Zbirka medijskih objav

Zbirka medijskih objav Zdravniška zbornica Slovenije, za obdobje 14. 9. 2018 Število objav: 16 Internet: 10 Radio: 3 Tisk: 3 Spremljane teme: Zdravniška zbornica...: 3 Slovensko zdravniško društvo: 7 zdravstvo: 7

Internet 1 6 Naslov Medij; Doseg Sindikati opozarjajo na premalo kadra in prenizke plače v zdravstvu in socialnem varstvu ( dopolnjeno) Sta.si; 520.000, Slovenija Rubrika, Datum Zdravstvo; 13. 9. 2018 STA zdravstvo...zaradi pomanjkanja kadra, kot se ga že priznali vojakom. Kadrovska podhranjenost je še zlasti velika v bolnišnicah, kjer delajo 24 ur na dan, je dejal podpredsednik sindikata za zdravstveno dejavnost Matej Velenšek. V bolnišnicah je v zdravstveni negi po njegovih besedah premalo deset do 15 odstotkov zaposlenih. Medicinska sestra... Internet Naslov V športni dvorani Lukna prvi mariborski dnevi zdravja 2 7 Medij; Doseg Sta.si; 520.000, Slovenija Rubrika, Datum Zdravstvo; 13. 9. 2018 STA zdravstvo...bodo danes od 10. do 20. ure in v petek od 8. do 20. ure. Vstop je prost. Na razstavi sodeluje 27 ponudnikov medicinske opreme in storitev za potrebe zdravstvenih domov. Na razstaviščnem prostoru bodo zaposlene v Centru za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Maribor obiskovalcem merile dejavnike tveganja in svetovale... Internet Naslov Po desetletju od razkritja goljufij nekdanji pomočnik prve dame UKC Ljubljana pred sodišče 3 8 Medij; Doseg Sta.si; 520.000, Slovenija Rubrika, Datum Kronika; 13. 9. 2018 STA zdravstvo...letih 2007 in 2008 zlorabil zaupanje svojih sodelavcev, ponaredil določene dokumente, med drugim podpis Miklavčičeve, in tako poskrbel, da so z računov bolnišnice na račune podjetij v tujini nakazali skupaj 460.000 evrov v štirih nakazilih. Cerkvenik je pozneje izginil in se tako izognil pregonu. Kot je na današnjem... Internet Naslov V sporu z Občino Prevalje sodba v korist Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem 4 9 Medij; Doseg Sta.si; 520.000, Slovenija Rubrika, Datum Kronika; 13. 9. 2018 STA zdravstvo...plačati več kot 200.000 evrov. V zdravstvenem domu pričakujejo plačilo, župan Prevalj Matic Tasič pa napoveduje zahtevo za revizijo. Spor glede vlaganj v ambulanto za fizioterapijo v domu starejših na Prevaljah sega v leto 2001, ko je Zdravstveni dom (ZD) Ravne na Koroškem glede na dogovor in kasnejši dodatek k dogovoru... Internet Naslov Potrjena dva nova primera okužbe z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji 5 10 Medij; Doseg Sta.si; 520.000, Slovenija Rubrika, Datum Zdravstvo; 13. 9. 2018 STA zdravstvo...kot je zapisano na spletnih straneh NIJZ, sta se obolela najverjetneje okužila v pomurski oz. savinjski regiji. Obe zboleli osebi sta bili zdravljeni v bolnišnici in odpuščeni v izboljšanem stanju v domačo oskrbo. NIJZ je do sedaj v letošnji sezoni zabeležil skupaj tri bolnike, okužene z virusom Zahodnega Nila... 2

Internet Naslov Samo Fakin - minister za zdravje (biografija) 6 11 Medij; Doseg Sta.si; 520.000, Slovenija Rubrika, Datum Notranja politika; 13. 9. 2018 STA Zdravniška zbornica Slovenije, zdravstvo...diabetikov Slovenije. V vlogi predsednika zveze je v pogovoru za glasilo zveze med drugim dejal, da bi morale politične stranke v programe zapisati, da čakalne dobe niso opcija. "Kako se to reši, se ve - z dodatnim denarjem in boljšo organizacijo. Mi smo oboje vsaj v zadnjih štirih letih uničili. Vedeti morate, da... Internet Naslov Po izvolitvi vladne ekipe se začenja delo za uresničitev predvolilnih obljub (tema) 7 13 Medij; Doseg Sta.si; 520.000, Slovenija Rubrika, Datum Notranja politika; 13. 9. 2018 STA zdravstvo...vrst, ob čemer se zaveda, da brez dodatnih finančnih injekcij v zdravstvo ne bo šlo. Ali povedano z besedami novega zdravstvenega ministra Sama Fakina: čakalne dobe lahko skrajšajo na nič, a bi za to potrebovali 100 milijonov evrov. Šarec je danes v predstavitvi ministrske ekipe dejal, da "ne gre samo za denar, gre... Internet Naslov Tek ob svetovnem dnevu sepse 8 14 Medij; Doseg Dnevnik.si; 208.274, Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; 13. 9. 2018 Unknown Slovensko zdravniško društvo...strokovno kot družabno dogajanje bo potekalo pod okriljem Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, Združenja za infektologijo pri SZD in Slovenskega združenja za intenzivno medicino. V nedeljo bo ob 10. uri potekal tek ob svetovnem dnevu sepse v Mostecu v Ljubljani. Udeležba na teku je... Internet Naslov Svetovni dan sepse - za boljšo ozaveščenost o tej bolezni 9 16 Medij; Doseg Govori.se; 123.512, Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; 13. 9. 2018 Unknown Slovensko zdravniško društvo...današnje kot nedeljsko dogajanje bo potekalo pod okriljem klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, Združenja za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu in Slovenskega združenja za intenzivno medicino... Tisk Naslov Tek ob svetovnem dnevu sepse 10 17 Medij; Doseg Dnevnik; 98.000, Slovenija Stran: 14 Površina: 45 cm 2 Rubrika, Datum Zdravje; 14. 9. 2018 Unknown Slovensko zdravniško društvo...strokovno kot družabno dogajanje bo potekalo pod okriljem Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, Združenja za infektologijo pri SZD in Slovenskega združenja za intenzivno medicino. V nedeljo bo ob 10. uri potekal tek ob svetovnem dnevu sepse v Mostecu v Ljubljani. Udeležba na teku je... 3

Internet Naslov Dietna samopostrežba 11 19 Medij; Doseg Mladina.si; 83.391, Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; 14. 9. 2018 Staš Zgonik Slovensko zdravniško društvo...dieto veliko otrok, verjetnost za napako dosti večja.«v skladu z novimi priporočili, ki so jih spisali člani več sekcij Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, lahko medicinsko upravičeno dieto trajno predpiše le zdravnik specialist z dodatnim znanjem z ustreznega področja, na primer alergolog za alergije. Potrdilo... Radio Naslov Razstava medicinske opreme in zanimiva predavanja v Mariboru 12 20 Medij; Doseg Radio City; 69.000, Slovenija 14:03 Trajanje: 1 min Rubrika, Datum Novice; 13. 9. 2018 Unknown Slovensko zdravniško društvo...radio CITY, 13.09.2018, NOVICE, 14:03 VODITELJICA: Zdravniško društvo Maribor danes v Dvorani Lukna razstavlja medicinsko opremo zdravstvenih domov. Razstava bo trajala dva dni, vstop je brezplačen, na njej pa bo možno preizkusili različno medicinsko opremo in poslušali zanimiva predavanja. Predsednik... Radio Naslov Zdravniško društvo Maribor pripravilo prve dneve zdravja 13 21 Medij; Doseg Radio City; 69.000, Slovenija 11:00 Trajanje: 1 min Rubrika, Datum Novice; 13. 9. 2018 Tine Murn Slovensko zdravniško društvo...radio CITY, 13.09.2018, NOVICE, 11:00 VODITELJ: Zdravniško društvo Maribor danes v Dvorani Lukna razstavlja medicinsko opremo zdravstvenih domov. Tine Murn poroča, da gre za prve mariborske dneve zdravja. TINE MURN ( novinar): Vstop na razstavo bo oba dni brezplačen, obiskovalci pa boste lahko preizkusili... Tisk Naslov Dietna samopostrežba 14 22 Medij; Doseg Mladina; 56.000, Slovenija Stran: 12 Površina: 201 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; 14. 9. 2018 Staš Zgonik Slovensko zdravniško društvo...ima dieto veliko otrok, verjetnost za napako dosti večja.«v skladu z novimi priporočili, ki so jih spisali člani več sekcij Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, lahko medicinsko upravičeno dieto trajno predpiše le zdravnik specialist z dodatnim znanjem z ustreznega področja, na primer alergolog za alergije. Potrdilo... Radio Naslov Splošna bolnišnica Slovenj Gradec se sooča s pomanjkanjem specialistov 15 23 Medij; Doseg Koroški radio; 23.000, Slovenija 14:34 Trajanje: 2 min Rubrika, Datum Osrednja poročila; 13. 9. 2018 Irena Fasfalt Zdravniška zbornica Slovenije...KOROŠKI RADIO, 13.09.2018, OSREDNJA POROČILA, 14:34 VODITELJICA: Slovenjgraška bolnišnica se sooča tudi s pomanjkanjem zdravnikov specialistov. Več pa Irena Fasfalt. IRENA FASFALT (novinarka): Kot smo že poročali se Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, ki izvaja ukrepe sanacijskega programa za zmanjšanje izgub, se tudi v polletju... 4

