosti dolžniškega vrednostnega papirja zaradi česar ga je težje prodati. Tveganje neizpolnitve obveznosti oz. tveganje poravnave tveganje neizpolnitve nasprotne stranke obstaja, če v poslovnem sodelovanju s stranko prihaja do razlik med dejanskimi in pogodbeno ter zakonsko določenimi pravili in načini izpolnitve obveznosti. Tveganje neizpolnitve nasprotne stranke je (1) tveganje, da nasprotna stranka ne bo izpolnila svojih obveznosti v pogodbeno določenem roku ali obsegu, ali da obveznosti ne bo nikoli izpolnila in (2) tveganje, da nasprotna stranka ne bo izpolnila svojih obveznosti v skladu z drugimi pogodbenimi ali zakonskimi določili. To tveganje se razlikuje med posameznimi kapitalskimi trgi glede na sistem poravnave in plačilni sistem, ki veljata na tem trgu. To tveganje je toliko večje, kolikor večje so časovne razlike v denarni in/ali papirni (stvarni) poravnavi. Prav tako je to tveganje v odvisnosti od pravne urejenosti oz. neurejenosti sistema hrambe vrednostnih papirjev in poravnave obveznosti iz sklenjenih poslov na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Tveganje skrbništva tveganje skrbništva je tveganje spremembe vrednosti naložb vzajemnega sklada in spremembe varnosti poslovanja, ki bi izhajalo iz napak skrbnika pri opravljanju skrbniških storitev. Nivo tega tveganja je odvisen tudi od pravne ureditve skrbništva in hrambe vrednostnih papirjev v posamezni državi glede na postavljene tržne standarde na razvitih zahodnoevropskih kapitalskih trgih. Deželno tveganje je tveganje nestalnosti (volatilnosti) političnih, ekonomskih in socialnih razmer v posamezni državi, v kateri je sedež organizatorja trga, ki zagotavlja poravnave obveznosti iz sklenjenih poslov z vrednostnimi papirji na tem trgu. Na deželno tveganje upravljavec oz. družba za upravljanje nimata in ne moreta imeti vpliva, a bosta kljub temu premoženje vzajemnega sklada z ustrezno razpršitvijo naložb med bolj in manj deželno tveganimi državami upravljala tako, da bo le-to čim manj izpostavljeno tovrstnem tveganju. Tveganje, ki izhaja iz koncentracije naložb na geografsko omejenem območju je pri naložbah v vrednostne papirje, ki so omejene na določeno geografsko območje, tveganje nestalnosti (volatilnosti) političnih, ekonomskih in socialnih razmer v državah s tega geografsko omejenega območja, ki je posledica vezanosti teh držav na določeno geografsko omejeno območje, na katere pa upravljavec oz. družba za upravljanje nimata in ne moreta imeti vpliva. Politično tveganje je tveganje vezano na načelno možnost, da imajo eventualne politične krize v politično nestabilnih državah Srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope ter v Grčiji, Turčiji in Rusiji, katerim pripadajo kapitalski trgi teh držav, vpliv na gibanje čiste vrednosti premoženja vzajemnega sklada. Prav tako se politično tveganje odraža skozi opredelitev posameznih kapitalskih trgov držav Srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope ter Grčije, Turčije in Rusije kot trgov v razvoju, tako z vidika obsega in prometa trgovanja, kakor tudi z vidika njihove institucionaliziranosti. Na politično tveganje upravljavec oz. družba za upravljanje nimata in ne moreta imeti vpliva, a bosta kljub temu premoženje vzajemnega sklada z ustrezno razpršitvijo naložb med bolj in manj politično tveganimi državami upravljala tako, da bo le-to čim manj izpostavljeno tovrstnem tveganju. Tveganje spremembe davčne zakonodaje predstavlja možnost, da zakonodajalec posamezne države Srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope ter v Grčiji, Turčiji in Rusiji spremeni davčne predpise na način, ki bi negativno vplival na dobičkonosnost vlaganja v vzajemni sklad. To tveganje je povsem izven vpliva upravljavca oz. družbe za upravljanje. Tveganja zaradi naložb v druge (ciljne) investicijske sklade naložbe vzajemnega sklada v druge (ciljne) investicijske sklade imajo lahko za posledico povečanje obstoječih stroškov zaradi dodatnih stroškov (vstopne in izstopne provizije, upravljavske provizije in provizije za upravljanje skrbniških storitev). Vsa zgoraj našteta tveganja bomo spremljali in jih minimizirali preko razpršitve