Tisk Naslov Delavski razred zaradi digitalizacije ostaja brez perspektive 16 29 Medij; Doseg Delo - Svet kapitala;, Slovenija Stran: 5 Rubrika, Datum Ostalo; 14. 9. 2018 Kaja Kovič, Pija Kapitanovič Zdravniška zbornica Slovenije Površina: 2.253 cm 2...med resnico, znanostjo in državo relativno tesna. Tako je, recimo, na področju medicine država pooblastila zdravniško zbornico, da daje dovoljenja zdravnikom za opravljanje poklica. Če se zdravnik ne drži tega, kar zdravniška zbornica sprejema kot medicinsko doktrino, se mu licenca lahko odvzame. Znanstvena doktrina je zaščitena z državno... 5

Sta.si 13.09.2018 Četrtek Doseg: 520.000 19:27 Vir 1 / 1 Sindikati opozarjajo na premalo kadra in prenizke plače v zdravstvu in socialnem varstvu (dopolnjeno) Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije opozarja na premalo kadra na področjih, ki jih zastopa. Hkrati je ta kader premalo plačan. Pristojne ministre bodo čim prej zaprosili za pogovor, napovedujejo. "Cena dela za kadre, ki jih zastopamo, je prenizka," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik sindikata Zvonko Vukadinovič. Delavci imajo preveč nadur, na oddelkih pa imajo premalo kadra, je poudaril. Po njegovih besedah bodo zahtevali priznanje posebnega dodatka zaradi pomanjkanja kadra, kot se ga že priznali vojakom. Kadrovska podhranjenost je še zlasti velika v bolnišnicah, kjer delajo 24 ur na dan, je dejal podpredsednik sindikata za zdravstveno dejavnost Matej Velenšek. V bolnišnicah je v zdravstveni negi po njegovih besedah premalo deset do 15 odstotkov zaposlenih. Medicinska sestra ima ponekod na mesec povprečno tudi 25 do 30 presežnih ur, je izpostavil. "V domovih za starejše že dolgo dihamo na škrge," je dejala podpredsednica sindikata za socialnovarstveno dejavnost Darja Ogrič. Pogoji dela so po njenih besedah iz dneva v dan težji. V nočni izmeni po njenih besedah delata le medicinska sestra in bolničarka negovalka, ki skrbita za 150 stanovalcev. Nujno se je treba dogovoriti o standardih in normativih, kader pa ustrezno plačati, opozarjajo v sindikatu. Srednja medicinska sestra s skoraj petimi leti delovne dobe dobi 800 evrov neto plače na mesec, bolničar negovalec z letom in pol delovne dobe pa nekaj pod 700 evrov, so ilustrirali. V sindikatu opozarjajo, da je veliko pomanjkanje kadra tudi v centrih za socialno delo. Po njihovih besedah je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sicer v procesu reorganizacije centrov, ki bo začela veljati 1. oktobra, zagotovilo nekaj dodatnih zaposlitev, vendar pa z njimi niso doseženi niti veljavni standardi in normativi. Zdaj na centrih podajajo mnenja k osnutkom aktov o sistemizaciji delovnih mest, pozorni pa bodo tudi na vsebino novih pogodb o zaposlitvi svojih članov, so zagotovili. Zaposleni bodo zaradi reorganizacije namreč prejeli nove pogodbe o zaposlitvi za enako delovno mesto. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter štirje sindikati, ki zastopajo zaposlene v tej dejavnosti, so že v sredo podpisali zavezo o skupnem prizadevanju za reševanje razmer ter oblikovali zahteve za ureditev položaja na področju zdravstvene nege v korist bolnikov in zaposlenih. 6

Sta.si 13.09.2018 Četrtek Doseg: 520.000 10:51 Vir 1 / 1 V športni dvorani Lukna prvi mariborski dnevi zdravja Zdravniško društvo Maribor danes v športni dvorani Lukna prireja prve mariborske dneve zdravja, v okviru katerih potekajo strokovna predavanja in razstava medicinske opreme. Kot sporočajo iz mariborskega zdravstvenega doma, so nastali z željo spodbujanja ljudi k skrbi za zdravje in obujanja sejemske aktivnosti v mestu na področju zdravstva. Ideja je prišla s strani izvršilnega odbora Zdravniškega društva Maribor. Razstava in predavanja so namenjena tako zaposlenim v zdravstvu kot širši javnosti. Potekala bodo danes od 10. do 20. ure in v petek od 8. do 20. ure. Vstop je prost. Na razstavi sodeluje 27 ponudnikov medicinske opreme in storitev za potrebe zdravstvenih domov. Na razstaviščnem prostoru bodo zaposlene v Centru za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Maribor obiskovalcem merile dejavnike tveganja in svetovale. Na predavanjih bodo med drugim predstavili temeljne postopke oživljanja z defibrilatorjem, pravilno ščetkanje zob, dejavnike tveganja za kronično nenalezljive bolezni in zdravo prehrano. Prav tako bodo govorili o pomenu javnega sofinanciranja letovanja otrok za izboljšanje zdravstvene slike v severovzhodni Sloveniji, duševnem zdravju otrok in mladostnikov ter novostih na področju medicine dela, prometa in športa. 7

Sta.si 13.09.2018 Četrtek Doseg: 520.000 12:02 Vir 1 / 1 Po desetletju od razkritja goljufij nekdanji pomočnik prve dame UKC Ljubljana pred sodišče Deset let po razkritju nepravilnosti je danes pred Okrožno sodišče v Ljubljani stopil Gregor Cerkvenik, nekdanji svetovalec generalne direktorice UKC Ljubljana, ki mu tožilstvo očita štiri kazniva dejanja goljufije, s katerimi da je UKC Ljubljana oškodoval za skoraj 500.000 evrov. Cerkvenik obtožb ni priznal, glavna obravnava bo stekla oktobra. Leta 2008 je takratna generalna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Darinka Miklavčič policiji naznanila sum, da je eden od njihovih vodilnih delavcev zlorabil položaj. Cerkvenik, takrat pomočnik generalne direktorice, naj bi v letih 2007 in 2008 zlorabil zaupanje svojih sodelavcev, ponaredil določene dokumente, med drugim podpis Miklavčičeve, in tako poskrbel, da so z računov bolnišnice na račune podjetij v tujini nakazali skupaj 460.000 evrov v štirih nakazilih. Cerkvenik je pozneje izginil in se tako izognil pregonu. Kot je na današnjem predobravnavnem naroku pojasnil sodniku Cirilu Keršmancu, je živel v Dominikanski republiki, kjer so mu junija letos odvzeli prostost in ga kasneje izročili Sloveniji. Od konca junija je v priporu. Med bivanjem v Dominikanski republiki je diplomiral iz prava in bil zaposlen v odvetniški pisarni v Santo Domingu, je pojasnil danes. Navedel je še, da ima licenco mednarodnega detektiva in status ambasadorja EU pri mednarodnem združenju policijskih kuratov International alliance of chaplains and law enforcement s sedežem v New Yorku. Ne namerava pa se sklicevati na diplomatsko imuniteto, ki da bi mu po njegovem prepričanju sicer pripadla. Tožilstvo Cerkveniku očita štiri kazniva dejanja goljufije na škodo UKC Ljubljana. Kot je danes povzela tožilka Dragica Abrahamsberg, naj bi Cerkvenik prvič konec leta 2007 vodji finančne službe UKC Ljubljana Mariji Gačnik predložil podpisan nalog, na katerem je bil žig s podpisom generalne direktorice, za nakazilo 100.000 evrov na račun podjetja na Tajskem. Januarja 2008 je na podoben način uredil nakazilo 100.000 evrov na račun še enega podjetja v tujini, tokrat z utemeljitvijo, da gre za pokritje sodelovanja v nekem projektu Nata. Junija in julija 2008 pa je, s sklicevanjem na domnevno sodelovanje v EU projektu, iz katerega naj bi kasneje bolnišnica dobila sredstva v višini več kot milijona evrov, uredil še dve nakazili na račun podjetja v Franciji, prvo v višini 110.000 evrov, drugo pa v višini 150.000 evrov, je danes povzela tožilka. Abrahamsbergova je za Cerkvenika v primeru priznanja predlagala štiri leta in 10 mesecev enotne zaporne kazni. Obdolženi, ki je med svojimi poklicnimi referencami navedel tudi, da je predavatelj mednarodne varnosti na univerzi na Floridi, je bil pripravljen priznati krivdo, v kolikor bi tožilka očitek štirih kaznivih dejanj goljufije preoblikovala v očitek enega nadaljevanega kaznivega dejanja. Tožilka se s tem ni strinjala, zato Cerkvenik krivde ni priznal in bo oktobra stekla glavna obravnava. Že v začetku naroka je sicer Cerkvenik sodniku Keršmancu predlagal izključitev javnosti s sojenja, kot razlog pa navedel " posebni interes zaščite države", med listinami v spisu naj bi namreč bile tudi take, ki se nanašajo na "določene projekte, ki so bili označeni z oznako strogo zaupno". Tožilka je zapiranju sojenja nasprotovala, tako bo javnost s sojenja izključena le v času prebiranja omenjenih listin. Na predlog obrambe bodo na sojenju med drugim zaslišali nekdanjo prvo damo UKC Ljubljana Miklavčičevo in takratno vodjo financ v bolnišnici Marijo Bačnik. 8

Sta.si 13.09.2018 Četrtek Doseg: 520.000 12:22 Vir 1 / 1 V sporu z Občino Prevalje sodba v korist Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem V večletnem sporu med Zdravstvenim domom Ravne na Koroškem in Občino Prevalje zaradi vlaganj v fizioterapijo na Prevaljah je višje sodišče izdalo sodbo, po kateri mora prevaljska občina zdravstvenemu domu plačati več kot 200.000 evrov. V zdravstvenem domu pričakujejo plačilo, župan Prevalj Matic Tasič pa napoveduje zahtevo za revizijo. Spor glede vlaganj v ambulanto za fizioterapijo v domu starejših na Prevaljah sega v leto 2001, ko je Zdravstveni dom ( ZD) Ravne na Koroškem glede na dogovor in kasnejši dodatek k dogovoru nakazal prevaljski občini takratnih 39 milijonov tolarjev. S tem denarjem so v domu starejših končali prostore fizioterapije, s katerimi danes upravlja ZD Ravne, koristijo jih občani več občin, lastnica prostorov pa je prevaljska občina. Strani sta vse od takrat dogovor in dodatek k dogovoru razlagali vsaka po svoje. V ZD Ravne so ves čas poudarjali, da je celotni dogovor predvidel vračilo tega denarja z obrestmi vred, medtem ko so na prevaljski občini navajali, da ni šlo za posojilo. Spor je na sodišču pristal leta 2009, ko je po nekaj letih neuspešnih mediacijskih postopkov najprej ZD Ravne vložil tožbo proti Občini Prevalje, leta 2012 pa je Občina Prevalje vložila nasprotno tožbo. Različni postopki pred sodišči so se za zdaj končali v izvršljivi sodbi Višjega sodišča v Mariboru, ki sta jo strani prejeli v drugi polovici letošnjega avgusta. Višje sodišče je razsodilo v korist ZD Ravne na Koroškem, kjer pa prav tako niso v celoti zadovoljni z vsebino razsodbe. Medtem ko je bila prvostopenjska sodba, izdana spomladi letos, popolnoma v korist ZD, je namreč Višje sodišče v Mariboru odločilo, da se del sredstev, ki jih je Občina Prevalje namenila za obnovo ravenskega zdravstvenega doma v letih od 2003 do 2008, odšteje od dolgovanega zneska. "To je po vsebini nepravilno. Saj ostale občine, ki so to prav tako sofinancirale, niso dobile od nas denarja, da bi ga nam nazaj dale kot soinvestiranje. Ta del vsebinsko ni v redu, znaša pa 52.000 evrov," meni direktor ZD Ravne Stanislav Pušnik. Tako je v razsodbi višjega sodišča končni znesek v korist ZD 99.000 evrov, skupaj z obrestmi, ki že presegajo glavnico, in sodnimi stroški pa gre za 206.000 evrov, ki jih mora Občina Prevalje plačati zdravstvenemu domu, je Pušnik povedal za STA. Občina Prevalje je ZD že dala prvi predlog, v katerem je predlagala, da plača samo glavnico v višini 99.000 evrov, obresti pa naj se odpišejo, ter da bi s tem prenehali s sodnimi postopki. Predlog prevaljske občine je prejšnji teden obravnaval svet ZD Ravne, a se z njim ni strinjal. Trenutno na občini pripravljajo nov predlog za realizacijo sodbe, je za STA danes povedal župan Občine Prevalje Matic Tasič, ki vsebine tega predloga še ne razkriva. Če ne bo šlo drugače, pa bo občina iskala druge rešitve, je dejal Tasič, ki omenja možnost prodaje prostorov fizioterapije ali zaračunavanje najemnine. Hkrati je napovedal vložitev zahteve za revizijo, saj je uporaba izrednih pravnih sredstev še možna. "Žalostno je, da se lahko takšna stvar tako dolgo vleče in na nek način ob uporabi izrednih pravnih sredstev se lahko še naprej. Je pa sodba izvršljiva. Če ne bo poplačano v teh dneh, bomo dali izvršbo," pa je napovedal Pušnik. 9

Sta.si 13.09.2018 Četrtek Doseg: 520.000 14:14 Vir 1 / 1 Potrjena dva nova primera okužbe z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so minuli teden prejeli dve novi prijavi okužbe z virusom Zahodnega Nila. Kot je zapisano na spletnih straneh NIJZ, sta se obolela najverjetneje okužila v pomurski oz. savinjski regiji. Obe zboleli osebi sta bili zdravljeni v bolnišnici in odpuščeni v izboljšanem stanju v domačo oskrbo. NIJZ je do sedaj v letošnji sezoni zabeležil skupaj tri bolnike, okužene z virusom Zahodnega Nila. V Laboratoriju za diagnostiko zoonoz in laboratoriju WHO, inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete v Ljubljani so v letošnji sezoni testirali že več kot 50 bolnikov na okužbo z virusom Zahodnega Nila. Pri vseh, razen pri omenjenih treh bolnikih, so okužbo izključili. NIJZ sodeluje z ostalimi inštitucijami, predvsem z Zavodom za transfuzijsko medicino, Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke, veterinarsko stroko in ostalimi relevantimi deležniki z namenom, da se zagotavlja varna preskrba s krvjo, zagotavljajo. Kot so zapisali, redno spremljajo podatke ostalih evropskih držav, posebno sosednjih držav. Letošnja sezona je intenzivna, kar potrjuje visoko število obolelih v Evropi. Pojav zbolelih v Sloveniji je v skladu s pričakovanji, saj se okužbe z virusom Zahodnega Nila pojavljajo v regijah, ki mejijo na Slovenijo. 10

Sta.si 13.09.2018 Četrtek Doseg: 520.000 19:30 Vir 1 / 1 Samo Fakin - minister za zdravje (biografija) Novi minister za zdravje Samo Fakin je na tem področju prekaljen maček, saj je po izobrazbi zdravnik in že slabih 25 let zaseda vodilne funkcije v zdravstvu. Javnosti najbolj poznan je po dolgoletnem vodenju javne zdravstvene blagajne, od koder se je poslovil leta 2016, ker ni našel skupnega jezika s stranko SMC, ki bo sedaj del vlade. Za odhod s čela Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po dveh mandatih se je odločil, potem ko dvakrat ni dobil zadostne podpore za imenovanje v DZ. V SMC so kot razlog so navedli vsebinska razhajanja oz. da hočejo na mestu prvega moža ZZZS človeka, s katerim bodo lahko izpeljali zdravstveno reformo. Poklicno pot je Fakin nadaljeval v Thermani Laško kot predsednik uprave, a jo je letos zapustil iz osebnih razlogov. Letos je prevzel vodenje Zveze društev diabetikov Slovenije. V vlogi predsednika zveze je v pogovoru za glasilo zveze med drugim dejal, da bi morale politične stranke v programe zapisati, da čakalne dobe niso opcija. "Kako se to reši, se ve - z dodatnim denarjem in boljšo organizacijo. Mi smo oboje vsaj v zadnjih štirih letih uničili. Vedeti morate, da vodenja zdravstvenega sistema ni," je bil kritičen pred meseci, ko verjetno še ni vedel, da se prav njemu nasmiha vodenje zdravstvenega sistema. Krajšanje čakalnih vrst sodi tudi kratkoročne prednostne naloge, ki si jih je zadal v vlogi ministra in jih predstavil na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom. Prepričan je, da se lahko čakalne dobe za specialistično-ambulantne storitve v enem letu skrajšajo na nič ali 14 dni. Za to bo potrebovali okoli 10 milijonov evrov, za izničenje čakalnih dob za bolnišnične storitve pa 100 milijonov, je dejal. Poleg tega je med področja, kjer je treba ukrepati nemudoma, uvrstil reševanje otroške srčne kirurgije, med prioritete ministrovanja pa postavlja učinkovito upravljanje zdravstvenega sistema, boljše upravljanje javnih zdravstvenih zavodov, finančno stabilizacijo zdravstva z novimi viri financiranja ter meritve kakovosti v zdravstvu. Poleg tega se je zavzel za javno zdravstvo, a drugačno upravljanje javnih zdravstvenih zavodov. Po njegovem mnenju je smiselno ukiniti prostovoljno zdravstveno zavarovanje, a je treba prej odgovoriti, s čim in kako bodo v zdravstveni sistem dobili 500 milijonov evrov. Fakin je poklicno pot leta 1984 po diplomi na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani začel kot splošni zdravnik v rodnih Trbovljah, nato pa je med leti 1992 in 1994 vodil tamkajšnji zdravstveni dom. Po dveletnem skoku na ZZZS, kjer je bil svetovalec generalnega direktorja za področje zdravstvene ekonomike, je bil leta 1996 imenovan za direktorja Splošne bolnišnice Celje. Svet bolnišnice ga je razrešil, potem ko se je razvedelo, da so v Celju na recept predpisovali zdravilo, namenjeno dializnim bolnikom. A za Fakinovo odstavitvijo naj bi takrat tičal konflikt zaradi delovnega časa zdravnikov. Zaradi krivdne rešitve s tega mesta je nekaj časa pravico iskal na sodišču, a je na koncu od tožbe odstopil, češ da je imel vsega dovolj. Obtožbo proti njemu v aferi z eritropoetinom je tožilstvo umaknilo. V času njegove razrešitve iz vodstva celjske bolnišnice so ga nekateri tamkajšnji zdravniki obtožili, da je štirim predstojnikom oddelkov grozil s pištolo. Zaradi tega je proti avtorjem izjav vložil ovadbo zaradi klevetanja, zgodba pa se je zaključila s pobotom, Fakin je sprejel njihovo opravičilo. Po burnem odhodu s čela celjske bolnišnice je bil Fakin član strokovnega sveta pri ministrstvu za zdravje ter v letu 2006 sekretar v službi vlade za razvoj, odgovoren za področje reform v zdravstvu. Nato se je začelo njegovo devetletno vodenje javne zdravstvene blagajne. Dobršen del tega obdobja je zaznamovala gospodarska in finančna kriza, ki je močno načela tudi finančno stanje slovenskega zdravstva. Mnogi so Fakinu takrat očitali, da ZZZS neselektivno, s splošnim nižanjem cen zdravstvenih storitev reže v stroške v zdravstvu. 61-letni Trboveljčan ima sicer podjetje Zdravstvene storitve Samo Fakin, od leta 2009 pa več nima zdravniške licence, prav tako ni več član zdravniške zbornice. Je poročen, ima dve hčeri in enega vnuka. Njegova soproga, prav tako zdravnica, je nekaj časa tudi vodila trboveljski zdravstveni dom. Kot pravi, v prostem času rad vrtnari in je že pravi mali kmetovalec. 11