naložb v različne vrste vrednostnih papirjev. Ob tem bomo še posebej spremljali likvidnostno tveganje, tveganje poravnave, tveganje skrbništva, deželno tveganje, tveganje, ki izhaja iz koncentracije naložb na geografsko omejenem območju ter politično tveganje ter jih minimizirali preko ustrezne razpršitve naložb med bolj in manj likvidnimi kapitalskimi trgi ter bolj in manj politično stabilnimi državami. Naložbe vzajemnega sklada bodo usmerjene v delnice (visoko tveganje v primerjavi z ostalimi naložbami vzajemnega sklada) ter v obveznice in depozite (nizko tveganje v primerjavi z ostalimi naložbami vzajemnega sklada). Razpršenost naložb bo zmanjševala izpostavljenost vlagatelja k tveganju, ki ga prinaša naložba v vzajemni sklad, ter tveganje nihanja tečajev delnic. Razpršitev premoženja po posameznih državah znotraj geografskega območja Srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope ter v Grčiji, Turčiji in Rusiji pa bo prav tako zmanjševala valutno tveganje. Pri tem lahko naložbe, ki kotirajo v tuji valuti, v razmerah velikih nihanj valutnih tečajev, povzročijo tudi spremembo vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada. Vzajemni sklad ne bo imel naložb v izvedene finančne instrumente.
Stopnja tveganja vzajemnega sklada je visoka. Po klasifikaciji Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU - GIZ) spada delniški vzajemni sklada Ilirika Vzhodna Evropa v 9. razred tveganja (visoko tveganje) od skupno 10 razredov tveganja. Naložba v delniški vzajemni sklad Ilirika Vzhodna Evropa ni primerna za vlagatelja, ki namerava varčevati v obdobju krajšem od treh let ter ne želi prevzeti visokega tveganja s ciljem, da doseže v primerjavi z manj tveganimi naložbami (npr. bančni depoziti ali obveznice z visoko boniteto) nadpovprečno visoko donosnost. Opozorilo: Čista vrednost sredstev vzajemnega sklada lahko zaradi pretežnih naložb v delnice v kratkoročnem obdobju zelo niha, zato naložba praviloma ni primerna za konservativne vlagatelje. 4. PRETEKLA DONOSNOST NALOŽBE V INVESTICIJSKE KUPONE VZAJEMNEGA SKLADA Pretekla donosnost naložbe v vzajemni sklad je navedena v dodatku k izvlečku prospekta. 5. PROFIL TIPIČNEGA VLAGATELJA Naložba v investicijske kupone delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa je primerna za vlagatelje z izkušnjami na kapitalskem trgu, za katere je značilno, da želijo razpršiti svoje premoženje in so za to pripravljeni sprejeti visoko tveganje s ciljem, da dosežejo v primerjavi z manj tveganimi naložbami (npr. bančni depoziti ali obveznice z visoko boniteto) nadpovprečno visoko donosnost. To pomeni, da je naložba v investicijske kupone delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa bolj tvegana kot naložba v bančni depozit ter manj tvegana od naložbe v posamezno delnico. Priporočljivo obdobje za varčevanje v delniškem vzajemnem skladu Ilirika Vzhodna Evropa je tri in več let. 6. POJASNILO O ZADRŽANJU OZIROMA RAZDELITVI ČISTEGA DOBIČKA OZIROMA PRIHODKOV VZAJEMNEGA SKLADA Vodi se politika zadržanja čistega dobička in prihodkov. Prihodki in dobiček se zadržijo oziroma se reinvestirajo ter se v obdobju imetništva investicijskih kuponov ne izplačujejo. Imetniku investicijskega kupona se dobiček izplača ob izplačilu odkupne vrednosti investicijskega kupona delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa. 7. OSNOVNI PODATKI O STROŠKIH NALOŽBE V INVESTICIJSKE KUPONE VZAJEMNEGA SKLADA 7.1 Neposredni stroški imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada Neposredni stroški imetnikov investicijskih kuponov delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa so vstopni stroški v višini od 0,3% do 3,5% vrednosti investicijskega kupona. Omenjene stroške vlagatelj plača pri vplačilu investicijskih kuponov. Vstopni stroški so izraženi v odstotku od vrednosti investicijskega kupona in so odvisni glede na višino vplačila: pri vplačilu do 20.864,63 evrov (5 milijonov tolarjev) 3,5%, pri vplačilu od vključno 20.864,63 (5) do 41.729,26 evrov (10 milijonov tolarjev) 2,7%, pri vplačilu od vključno 41.729,26 (10) do 83.458,52 evrov (20 milijonov tolarjev) 1,7%, pri vplačilu od vključno 83.458,52 (20) do 208.646,30 evrov (50 milijonov tolarjev) 1,3%, pri vplačilu od vključno 208.646,30 (50) do 417.292,61 evrov (100 milijonov tolarjev) 0,3% pri vplačilu nad vključno 417.292,61 evrov (100 milijonov tolarjev) 0%. Družba za upravljanje lahko vstopne stroške iz prejšnjega odstavka za čas trajanja posebnih marketinških akcij, ki se izvajajo preko sredstev javnega obveščanja in/ali drugih sredstev namenjenih tržnemu komuniciranju, ki so prisotna oziroma izhajajo na celotnem območju RS, zniža, s tem, da v sami posebni marketinški akciji navede koliko časa traja obdobje znižanja vstopnih stroškov, koliko znaša to znižanje ter pod kakšnimi pogoji so vlagatelji upravičeni do znižanja vstopnih stroškov. V primeru odločitve družbe za upravljanje, da na povabilo institucionalnega vlagatelja (npr. zavarovalnica) vključi delniški vzajemni sklad Ilirika Vzhodna Evropa v tržni produkt (npr. življenjsko zavarovanje vezano na vzajemni sklad) tega institucionalnega vlagatelja, znašajo vstopni stroški 0% za vsa vplačila iz naslova tega tržnega produkta. Izstopni stroški znašajo 0,0%. V primeru prehoda vlagatelja iz drugega vzajemnega sklada, ki ga upravlja ILIRIKA DZU, d.o.o., Ljubljana, v delniški vzajemni sklad Ilirika Vzhodna Evropa znašajo vstopni stroški 0,3% vrednosti investicijskega kupona, vendar le pod naslednjim pogojem: da je bil vlagatelj pred prehodom iz drugega vzajemnega sklada, ki ga upravlja ILIRIKA DZU, d.o.o., Ljubljana, imetnik investicijskih kuponov tega vzajemnega sklada najmanj 3 mesece. V kolikor bi znašali znižani vstopni stroški v skladu z 2. odstavkom točke 7.1.1 za posameznega vlagatelja, ki želi preiti iz drugega vzajemnega sklada, ki ga upravlja ILIRIKA DZU, d.o.o., Ljubljana, v delniški vzajemni sklad Ilirika Vzhodna Evropa, manj kot 0,3% vrednosti investicijskega kupona, in v kolikor ta vlagatelj izpolnjuje pogoj iz prejšnjega odstavka ter pogoje upravičenosti do znižanja vstopnih stroškov iz 2. odstavka točke 7.1.1, veljajo tudi za tega vlagatelja v času trajanja posebnih marketinških akcij znižani vstopni stroški iz 2. odstavka točke 7.1.1. 7.2 Stroški upravljanja in poslovanja vzajemnega sklada 7.2.1 Provizija za upravljanje Letna provizija za upravljanje delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa znaša 2,2% povprečne letne čiste vrednosti sredstev. Provizija se izračuna vsak obračunski dan po izračunu čiste vrednosti sredstev delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa ter pred izračunom vrednosti enote premoženja.
Upravljavska provizija se obračuna zadnji delovni dan v mesecu za tekoči mesec, in sicer kot vsota izračunov provizij za vsak obračunski dan v tekočem mesecu ter se izplača iz sredstev vzajemnega sklada v roku 5 dni v naslednjem mesecu na ILIRIKO DZU, d.o.o., Ljubljana. 7.2.2 Provizija za skrbniške storitve Letna provizija za skrbniške storitve znaša v tabeli navedeni odstotek od povprečne letne čiste vrednosti sredstev: popust glede na število osnovna cena popust glede na velikost sredstev v skladu skladov upravljanja minimalna možna cena od 12.518.778,17 nad od 25.037.556,33 do do 12.518.778,17 do 25.037.556,33 41.729.260,56 41.729.260,56 EUR EUR EUR EUR (od 6 do 10 mrd SIT) (do 3 mrd SIT) (od 3 do 6 mrd SIT) (nad 10 mrd SIT) najmanj 5 0,25% -0,05% -0,10% -0,15% -0,05% 0,05% Višina provizije se ugotavlja ob izračunu čiste vrednosti premoženja vsak delovni dan, izplačuje pa se iz sredstev delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa enkrat mesečno, in sicer se jo obračunava kot vsoto dnevnih izračunov provizij, plačuje pa se v 15. dneh od datuma izstavitve računa s strani skrbniške banke. 