Sta.si 13.09.2018 Četrtek Doseg: 520.000 19:24 Vir 1 / 2 Po izvolitvi vladne ekipe se začenja delo za uresničitev predvolilnih obljub (tema) Letošnjo volilno kampanjo so zaznamovale predvsem obljube strank o reševanju nakopičenih težav v zdravstvu, pa skrb za varnost in zunanjepolitična vprašanja. Po več kot treh mesecih povolilnih usklajevanj bodo morale stranke nove vlade zagristi še v mnoga druga kisla jabolka. In tudi ta vlada se lahko, kot kaže, za sto dni miru obriše pod nosom. Reševanje nakopičenih težav v zdravstvu nujno, a verjetno drago Novi predsednik vlade Marjan Šarec je že večkrat zdravstvo uvrstil v sam vrh prioritet mandata in ga označil za najzahtevnejše področje. Njegovi oceni pritrjujejo tudi velika pričakovanja zdravniškega ceha. Prva naloga novoimenovane vladne ekipe bo skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih vrst, ob čemer se zaveda, da brez dodatnih finančnih injekcij v zdravstvo ne bo šlo. Ali povedano z besedami novega zdravstvenega ministra Sama Fakina: čakalne dobe lahko skrajšajo na nič, a bi za to potrebovali 100 milijonov evrov. Šarec je danes v predstavitvi ministrske ekipe dejal, da "ne gre samo za denar, gre tudi za organizacijo dela, zagotovitev kapacitet, predvsem pa zagotoviti dovolj kadra". Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo delovanje ministrstva in vseh zdravstvenih ustanov v Sloveniji potekalo usklajeno, saj bo v nasprotnem primeru nemogoče doseči kakršenkoli rezultat. Finance, strokovnost in sodelovanje so po njegovem mnenju ključni za reševanje nakopičenih problemov. Na seznamu koalicijskih zavez je postopno povečanje skupnih sredstev za zdravstvo do konca mandata na devet odstotkov BDP. Hkrati pa vlado čaka zahteven izziv zagotavljanja vzdržnosti zdravstvene blagajne. Koalicija predvideva tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega je med področji, kjer je treba ukrepati nemudoma, reševanje otroške srčne kirurgije, saj dogajanje na tem področju že lep čas buri duhove slovenske javnosti. Čakajo jih milijonske zahteve sindikatov javnega sektorja Še eden od ministrov, ki bo moral rokave zavihati nemudoma, je minister za javno upravo Rudi Medved. Šarčev predhodnik Miro Cerar je namreč odstopil pred sklenitvijo sporazuma s sindikati javnega sektorja, ti so nato stavkovne aktivnosti zamrznili. Medveda tako čakajo več sto milijonov evrov vredne zahteve različnih poklicnih skupin javnega sektorja. Sindikalisti sicer pričakujejo, da bo nova vlada nadaljevala pogajanja tam, kjer jih je Cerarjeva končala. Koalicijske stranke med načrti na področju javne uprave navajajo prenovo sistema plač v javnem sektorju glede na značilnosti posameznih poklicev z natančno opredelitvijo nagrajevanja glede na učinkovitost ter uspešnost. Prav tako bi nadgradile sistem javnega naročanja, racionalizirale delovanje državne uprave, lokalnim skupnostim pa bi povečale pristojnosti in odgovornosti. Je pa Medved že ocenil, da enoten plačni sistem po njegovi oceni kljub anomalijam v tem trenutku nima alternative. Želje proti finančnim zmožnostim Tako urejanje zdravstva kot pomiritev strasti v javnem sektorju bosta za novo vlado pomenili iskanje ravnovesij med željami in finančnimi zmožnostmi. Proračun za prihodnje leto bodo tako prilagodili skladno z zavezami iz koalicijske pogodbe. Glavni vodili koalicije pri vodenju javnih financ naj bi bili po napovedih vendarle javnofinančna vzdržnost in upoštevanje fiskalnega pravila. Posledično se obetajo spremembe pri obdavčitvi dohodkov gospodarskih družb in kapitalskih dobičkov, predvsem z napovedjo teh zadnjih pa si je vlada že ustvarila fronto s predstavniki gospodarstva. S sklenitvijo sporazuma z Levico je sicer koalicijska pogodba dobila še bolj socialne poteze, kot so se zarisovale sprva. S ciljem približevanja obremenitev za delodajalce in delojemalce želijo postopoma dvigniti prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce. Vzpostaviti želijo demografski sklad, sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi ter povišati pokojnine, socialno pomoč, nadomestilo za brezposelnost ter minimalno plačo. Vprašanje pa je tudi, ali bodo lahko našli skupni jezik glede upravljanja državnega premoženja. V LMŠ so napovedali nadaljevanje postopkov prodaje NLB, za manjšinsko vlado pa bo eden prvih preizkusnih kamnov tudi imenovanje guvernerja Banke Slovenije. Šarec je danes dejal, da se je mnogo in preveč v zadnjih dneh govorilo o davkih in gospodarstvu, kritike, da bo ta vlada uničila podjetniško pobudo in ustvarila neke vrste evropsko Venezuelo, pa odločno zavrnil: "Nikoli in nikdar!" Kontinuiteta zunanje politike tudi v luči zagotavljanja nacionalne varnosti Na področju zunanje politike večjih sprememb ni pričakovati, saj se na to mesto seli dosedanji premier Miro Cerar. Predvsem v odnosu do Hrvaške bo zagovarjal spoštovanje mednarodnega prava in uveljavitev arbitražne odločbe o meji. Napoveduje tudi "bolj uravnoteženo" zunanjo politiko v smislu odnosov z ZDA in Rusijo. Eden večjih diplomatskih izzivov za to vlado pa bo predsedovanje Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Posebej je koalicija izpostavila skrb za varnost, tudi v luči še vedno aktualnih migracij v Evropo. Tako bo na tem delu pomembno sodelovanje Cerarja z njegovim predhodnikom Karlom Erjavcem, ki odhaja na obrambni resor, ter z notranjim 12

Sta.si 13.09.2018 Četrtek Doseg: 520.000 19:24 Vir 2 / 2 ministrom Boštjanom Poklukarjem, ki ima z obvladovanjem migracij že nekaj izkušenj. Obeta se dolgo pričakovana prenova sistemov nacionalne varnosti in tudi sprejem nove resolucije nacionalne varnosti. Ograja na meji s Hrvaško bo ostala oz., kot so zapisali v koalicijski pogodbi, "jo bodo odstranili, ko bodo razmere to dopuščale". Nadaljevanje projekta drugi tir Eden večjih projektov, kjer bo nova vlada morala nadaljevati s podedovanim, je tudi začetek gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Sicer pa naj bi pri razvoju in infrastrukturi iskala ravnovesje s skrbjo za okolje. Več sredstev med drugim napovedujejo še za znanost, šport in kulturo ob ničelnem davku na knjige, za mlade pa najemniška stanovanja in shemo pripravništev. Nekaj reformnega naboja je razbrati tudi iz napovedi na področju sodstva, saj med drugim napovedujejo preizkusno dobo za sodnike. Prav tako napovedujejo razmislek o spremembi proporcionalnega volilnega sistema ter dodatnem volilnem dnevu in podaljšanju odprtja volišč. 13

Dnevnik.si 13.09.2018 Četrtek Doseg: 208.274 23:10 Vir 1 / 1 23:10 13.09.2018 Tek ob svetovnem dnevu sepse V okviru meseca sepse septembra že četrtič organizirajo dogajanje, katerega glavni namen je ozaveščati splošno in strokovno javnost o sepsi. Tako strokovno kot družabno dogajanje bo potekalo pod okriljem Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, Združenja za infektologijo pri SZD in Slovenskega združenja za intenzivno medicino. V nedeljo bo ob 10. uri potekal tek ob svetovnem dnevu sepse v Mostecu v Ljubljani. Udeležba na teku je brezplačna, udeleženci prejmejo tudi majčko dneva sepse. Predvidena sta dva kroga skupne dolžine 3,4 kilometra, po želji lahko tudi več. Zbirno mesto je ob 9.30 ob prostorih rekreacijskega društva Mostec. Za predhodno prijavo pošljite svoje ime, priimek in številko majice na simona.rojs@kclj.si. lo sepsa tek svetovni dan sepse 14

Govori.se 13.09.2018 13. 9. 2018 Svetovni dan sepse - za boljšo ozaveščenost o tej bolezni - Novice - Govori.se Doseg: 123.512 08:20 Vir 1 / 2 Četrtek Svetovni dan sepse - za boljšo ozaveščenost o tej bolezni Po svetu se 13. septembra obeležuje svetovni dan sepse. Ob tej priložnosti se tako zvrsti večje število strokovnih in družabnih dogodkov, katerih namen je ozaveščati splošno in strokovno javnost o tej infekcijski bolezni. Sepsa vsako leto prizadene približno 30 milijonov ljudi, osem milijonov jih umre, a je med ljudmi zelo slabo poznana bolezen. Sepsa je infekcijska bolezen, ki pomeni vdor mikrobov in njihovih strupov v kri. Bolnika neposredno življenjsko ogroža, kaže pa se z motnjo v delovanju posameznih organov in neustreznim odzivom bolnika na okužbo. Svetovni dan sepse je nastal leta 2012 na pobudo Svetovne zveze bolnikov s sepso. Namen svetovnega dneva je ozaveščati tako splošno kot strokovno javnost o tej bolezni. Zveza si prizadeva, da bi do leta 2020 znižali število smrtnih primerov zaradi sepse za 20 odstotkov, je zapisano na spletni https://govori.se/novice/svetovni-dan-sepse-za-boljso-ozavescenost-o-tej-bolezni/ 1/2 15

Govori.se 13.09.2018 13. 9. 2018 Svetovni dan sepse - za boljšo ozaveščenost o tej bolezni - Novice - Govori.se Doseg: 123.512 08:20 Vir 2 / 2 Četrtek strani organizacije. Kot navajajo pri zvezi, zaradi sepse umre vsa osem milijonov ljudi na leto. Vseeno pa je bolezen zelo slabo poznana med ljudmi, kako jo ljudje poznajo, pa je odvisno zlasti od države in izobrazbe. Podobno malo ljudi je seznanjenih s tem, da se lahko sepso prepreči denimo s cepljenjem in ustrezno higieno. Ključno je tudi pravočasno odkrivanje oz. prepoznavanje bolezni in posledično zdravljenje, kar lahko zmanjša smrtnost zaradi sepse za polovico. Zaradi pomanjkanja znanja in poznavanja je sepsa med vodilnimi boleznimi, pri katerih bi lahko preprečili smrtne žrtve. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana bo danes potekalo strokovno srečanje na to temo. Nastopili bodo številni strokovnjaki, ki bodo spregovorili bodo o različnih oblikah sepse, trenutnih in novih načinih zdravljenja ter diagnosticiranja te bolezni in obravnavi bolnikov s to infekcijsko boleznijo. V nedeljo pa bo v Mostecu v Ljubljani potekal tek ob svetovnem dnevu sepse. Predvidena sta dva kroga skupne dolžine 3,4 kilometra, po želji lahko tudi več. Udeležba na teku je brezplačna, udeleženci bodo prejeli tudi majico. Tako današnje kot nedeljsko dogajanje bo potekalo pod okriljem klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, Združenja za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu in Slovenskega združenja za intenzivno medicino. https://govori.se/novice/svetovni-dan-sepse-za-boljso-ozavescenost-o-tej-bolezni/ 2/2 16

Dnevnik 14.09.2018 Petek Doseg: 98.000 Stran: 14 Površina: 45 cm 2 1 / 1 Tek ob svetovnem dnevu sepse V okviru meseca sepse septembra že četrtič organizirajo dogajanje, katerega glavni namen je ozaveščati splošno in strokovno javnost o sepsi. Tako strokovno kot družabno dogajanje bo potekalo pod okriljem Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, Združenja za infektologijo pri SZD in Slovenskega združenja za intenzivno medicino. V nedeljo bo ob 10. uri potekal tek ob svetovnem dnevu sepse v Mostecu v Ljubljani. Udeležba na teku je brezplačna, udeleženci prejmejo tudi majčko dneva sepse. Predvidena sta dva kroga skupne dolžine 3,4 kilometra, po želji lahko tudi več. Zbirno mesto je ob 9.30 ob prostorih rekreacijskega društva Mostec. Za predhodno prijavo pošljite svoje ime, priimek in številko majice na simona.rojs@kclj.si. x 17

Mladina.si 14.09.2018 Petek Doseg: 83.391 00:05 Vir 1 / 2 STAŠ ZGONIK 14. 9. 2018 MLADINA 37 DRUŽBA Dietna samopostrežba Pediatri želijo omejiti izbirčnost pri šolski prehrani Z novim šolskim letom so začela veljati nova pravila za prehrano v šolah in vrtcih. Natančneje, pediatri so ugotovili, da je šla izbirčnost staršev, ki za otroke zahtevajo najrazličnejšo prehrano na podlagi filozofskih prepričanj ali priporočil zdravilcev, odločno predaleč in da je treba zadevo spraviti nazaj v smiselne okvire.»trenutno je moderna prehrana brez glutena oziroma brez laktoze, ki jo nekateri starši uvedejo tudi pri otroku, ki nima celiakije ali alergije,«pravi dr. Anja Koren Jeverica iz Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na Pediatrični kliniki. Zahteve po posebnem prehranskem režimu včasih že mejijo na absurdne.»izvedela sem za primer, ko je bila otroku predpisana dieta brez rdečih živil,«pravi dr. Špela Žnidaršič Reljič, pediatrinja iz mariborskega Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca.»Vem za vzgojiteljico, ki ima v oddelku 15 otrok, od katerih jih je devet na posebnih dietah.«posebne diete so lahko medicinska nuja. Taka je denimo brezglutenska prehrana pri celiakiji ali prehrana brez mlečnih izdelkov pri ugotovljeni alergiji na kravje mleko. Pri takih otrocih je strogo spoštovanje diete ključno za njihovo zdravje. Za medicinsko upravičene diete so šole in vrtci že do zdaj praviloma zahtevali zdravniška potrdila, do katerih pa so starši včasih prišli neupravičeno.»k zdravniku so prišli samo po potrdilo za dieto, ki jo je predpisal zdravilec in so jo sami že uvedli,«razlaga Špela Žnidaršič Reljič. Zakon o šolski prehrani določa, da dietne obroke šola zagotovi»v okviru dodatne ponudbe, v skladu s svojimi zmožnostmi«. Te pa so pogosto omejene.»mislim, da je povsem logično, da vrtci in šole niso restavracije in da nimajo zmogljivosti, da bi kuhali a la carte menije za otroke,«pravi dr. Anja Koren Jeverica.»Taka situacija je tudi potencialno nevarna za otroke, ki potrebujejo dieto iz medicinskega razloga, saj je v okoliščinah, ko ima dieto veliko otrok, verjetnost za napako dosti večja.«v skladu z novimi priporočili, ki so jih spisali člani več sekcij Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, lahko medicinsko upravičeno dieto trajno predpiše le zdravnik specialist z dodatnim znanjem z ustreznega področja, na primer alergolog za alergije. Potrdilo otrokovega izbranega pediatra, šolskega ali družinskega zdravnika bo večinoma veljalo samo 18

Mladina.si 14.09.2018 Petek Doseg: 83.391 00:05 Vir 2 / 2 začasno.»otrokom bomo s priporočili omogočili pridobitev strokovno utemeljenih diet ter zmanjšali nepotrebne in včasih škodljive prehranske omejitve,«je prepričana Špela Žnidaršič Reljič. Po mnenju dr. Jerneja Dolinška, vodje enote za pediatrično gastroenterologijo na mariborski Kliniki za pediatrijo, je ureditev ključna za zaščito visokega standarda šolske prehrane.»vse preveč ljudi zahteva vse preveč diet. Nekatere so bolj, nekatere manj medicinsko utemeljene. Zraven so še verska, pa tudi čisto filozofska prepričanja. In ko je takšnih posebnih želja preveč, se šole začno spraševati, ali so jim sploh še sposobne ustreči. Skrbi me, da se utegne zgoditi, da bodo šole dvignile roke od zagotavljanja prehrane in staršem prepustile, da sami zagotovijo prehrano otrokom. V tem primeru bodo seveda na slabšem manj premožni.«to, da v Sloveniji vsak otrok v šoli dobi vsaj en topel obrok, je po njegovem mnenju izredno dobro. Smo med redkimi razvitimi državami, ki to omogočajo.»in zdaj nam grozi, da bomo zaradi preštevilnih zahtev z ne ravno prepričljivimi razlogi za posebne diete to izgubili.«19