7.2.3 Vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme premoženja vzajemnega sklada upravičena družba za upravljanje Poleg upravljavske provizije je družba za upravljanje v breme premoženja delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa upravičena do povrnitve naslednjih stroškov: stroškov posredovanja pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev na organiziranih trgih vrednostnih papirjev (provizije in drugi stroški, ki jih je treba v zvezi z nakupom oziroma prodajo plačati organizatorju organiziranega trga vrednostnih papirjev, klirinško depotni družbi in borznemu posredniku), stroškov za provizije in drugih stroškov, ki jih je na podlagi pogodbe iz prvega odstavka 61. člena ZISDU-1 treba plačati klirinško depotni družbi, stroškov plačilnega prometa, stroškov revidiranja letnega poročila vzajemnega sklada, stroškov obveščanja imetnikov investicijskih kuponov po določbah ZISDU-1, stroškov v zvezi z morebitnimi tožbami za povrnitev škode, ki jo skrbnik za račun vzajemnega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve, povzroči premoženju vzajemnega sklada z ravnanjem, ki je v nasprotju z določbami ZISDU-1 ali s pravili stroke opravljanja skrbniških storitev, stroškov v zvezi z morebitnimi zahtevki in ugovori za račun vzajemnega sklada v vseh sodnih postopkih in postopkih pred drugimi državnimi organi, katerih predmet so pravice, obveznosti oziroma premoženje vzajemnega sklada, davkov in drugih davščin v zvezi s premoženjem vzajemnega sklada oziroma s prometom s tem premoženjem. 7.2.4 Vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme premoženja vzajemnega sklada upravičen skrbnik Skrbnik je v breme premoženja delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa upravičen do povrnitve samo naslednjih stroškov: stroškov za vnos in izvršitev nalogov v zvezi z razpolaganjem z vrednostnimi papirji, izdanimi v nematerializirani obliki pri klirinško depotni družbi, stroškov hrambe vrednostnih papirjev vzajemnega sklada pri drugih bankah oziroma finančnih organizacijah, s katerimi se trguje na organiziranih trgih v državah članicah oziroma v tujih državah in drugih vrednostnih papirjev izdajateljev držav članic oziroma tujih izdajateljev, stroškov v zvezi z morebitnimi zahtevki in ugovori za račun vzajemnega sklada v vseh sodnih postopkih in postopkih pred drugimi državnimi organi, katerih predmet so pravice, obveznosti oziroma premoženje vzajemnega sklada, stroškov v zvezi z morebitnimi tožbami za povrnitev škode, ki jo povzroči družba za upravljanje premoženju vzajemnega sklada z ravnanjem, ki je v nasprotju z določbami ZISDU-1, s pravili upravljanja vzajemnega sklada ali s pravili stroke upravljanja finančnih naložb. 7.2.5 Vrste drugih stroškov, ki neposredno bremenijo vzajemni sklad Razen stroškov iz točke 7.2.1, 7.2.2, 7.2.3 in 7.2.4 delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa ne bremenijo nobeni drugi stroški. 7.2.6 Navedba najvišjega odstotka provizije za upravljanje drugega (ciljnega) investicijskega sklada, v katerega bo vzajemni sklad še nalagal svoja sredstva Najvišji odstotek provizije za upravljanje drugega (ciljnega) investicijskega sklada, v katerega bo delniški vzajemni sklad Ilirika Vzhodna Evropa še nalagal svoja sredstva znaša 5,0% povprečne letne čiste vrednosti sredstev drugega (ciljnega) investicijskega sklada. 7.3 Prikaz celotnih stroškov poslovanja vzajemnega sklada (Total Expense Ratio - TER) Celotni stroški poslovanja delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa (Total Expense Ratio; v nadaljevanju TER) se plačujejo iz sredstev delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa in ne neposredno iz sredstev vlagatelja ter vključujejo vse stroške poslovanja vzajemnega sklada, vključno s provizijo za upravljanje in provizijo za skrbniške storitve ter stroške, ki bremenijo vzajemni sklad zaradi nalaganj v druge (ciljne) sklade, razen transakcijskih stroškov in tem stroškom primerljivih stroškov. Podatek o celotnih stroških poslovanja vzajemnega sklada je naveden v dodatku k izvlečku prospekta. Pojasnilo: TER vključuje vse stroške poslovanja vzajemnega sklada v navedenem obdobju, vključno s provizijo za upravljanje in provizijo za skrbniške storitve ter stroške, ki bremenijo vzajemni sklad zaradi nalaganj v druge (ciljne) sklade, razen transakcijskih