Radio City, Novice - 14:03 13.09.2018 Četrtek Doseg: 69.000 Trajanje: 01:00 1 / 1 Razstava medicinske opreme in zanimiva predavanja v Mariboru RADIO CITY, 13.09.2018, NOVICE, 14:03 VODITELJICA: Zdravniško društvo Maribor danes v Dvorani Lukna razstavlja medicinsko opremo zdravstvenih domov. Razstava bo trajala dva dni, vstop je brezplačen, na njej pa bo možno preizkusili različno medicinsko opremo in poslušali zanimiva predavanja. Predsednik društva Jernej Završnik razlaga, da si med drugim želijo ponovno spodbuditi zamrlo sejemsko dejavnost v mestu. JERNEJ ZAVRŠNIK (Zdravniško društvo Maribor): Po drugi strani pa želimo kot zdravniško društvo spodbuditi ljudi, da razmišljajo predvsem o tem, kaj lahko sami naredijo za svoje zdravje. Gre za v bistvu eno prepletanje tega kar danes na tržišču obstaja in seveda tisto, kar pač današnja medicina zna. 20

Radio City, Novice - 11:00 13.09.2018 Četrtek Doseg: 69.000 Trajanje: 01:00 1 / 1 Zdravniško društvo Maribor pripravilo prve dneve zdravja RADIO CITY, 13.09.2018, NOVICE, 11:00 VODITELJ: Zdravniško društvo Maribor danes v Dvorani Lukna razstavlja medicinsko opremo zdravstvenih domov. Tine Murn poroča, da gre za prve mariborske dneve zdravja. TINE MURN (novinar): Vstop na razstavo bo oba dni brezplačen, obiskovalci pa boste lahko preizkusili različno medicinsko opremo in poslušali zanimiva predavanja. Predsednik društva Jernej Završnik razlaga, da si želijo po eni strani ponovno spodbuditi zamrlo sejemsko dejavnost v Mariboru. JERNEJ ZAVRŠNIK (Zdravniško društvo Maribor): Po drugi strani pa želimo kot zdravniško društvo spodbuditi ljudi, da razmišljajo predvsem o tem, kaj lahko sami naredijo za svoje zdravje. MURN: Mariborska občina je omogočila brezplačen razstavljavski prostor, na katerem boste lahko izvedeli marsikaj o skrbi za lastno zdravje. ZAVRŠNIK: Gre za v bistvu eno prepletanje tega kar danes na tržišču obstaja in seveda tisto, kar pač današnja medicina zna. MURN: Završnik dodaja, da je bil podoben sejem že leta 1926. Takrat so predavali o boleznih tistega časa, kot je denimo tuberkuloza, no, ena tema pa je ostala tudi skoraj sto let kasneje, in sicer prehranske navade. 21

Mladina 14.09.2018 Petek Doseg: 56.000 Stran: 12 Površina: 201 cm 2 1 / 1 Dietna samopostrežba Pediatri želijo omejiti izbirčnost pri šolski prehrani / StaS Zgonik Z novim šolskim letom so začela veljati nova pravila za prehrano v šolah in vrtcih. Natančneje, pediatri so ugotovili, daje šla izbirčnost staršev, ki za otroke zahtevajo najrazličnejšo prehrano na podlagi filozofskih prepričanj ali priporočil zdravilcev, odločno predaleč in da je treba zadevo spraviti nazaj v smiselne okvire.»trenutno je 'moderna prehrana brez glutena oziroma brez laktoze, ki jo nekateri starši uvedejo tudi pri otroku, ki nima celiakije ali alergije,«pravi dr. Anja Koren Jeverica iz Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na Pediatrični kliniki. Zahteve po posebnem prehranskem režimu včasih že mejijo na absurdne.»izvedela sem za primer, ko je bila otroku predpisana dieta brez rdečih živil,«pravi dr. Spela Žnidaršič Reljič, pediatrinja iz mariborskega Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca.»Vem za vzgojiteljico, ki ima v oddelku 15 otrok, od katerih jih je devet na posebnih dietah.«posebne diete so lahko medicinska nuja. Taka je denimo brezglutenska prehrana pri celiakiji ali prehrana brez mlečnih izdelkov pri ugotovljeni alergiji na kravje mleko. Pri takih otrocih je strogo spoštovanje diete ključno za njihovo zdravje. Za medicinsko upravičene diete so šole in vrtci že do zdaj praviloma zahtevali zdravniška potrdila, do katerih pa so starši včasih prišli neupravičeno.»k zdravniku so prišli samo po potrdilo za dieto, ki jo je prepisal zdravilec in sojo sami že uvedli,«razlaga Spela Žnidaršič Reljič. Zakon o šolski prehrani določa, da dietne obroke šola zagotovi»v okviru dodatne ponudbe, v skladu s svojimi zmožnostmi«. Te pa so pogosto omejene.»mislim, daje povsem logično, da vrtci in šole niso restavracije in da nimajo zmogljivosti, da bi kuhali a la carte menije za otroke,«pravi dr. Anja Koren Jeverica.»Taka situacija je tudi potencialno nevarna za otroke, ki potrebujejo dieto iz medicinskega razloga, saj je v okoliščinah, ko ima dieto veliko otrok, verjetnost za napako dosti večja.«v skladu z novimi priporočili, ki so jih spisali člani več sekcij Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, lahko medicinsko upravičeno dieto trajno predpiše le zdravnik specialist z dodatnim znanjem z ustreznega področja, na primer alergolog za alergije. Potrdilo otrokovega izbranega pediatra, šolskega ali družinskega zdravnika bo večinoma veljalo samo začasno.»otrokom bomo s priporočili omogočili pridobitev strokovno utemeljenih diet ter zmanjšali nepotrebne in včasih škodljive prehranske omejitve,«je prepričana Špela Žnidaršič Reljič. Po mnenju dr. Jerneja Dolinška, vodje enote za pediatrično gastroenterologijo na mariborski Kliniki za pediatrijo, je ureditev ključna za zaščito visokega standarda šolske prehrane.»vse preveč ljudi zahteva vse preveč diet. Nekatere so bolj, nekatere manj medicinsko utemeljene. Zraven so še verska, pa tudi čisto filozofska prepričanja. In ko je takšnih posebnih želja preveč, se šole začno spraševati, ali so jim sploh še sposobne ustreči. Skrbi me, da se utegne zgoditi, da bodo šole dvignile roke od zagotavljanja prehrane in staršem prepustile, da sami zagotovijo prehrano otrokom. V tem primeru bodo seveda na slabšem manj premožni.«to, da v Sloveniji vsak otrok v šoli dobi vsaj en topel obrok, je po njegovem mnenju izredno dobro. Smo med redkimi razvitimi državami, ki to omogočajo.»in zdaj nam grozi, da bomo zaradi preštevilnih zahtev z ne ravno prepričljivimi razlogi za posebne diete to izgubili.«22

Koroški radio, Osrednja poročila - 14:34 13.09.2018 Četrtek Doseg: 23.000 Trajanje: 02:00 1 / 1 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec se sooča s pomanjkanjem specialistov KOROŠKI RADIO, 13.09.2018, OSREDNJA POROČILA, 14:34 VODITELJICA: Slovenjgraška bolnišnica se sooča tudi s pomanjkanjem zdravnikov specialistov. Več pa Irena Fasfalt. IRENA FASFALT (novinarka): Kot smo že poročali se Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, ki izvaja ukrepe sanacijskega programa za zmanjšanje izgub, se tudi v polletju sooča s 644 tisoč evri primanjkljaja, to pa predvsem zaradi neurejenega financiranja urgentnega centra. Se pa bolnišnica sooča tudi s pomanjkanjem kadrov, predvsem zdravnikov specialistov, še vedno pa po zakonu ni možno, da bi sama predpisovala specializacije. Potrebovali bi najmanj 25 zdravnikov za področje urologije, ortopedije, abdominalne kirurgije in interne medicine. Pojasnjuje direktor Janez Lavre. Dr. JANEZ LAVRE (direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec): Aktivne kadrovske politike management bolnišnica praktično s strani zdravnikov ne more izvajati, zaradi tega, ker šele s spremembo zakona, letošnje leto oz. konec lanskega leta, o zdravstveni dejavnosti, lahko nekaj specializacij podelimo sami z znanim plačnikom, pa vendar to zajema neupravičena finančna sredstva bolnišnice. Vse ostalo, kar pa se je po letu 2000 podeljevalo specializacij, pa ne ZZZS, ne Zdravniška zbornica, ne Ministrstvo za zdravje, ni vztrajalo, da bi se ti specializanti, potem ko končajo specialistični spis, zaposlili v naši bolnišnici, ampak so odhajali drugam. V vsem tem vmesnem času pa novih specializacij nismo mogli podeliti. Drugače je na področju kadra zdravstvene nege, kjer smo vseskozi peljali ustrezno kadrovsko politiko in pomanjkanja trenutno še nimamo. FASFALT: Če ne bi bilo izgube v urgentnem centru, bi nekaj več denarja slovenjgraška bolnišnica lahko namenila tudi specializacijam za potrebe bolnišnice. Ker se kmalu izteka tudi enoletni mandat vršilki dolžnosti dr. Janji Makuc, je bolnišnica že objavila nov razpis. V drugi polovici oktobra se bodo na svetu zavoda predstavili morebitni kandidati, direktor Lavre pa pričakuje, da se bo dr. Jana Makuc znova prijavila, saj njeno delo ocenjuje dobro in odgovorno. Slovenjgraška bolnišnica, pa pravi Lavre, je pred novim zagonom strokovnega razvoja. 23

Delo - Svet kapitala 14.09.2018 Petek Doseg: Stran: 5 Površina: 2.253 cm 2 1 / 6 Delavski razred zaradi digitalizacije ostaja brez perspektive S TEM DEJSTVOM LAHKO DELNO POJASNIMO TUDI NAJNOVEJŠO ERO LAŽNIH NOVIC, KI POVZROČA HIS- TERIJO V DRUŽBI, RAZLAGA KOMU- Dejan Verčič je raziskovalec strateškega komuniciranja, predava na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani ter na domačih in tujih konferencah. Bil tako priljubljene in kakšne učinke ustvarjajo? Pred nekaj leti sem opazil, da so pri tehničnih izdelkih začela izginjati tiskana navodila za uporabo. Najprej sem mislil, da je razlog v varčevanju pri papirju in so navodila objavljena pač na spletu. Potem pa sem pri opazovanju svojih otrok opazil, da pri uporabi nove naprave ne iščeta navodil v pisni obliki, ampak poiščeta na youtubu video o njej. NIKOLOG DR. DE- JAN VERČIČ, KI BO je ustanovni direktor Slovenske tiskovne agencije (STA), po nastanku slovenske države je bil tudi ustano- Resnica je, da je njun način učenja veliko bolj učinkovit in nazoren kot moj klasični z branjem. Visokoteh- NA VVEEKENDME- DIAFESTIVALU V ROVINJU PRI- HODNJO SOBOTO vitelj Pristopa, ene največjih agencij za oglaševanje in odnose z javnostjo v Sloveniji, a je iz njenega lastništva in upravljanja izstopil že pred skoraj desetimi leti, nato pa se je za desetletje posvetil izključno raziskovanju nološka panoga nam predstavlja novosti in nas uči le še z videom. V tridesetih sekundah zdaj razumeš določene materije veliko bolje kot prej ob branju avtorjevih zapisov. Prihaja tudi razširjena resničnost, ki GOVORIL O TEM, KAKO ČEDALJE VEČJA DOMINA- CIJA UPORABE FOTOGRAFIJE IN VIDEA NAD BRA- NJEM NE POME- NITA EROZIJE VSEBIN, AMPAK LE NJENO NADGRA- DNJO, KI BO VO- DILA V TEMELJITO SPREMEMBO ME- DIJSKE KRAJINE, S TEM PA TERJA- LA NOVA ZNANJA MEDIJSKIH UPO- RABNIKOV. PlJA KAPITANOVIČ Kaja Kovič in pisanju. Lani se je znova aktiviral v praksi kot partner in direktor za znanje v družbi Stratkom. V prihajajočih letih se pričakuje strm vzpon videovsebin. Kaj to pove o medijskih navadah mlajših generacij, ki si, kot opozarjajo nekateri raziskovalci, mnenje ustvarijo ob pregledovanju nekajminutnih videoposnetkov? Naša zahodna civilizacija je doslej temeljila na pisani besedi. V realnem življenju pa smo ves čas živeli tudi druge izkušnje, ne le pisne. Tisti, ki so bili rojeni v zadnjih dvajsetih letih, pa so se rodili v prostor, ki jim je tehnološko omogočal druge izkušnje. Bil bi zelo previden, preden bi jih obsodil, daje to pomanjkljivost oziroma dejavnik, zaradi katerega bodo imeli v prihodnosti težave. Bojim se, da bo nasprotno. Mi, ki smo bili rojeni v besedni svet, težje shajamo v večmedijskem svetu, kjer je sposobnost rabe slike, videa, glasbe enako pomembna kot sposobnost rabe pisane besede. Morda pa bomo za uspešno življenje v 21. stoletju vsi morali postati medijsko večpismeni. Zakaj so videovsebine postale bo k temu spremenjenemu načinu konzumacije in učenja le še dodatno prispevala. Kaj menite o vlogi množičnih medijev kot informatorjev in obveščevalcev družbe? Je ta njihova vloga v digitalni dobi sploh še potrebna? To je odvisno od tega, kako definiramo medije. Mediji danes v resnici cvetijo bolj kot kdaj prej. Ampak ne tisti, ki so v lasti tradicionalnih medijskih hiš. Ce pogledamo velike multinacionalke, lahko ugotovimo, da so vse izdajateljice ogromne količine tiska, proizvajajo veliko vizualnih vsebin, nekatere imajo lastne televizijske kanale, radijske postaje, spletne strani in zelo dobro organizirana družbena omrežja. Problem je, da medijev ne znamo več misliti. Način, kako o njih razmišljamo, izvira iz dvajsetega stoletja, realnost pa se je spremenila. Po drugi strani moramo biti tudi realni. Večina ljudi danes v glavnem precej dobro živi. Nič niso manj obveščeni, kot so bili kdaj prej, verjetno so celo bolj. So tudi bolj izobraženi kot kdaj prej, na razpolago imajo tudi več zabave. Vse potrebe, ki naj bi jih 24

Delo - Svet kapitala 14.09.2018 Petek Doseg: Stran: 5 Površina: 2.253 cm 2 2 / 6 zadovoljevali množični mediji, so drame Orsona Wellesa Vojna svetov. zbornico, da daje dovoljenja zdravni- danes veliko bolj zadovoljene kot kdaj prej. Iz tega sledi, da očitno mediji niso v takšni krizi. Kriza je s Drugi val je bil v poznih 40. letih prejšnjega stoletja v kontekstu propagande in protipropagande komu- kom za opravljanje poklica. Če se zdravnik ne drži tega, kar zdravniška zbornica sprejema kot medicin- tradicionalnimi izdajatelji. In vsemi nizma. Do padca berlinskega zidu je sko doktrino, se mu licenca lahko tistimi, ki so ostali tam zaposleni, ki ne vidijo poti naprej. Ne znamo jih misliti pa tudi ne konzumirati, da bi iz teh vsebin znali izluščiti tisto, kar je res in kar se je res zgodilo. Misliti, torej razumeti medije in na Zahodu obstajalo prepričanje, da so naši ideali zaželeni povsod. To je tako samoumevno, da se je v ZDA zgodilo razformiranje podsistemov, ko je pod Clintonom bila ukinjena zvezna agencija za informiranje (USIA), ki je bila zadolžena za informativno delovanje v tujini. To odvzame. Znanstvena doktrina je zaščitena z državno represijo. In v zadnjih nekaj letih se tudi to razblinja. Ljudje danes dvomimo o vseh avtoritetah. Ni več tiste, ki bi ji na splošno priznali, da se je sposobna izreči o čemerkoli. Obstaja sociološki pogled na ta proces. Steve njihova pričakovana vrednost za je bila posledica prepričanja, da je Fuller je britanski sociolog, ki pravi, uporabnika sta ena stvar, kaj je res bil komunizem premagan. Zahod je da je to, kar se nam danes dogaja z in kaj ne, pa druga. V Evropskem zmagal, zgodovina se je zaključila, znanostjo, podobno pojavu prote- komunikacijskem monitorju, v zaradi česar ZDA lahko zmanjšajo stantizma. Tako, kot je protestanti- veliki vseevropski raziskavi, ki jo izdatke za vojsko in propagando. zem s knjigo ljudem omogočil, da so že dvanajsto leto izvajam s kolegi z Nato se je zgodilo presenečenje in dobili neposredni vpogled v božjo univerz v Nemčiji, Španiji, na Nizo- dvojni obrat. Pojavila se je močnejša besedo v svojem jeziku, zaradi česar zemskem in v Veliki Britaniji, smo Kitajska, Rusija pa se je postavila na so Cerkev in cerkveno hierarhijo poklicne komunikatorje spraševali, noge. Njuno delovanje je povzročilo postavili na popolnoma drugo mes- kako se srečujejo z lažnimi novicami in kako problematične so zanje. precejšen šok. Različni deli sveta Zahoda niso videli več kot želene toč- to, se danes zaradi interneta dogaja z znanjem in znanostjo. Vsi imamo V letošnji raziskavi smo ugotovili, ke, ampak so začeli iskati druge poti. občutek, da nam je znanje dostopno da se vsi soočajo s problemom laž- Pojavila so se družbena omrežja, ki z nekaj kliki. Najbolj zabavno je to, nih novic. Po mnenju 81 odstotkov so začela bistveno bolj prodirati v da tudi tisti, ki smo kritični in se anketirancev je njihov glavni vir množice, kot so pred tem lahko tra- zavedamo pomanjkljivosti spleta ter splet oziroma družbena omrežja in dicionalni množični mediji, vendar- priznavamo, da po nekaj prebra- kar 60 odstotkov jih meni, da lažne le tradicionalno bolj pod nadzorom nih člankih nismo in ne moremo novice prihajajo tudi iz tradicio- držav, najmanj vsaj prek zakonske biti strokovnjaki za vse, na koncu nalnih medijev. Kar pomeni, da regulacije. Temu je sledilo, in to je dneva, če zbolimo, najprej na spletu so mediji v zaznavah poklicnih komunikatorjev enaki producenti bilo presenečenje, da je rusko-kitajsko delovanje povzročilo učinke, ki preverimo, kaj nam je, in običajno k zdravniku pridemo z že izdelano te- lažnih vesti kot družbena omrežja. so bili drugačni od pričakovanih. orijo o svojem zdravstvenem stanju O Sloveniji je pomembna ugo- Ljudje so na njihovo informativno in ukrepih, ki jih pričakujemo, da jih tovitev ta, da je medijski prostor popolnoma politiziran. Imamo celo dve novinarski skupini - in to za uporabnika medijev pomeni, da mu je ena bližje kot druga, torej po njegovem mnenju tista druga proizvaja lažne novice. Postanemo pristranski v mnenju o tem, kaj res in kaj ni. To je zelo podobno temu, kar se dogaja v ZDA s Trumpom, saj če v Sloveniji pogledamo Požareport, Demokracijo, Nova24, vidimo, da so zanje tradicionalni mediji glavni producenti lažnih novic, in obratno, za glavne nacionalne medije so prej našteti producenti lažnih vesti. Zakaj se je tako razširila uporaba termina lažne novice ravno v današnjem času? Se nam to samo zdi, saj iz zgodovine namreč vemo, da to ni nov pojav. Problematika lažnih novic je prisotna že od pojava množičnega komuniciranja. Histerija, ki danes vlada okoli lažnih novic, je zelo podobna tisti v tridesetih letih ob pojavu radia, ki jo morda najbolje ilustrira množična panika v Združenih državah Amerike ob predvajanju radijske delovanje reagirali. K temu prištejmo še finančno krizo leta 2008, ki je povzročila tanjšanje srednjega razreda, ter digitalizacijo, ki prinaša nove družbene spremembe, med katerimi je ena pomembnejših ta, da velik del delavskega razreda pušča perspektive. brez Digitalna revolucija bo za industrijsko delavstvo to, kar je bila industrijska revolucija za kmete. V tem kontekstu je zelo preprosto mobilizirati različne družbene skupine za artikulacijo stališč, ki niso, recimo temu, usklajena s prevladujočimi stališči v družbi. Kako je torej sploh mogoče izluščiti neki približek resnice? Moderna doba je v pripisala osnovi resnico znanosti. Znanost na koncu dneva vsaj začasno razsoja, kaj je res in kaj ne. Znanost je bila včasih dobro državno zaščitena. Vsaka država je ob nastanku naredila akademijo znanosti in umetnosti, univerze pa so morale biti v Evropi neposredno državne in tudi regulirane. Tudi zato je zveza med resnico, znanostjo in državo relativno tesna. Tako je, recimo, na področju medicine država pooblastila zdravniško bo zdravnik izvedel. Toda če kot družba nehamo zaupati v znanost, kaj nam sploh še preostane? To vprašanje ostaja nerešeno. iteta bo po mojem mnenju ostala, tam zunaj navsezadnje obstaja neka objektivna realnost. Kljub temu da obstaja veliko družboslovcev, ki menijo, da je vsa realnost družbeno konstruirana, vsaj kar se mene tiče, obstaja ultimativni test, ah je res vsa realnost družbeno konstruirana. Kdor verjame v izključno družbeno konstrukcijo realnosti, naj se postavi na železniške tire in počaka, da pride vlak. Če je res vse konstrukt v njegovi glavi, bo ta oseba sposobna vlak odmisliti, sicer jo bo povozil. Tako je na marsikaterem področju našega življenja. Objektivna realnost obstaja. Bojim se, da se znanost danes pelje v podobno smer, kot so se svoj čas odpeljali mediji. Znanost bo morala v nekem trenutku ugotoviti, da za seboj nima več državne avtoritete. Te čudne čase, ko ne verjamemo ne medijem ne znanosti, dojemam kot nekakšen čas vrenja in velikih negotovosti, ki 25