stroškov in tem stroškom primerljivih stroškov, pri čemer so lahko stroški poslovanja vzajemnega sklada v bodoče, višji ali nižji od prikazanih. Kronološki pregled izračunanih TER delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa je dostopen na spletni strani www.ilirikadzu.si. 7.4 Prikaz stopnje obrata naložb vzajemnega sklada (Portfolio Turnover Rate - PTR) Stopnja obrata naložb delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa (Porfolio Turnover Rate; v nadaljevanju PTR) je kazalec, ki meri aktivnost upravljanja premoženja delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa, pri čemer velja, da višji kot je odstotek, bolj je upravljanje premoženja aktivno in večji so posledično transakcijski stroški, ki se plačujejo iz sredstev delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa. Podatek o stopnji obrata naložb vzajemnega sklada je naveden v dodatku k izvlečku prospekta. Kronološki pregled izračunanih PTR delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa je dostopen na spletni strani www.ilirikadzu.si. 8. DAVČNI REŽIM A. Davčni status vzajemnega sklada v Republiki Sloveniji Vzajemni sklad v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2, Ur.l. RS, št. 117/06) ni zavezanec za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb, ker ni pravna oseba. Vzajemni sklad tudi ni zavezan k plačilu drugih davščin in davkov, ki bremenijo pravne ali fizične osebe. B. Vrste dajatev in davščin ter višina in drugi pogoji obdavčitve, ki jih plačujejo imetniki investicijskih kuponov vzajemnega sklada Obdavčitev pravnih oseb Pravne osebe, imetniki investicijskih kuponov vzajemnega sklada, ob odsvojitvi oziroma unovčitvi investicijskega kupona ter izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije vzajemnega sklada niso zavezanci k plačilu davkov in davščin. Dohodek, ki ga pravna oseba ustvari s prodajo investicijskih kuponov, se upošteva v davčni osnovi za obračun davka od dohodkov pravnih oseb v skladu z ZDDPO-2. Davčna stopnja je 20% oz. 23% za leto 2007, 22% za leto 2008 in 21% za leto 2009. Obdavčitev fizičnih oseb Fizične osebe, imetniki investicijskih kuponov vzajemnega sklada, so obdavčeni ob odsvojitvi oziroma unovčitvi investicijskega kupona vzajemnega sklada v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2; Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16.11.2006). Investicijski kupon vzajemnega sklada se v skladu s 93. členom ZDoh-2 šteje za kapital, tako da je v primeru unovčitve obdavčen v okviru pravil o dobičku iz kapitala po ZDoh-2. Za obdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona se po 94. členu ZDoh-2 šteje unovčitev investicijskega kupona ter izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije vzajemnega sklada. Za neobdavčljivo odsvojitev kapitala (investicijskega kupona) se po 95. členu ZDoh-2 štejeta: prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine zaradi smrti fizične osebe; prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni. Davčna osnova za določitev zneska davka se ugotovi kot razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi. Vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi se ugotovi kot znesek vplačila v vzajemni sklad, zmanjšan za znesek vstopne provizije (torej zmnožek števila enot premoženja in vrednost ene enote premoženja). Tako ugotovljena vrednost se nato poveča za normirane stroške v zvezi s pridobitvijo investicijskega kupona, ki se priznajo v višini 1% od nabavne vrednosti investicijskega kupona. V primeru dedovanja se nabavna vrednost investicijskega kupona poveča tudi za znesek morebitnega davka na dediščine in darila. Vrednost investicijskega kupona ob odsvojitvi je enaka zmnožku števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja ob izplačilu iz vzajemnega sklada. Vrednost investicijskega kupona ob odsvojitvi se zmanjša za normirane stroške v višini 1% vrednosti investicijskega kupona ob odsvojitvi. Od tako ugotovljene davčne osnove se izračuna in plača dohodnina pa stopnji 20%. Stopnja dohodnine se znižuje vsakih pet let imetništva investicijskega kupona in znaša po dopolnjenih: petih letih imetništva investicijskega kupona: 15%, desetih letih imetništva investicijskega kupona: 10%, petnajstih letih imetništva investicijskega kupona: 5%, dvajsetih ali več letih imetništva investicijskega kupona: 0%. Investicijski kuponi vzajemnega sklada se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO), po kateri se kot investicijski kupon ob pridobitvi upošteva tisti, ki je najprej pridobljen. Evidenca se vodi ločeno po posameznih oznakah kuponov. Dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi napovedi zavezanca, ki jo rezident Republike Slovenije vloži do 28.2 za preteklo koledarsko leto, in v kateri zavezanec napove vse odsvojitve kapitala v preteklem letu. Obdavčitev nerezidentov
Vlagatelji fizične osebe nerezidenti, morajo v zvezi z obdavčitvijo naložbe v investicijski kupon vzajemnega sklada poleg posebnih določb ZDoh-2, ki veljajo za rezidente in nerezidente, upoštevati tudi davčne predpise, ki zanje veljajo v drugih državah, v katerih so davčni zavezanci (praviloma v državah prebivališča). Zavezanec nerezident Republike Slovenije ne plačuje dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo investicijskih kuponov vzajemnega sklada. Zavezanec vloži napoved v 15 dneh od odsvojitve investicijskih kuponov oziroma do 28.2. za preteklo leto, če napove vse odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov v preteklem letu. Vlagatelji pravne osebe nerezidenti, morajo poleg predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, upoštevati tudi davčne predpise, ki zanje veljajo v državah, v katerih so davčni zavezanci. OPOZORILO: Višina dejanske obdavčitve, ki nastane zaradi imetništva investicijskih kuponov, izplačila odkupne vrednosti investicijskega kupona ali drugih dejstev, povezanih z imetništvom investicijskih kuponov, je odvisna od davčnega položaja vsakega posameznega imetnika in veljavne davčne zakonodaje. 9. MESTO IN ČAS OBJAVE VREDNOSTI ENOTE PREMOŽENJA VZAJEMNEGA SKLADA Družba za upravljanje mora podatke iz obrazca VS/VEP (vrednost in sprememba VEP) javno objaviti v elektronskih medijih (www.ilirika-dzu.si in www.vzajemci.com) in istočasno poročati ATVP najkasneje naslednji delovni dan po obračunskem dnevu, v dnevnem časopisu (Delo), ki se prodaja v vsej Republiki Sloveniji, pa najkasneje naslednji dan po dnevu objave v elektronskih medijih. Če je naslednji dan po dnevu objave v elektronskih medijih nedelja ali državni praznik, mora družba za upravljanje zagotoviti, da bodo ti podatki v dnevnem časopisu, ki se prodaja v vsej Republiki Sloveniji, objavljeni prvi delovni dan po nedelji ali državnem prazniku. 10. POSTOPEK VPLAČILA IN IZPLAČILA INVESTICIJSKIH KUPONOV 10.1 Postopek pristopa k pravilom upravljanja vzajemnega sklada Pred prvim vplačilom v delniški vzajemni sklad Ilirika Vzhodna Evropa se mora vsak vlagatelj v času uradnih ur osebno oglasiti na sedežu družbe za upravljanje ali na pogodbenih mestih pooblaščenih za sprejem pristopnih izjav ali zahtevkov za izplačilo, kjer podpiše pristopno izjavo. Pred podpisom pristopne izjave se vlagatelja seznani s pravili upravljanja delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa, s prospektom delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa ter z drugimi pomembnimi informacijami značilnimi za varčevanje v vzajemnem skladu. Po opravljeni identifikaciji vlagatelj pristopi k pravilom delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa s podpisom pristopne izjave. Ob izpolnitvi pristopne izjave pooblaščena oseba družbe za upravljanje oziroma oseba, ki po pooblastilu družbe za upravljanje sprejema pristopne izjave vlagateljev, opravi postopek identifikacije vlagatelja, ki je potreben zaradi določb Zakona o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 79/01, 52/02, 59/02 in 110/02; v nadaljevanju: ZPPDen). Fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec se je dolžna izkazati z uradnim osebnim dokumentom, na podlagi katerega pooblaščena oseba družbe za upravljanje preveri njeno istovetnost s podatki, navedenimi na pristopni izjavi, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec pravne osebe pa mora hkrati s svojim osebnim dokumentom in morebitnim pooblastilom za zastopanje pravne osebe predložiti na vpogled še originalni izpisek iz sodnega ali drugega javnega registra za pravno osebo, ki ne sme biti starejši od treh mesecev. Zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec pravne osebe je v skladu z določbami ZPPDen dolžan predložiti še podatke o fizičnih in pravnih osebah, ki so posredno ali neposredno imetniki poslovnega deleža ali delnic pravne osebe, v katere kapitalu so udeležene z najmanj 20% ali imajo obvladujoč položaj pri upravljanju s sredstvi pravne osebe. Zaradi vodenja evidence imetnikov investicijskih kuponov pri družbi za upravljanje za izpolnitev podatkov v pristopni izjavi fizična oseba, ki zase izpolni pristopno izjavo, poleg uradnega osebnega dokumenta, iz katerega so razvidni osebni podatki, potrebuje še svojo davčno številko in številko osebnega računa. Fizična oseba, ki izpolni pristopno izjavo za pravno osebo, pa poleg uradnega osebnega dokumenta potrebuje še podatke o davčni in matični številki pravne osebe, o številki njenega transakcijskega računa ter žig pravne osebe. 10.2 Postopek prvega in nadaljnih vplačil Po podpisu pristopne izjave vlagatelj nakaže želeni znesek na denarni račun delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa št. 05100-8012084640 odprt pri Abanki Vipa d.d., Ljubljana, s sklicem številke pristopne izjave in davčne številke vlagatelja. Investicijski kupon se vplačuje po neznani VEP. Družba za upravljanje izračuna VEP po stanju na obračunski dan (T), najkasneje naslednji delovni dan po obračunskem dnevu (T+1). Vplačila investicijskih kuponov, prispela na denarni račun delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa po 7:00 uri obračunskega dne (T), se štejejo kot vplačila naslednjega obračunskega dne (T+1) in se preračunajo po stanju VEP na naslednji obračunski dan (T+1). Preračun enot premoženja se izračunava na štiri decimalke natančno. V primeru nakazila denarnih sredstev vlagatelja, ki ob upoštevanju preračuna v enote premoženja po tej točki ter vstopnih stroškov ne zadoščajo ali za nakup 10 enot premoženja vzajemnega sklada ali za nakup ustreznega drugega števila enot premoženja vzajemnega sklada, ki morajo predstavljati večkratnik števila 10, se ta denarna sredstva v roku treh delovnih dni od obračunskega dne (T) vrnejo na račun vlagatelja, naveden v pristopni izjavi, in sicer: - v celoti, če ne zadoščajo niti za nakup 10 enot premoženja vzajemnega sklada;
- v presežku nad nakupno vrednostjo 10 enot premoženja vzajemnega sklada oziroma nad nakupno vrednostjo ustreznega drugega števila enot premoženja vzajemnega sklada, ki morajo predstavljati večkratnik števila 10, če zadoščajo ali za nakup 10 enot premoženja sklada ali za nakup ustreznega drugega števila enot premoženja vzajemnega sklada, ki morajo predstavljati večkratnik števila 10, ne zadoščajo pa tudi za nakup nadaljnjih 10 enot premoženja sklada. Opozorilo: Denarna sredstva, ki se po prejšnjem odstavku vlagatelju vračajo, se ne obrestujejo. V primeru naslednjega nakupa investicijskih kuponov vlagatelju ni več potrebno izpolnjevati pristopne izjave, dovolj je le nakazilo na denarni račun vzajemnega sklada. Po vsakem vplačilu se najkasneje v roku petih delovnih dni, vlagatelju pošlje na naslov naveden v pristopni izjavi obračun s podatki o vplačanem znesku, številu enot premoženja delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa, ki jih poseduje, to je najmanj 10 enot premoženja oziroma ustrezno število enot premoženja, ki je lahko samo večkratnik števila 10, in obvestilo, da se investicijski kupon v elektronski obliki hrani na sedežu družbe za upravljanje. Na izrecno željo vlagatelja se le-temu v roku iz prejšnjega stavka izda posebno potrdilo o lastništvu enot premoženja investicijskega sklada ter pošlje na naslov naveden v pristopni izjavi. V primeru, ko se vlagatelju v skladu s to točko nakazana denarna sredstva vračajo bodisi v celoti bodisi v presežku, obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi obvestilo, da je bila celota oziroma presežek nakazanih denarnih sredstev vrnjen na račun vlagatelja, naveden v pristopni izjavi, ki vsebuje opredelitev dneva vračila ter višino vrnjenih denarnih sredstev. V kolikor gre za vračilo v celoti, se obračun iz prejšnjega odstavka glasi na 0 enot premoženja delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa, obvestilo iz prejšnjega stavka pa vsebuje tudi obvestilo, da investicijski kupon ni bil izdan, ker nakazana denarna sredstva vlagatelja ne zadoščajo niti za nakup 10 enot premoženja delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa. Posebno potrdilo o lastništvu enot premoženja investicijskega sklada ni vrednostni papir in ga vlagatelj lahko uporabi le kot izkazni znak. 10.3 Postopek izplačila Ko želi vlagatelj izplačilo, mora podati pisni zahtevek za izplačilo, ki ga dobi na spletni strani družbe za upravljanje, v družbi za upravljanje ali pa na pooblaščenem mestu. Pisni zahtevek za izplačilo se preda osebno, po pošti ali telefaksu vsakemu pooblaščenemu mestu. Pisnemu zahtevku za izplačilo je potrebno pred izplačilom vrednosti kupona priložiti veljavno posebno potrdilo o lastništvu enot premoženja investicijskega sklada, če je bilo na željo vlagatelja izdano in poslano na naslov naveden v pristopni izjavi. V primeru, da imetnik izgubi posebno potrdilo o lastništvu enot premoženja investicijskega sklada, mora o tem s pisno izjavo nemudoma obvestiti ILIRIKO DZU, d.o.o., Ljubljana, da mu izda dvojnik. Stroške obvestila in izdaje dvojnika nosi imetnik. Če posebnega potrdila o lastništvu enot premoženja investicijskega sklada četrti dan po predaji pisnega zahtevka za izplačilo še ni pri pooblaščenem vpisnem mestu, se pisni zahtevek za izplačilo smatra za neobstoječ. Imetnik lahko preda pisni zahtevek samo za izplačilo celotne vrednosti investicijskega kupona, ki se glasi na 10 enot premoženja vzajemnega sklada. Z enim pisnim zahtevkom lahko imetnik zahteva tudi izplačilo celotne vrednosti več investicijskih kuponov, ki se skupaj glasijo na ustrezno število enot premoženja vzajemnega sklada, ki mora biti večkratnik števila 10. Vlagatelj lahko zahteva tudi mesečna izplačila investicijskih kuponov na vnaprej določen dan. V tem primeru vlagatelj v pisnem zahtevku za izplačilo določi število enot premoženja vzajemnega sklada, ki se lahko glasijo samo ali na število 10 ali na večkratnik števila 10, ter določi izplačevanje do poplačila celotnega njegovega premoženja v delniškem vzajemnem skladu Ilirika Vzhodna Evropa ali zahteva mesečna izplačila na določen dan samo za izbrano časovno obdobje. V primeru določitve izplačevanja do poplačila celotnega premoženja vlagatelja v delniškem vzajemnem skladu Ilirika Vzhodna Evropa, se vlagatelju kot zadnji obrok izplača tudi preostalo število enot premoženja vzajemnega sklada, četudi je nižje od izbranega števila enot premoženja vzajemnega sklada za obročno izplačilo. Družba za upravljanje izračuna VEP po stanju na obračunski dan (T), najkasneje naslednji delovni dan po obračunskem dnevu (T+1). Pisni zahtevki za izplačilo investicijskih kuponov, ki jih družba za upravljanje prejme po 7:00 uri obračunskega dne (T), se upoštevajo kot izplačila naslednjega obračunskega dne in se preračunajo po stanju VEP na ta obračunski dan (T+1). Izplačilo investicijskega kupona se opravi v denarju na osebni oz. transakcijski račun imetnika investicijskega kupona, ki ga le-ta navede v pristopni izjavi in sicer najkasneje v 5. (petih) delovnih dneh po preračunu odkupne vrednosti investicijskega kupona. Investicijski kupon se izplačuje po neznani VEP. Po opravljenem izplačilu, se najkasneje v roku petih delovnih dni vlagatelju pošlje na naslov naveden v pristopni izjavi ustrezen obračun oz. potrdilo o izplačilu in novem stanju števila enot premoženja. Z dnem izplačila vseh enot premoženja prenehajo vse pravice imetnika investicijskega kupona na sorazmernem delu premoženja vzajemnega sklada. Opomba: osebe pri katerih je mogoče pristopiti k pravilom upravljanja vzajemnega sklada ter opraviti vplačilo in izplačilo investicijskih kuponov in morebitne druge nujno potrebne informacije v zvezi z vplačili in izplačili investicijskih kuponov, so navedene v dodatku k izvlečku prospekta. 10.4 Najmanjši znesek vplačila v vzajemni sklad Najmanjši znesek vplačila v vzajemni sklad je vrednost 10 enot premoženja delniškega vzajemnega sklada Ilirika Vzhodna Evropa, povečana za vstopne stroške. 11. DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE A) Družba za upravljanje: ILIRIKA DZU, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Ljubljana, Slovenska cesta 54A, Ljubljana