Delo - Svet kapitala 14.09.2018 Petek Doseg: Stran: 5 Površina: 2.253 cm 2 3 / 6 se lahko razpletejo v različne smeri. Tisti trenutek, ko so ljudje prišli tehnologije, ki omogoča komunikacijo mnogih z mnogimi, vsaka neumnost lahko postane javna in do se kot takšna legitimira. Tehnološki vidik je nov, sam pojav ne. Situacija se bo razpletla in stvari se bodo morale umiriti. oglaševanje še danes strogo ločevala, resnica tam zunaj pa je čisto drugačna. Klasičnim množičnim medijem se danes pridružujejo lastni mediji, ki postajajo čedalje večji producenti medijskih vsebin in so na določenih področjih celo dominantni. Na drugi strani so se pojavili družbeni mediji s čisto svojim življenjem. V sistem, ki bo sposoben živeti tudi v novih digitalnih okoliščinah. Je lahko takšen medijski podsistem, v jeziku, ki ima zelo majhen doseg, sploh komercialen? To je eno od ultimativnih političnih vprašanj za to državo in vse majhne države. V skandinavskih državah, ki Menite, da je množično komunici- strateškem komuniciranju ločimo lastne, družbene, plačane in prislu- so tudi majhne, se velik del gospodarstva, politike in akademske sfere ranje o neumnostih in razširjanje žene medije, čeprav gre pri zadnjih ukvarja z vprašanjem, katere opcije lažnih novic trajen pojav? dveh za napačno poimenovanje, ker so na razpolago, ne le da nacionalni Po mojem mnenju smo šele na začetku digitalizacije, zato je niti še ne razumemo. Občutek mi pravi, da se nam dogaja nekaj podobnega temu, kar se je dogajalo v 15. in 16. stoletju s knjiženjem jezika, pojavom ne gre za medije, ampak za vsebine. To, kar je plačano, oglasi, in to, kar je prisluženo, kar je bila včasih publiciteta, ni več določeno z mejo oglaševanje in ker uredniška vsebina, so danes mediji pripravljeni na mediji v njihovih jezikih preživijo, ampak da preživijo tudi lokalni mediji. Ljudje želimo pripadati lokalnim skupnostim, potrebujemo lokalne in širše povezovalce ter lastne identitete. Zanemarjanje tiskalnega stroja ter tiska. S tem se je celotna družba obrnila na glavo, najrazličnejše oblike komercialnega sodelovanja, ki realno vplivajo na tega je eden od razlogov, ki danes bega ljudi. Globalni premislek, kaj končal se je srednji vek. Po mojem mnenju bo digitalizacija povzročila uredniške vsebine. Bojim se, da tradicionalni mediji niso sledili času in pomeni biti narod v 21. stoletju in kateri so tisti konstitutivni elementi, podobne spremembe, z njo pa se na poskušajo še danes preživeti tako, da ki morajo preživeti ne glede na neki način končuje moderna doba. bi se vrnili v dvajseto stoletje, zaradi dogajanje na evropskih ali global- česar bi radi prepovedi in omejitve nih trgih, je bistven. Kako bomo te Če digitalizacija pomeni konec moderne dobe, kaj prihaja za njo? Ne vem. Vem le, da bo izid bistveno drugačen od tega, kar si sploh lahko za druge, kar lahko opazujemo med drugim v diskurzu o avtorskih pravicah, namesto da bi, in tukaj se znajdemo v posebni situaciji, podsisteme razvijali, je vprašanje, s katerim se na žalost ne ukvarja nobena slovenska vlada niti akademska sfera. Človek bi se lahko vprašal, predstavljamo. Pred nami je mno- družba kot celota razmislila, kakšen zakaj imamo akademijo znanosti in žica možnih prihodnosti, v katero medijski sistem potrebuje za lastne umetnosti. Tiskani mediji varčujejo. bomo zakorakali, pa je zelo težko napovedati. Nekateri konstitutivni elementi moderne, sploh ki so tako za nas izjemno pomembni, kot za državo za medije, so danes težko razumljivi in jih sploh ne znamo več pravilno misliti. Recimo klasično ločevanje zasebnega in javnega. Kaj danes pomeni termin, nihče ne razume dobro. Kar vlade in evropska komisija želijo narediti, recimo pri uredbi GDPR, je popolnoma nadrealistična zadeva. Z inštrumenti za dvajseto stoletje poskušajo regulirati 21. stoletje. Nam kot uporabnikom uredba pomeni le, da polovico časa na spletu klikamo»strinjam se«, ker sicer ne moremo nikamor priti. To se bo moralo spremeniti. Spreminja se tudi vprašanje, kaj sploh so mediji. Zakonodaja iz prejšnjega stoletja predpostavlja, da imajo mediji v novinarji, na jedru uredništvo z drugi strani pa oglaševanje. Med njima naj bi bila stroga ločnica, tako imenovani kitajski zid, oba dela pa naj bi delovala strogo avtonomno in neodvisno. To pa v praksi že dolgo ni tako. Lahko sponzorirane in plačane medijske vsebine hodijo z roko v roki z novinarskimi standardi? Potrebujemo nove novinarske kodekse? Regulatorno naj bi se novinarstvo in potrebe. Tukaj pa je velika razlika med majhnimi in oziroma jeziki. velikimi državami Zakaj v globalnem svetu sploh potrebujemo nacionalne medije? Če pogledamo, kaj se z Slovenci dogaja, je vprašanje nami kot lastnega medijskega podsistema za družbo usodno. Večina otrok se s spletom sreča v angleščini in na njem skoraj lažje dela v angleščini kot v slovenščini. Slovenščina se zelo počasi strojem. V tem ustroja, torej prilagaja trenutku, recimo, ne moremo uporabljati tehnologij, ki so na Zahodu že zelo običajne, recimo pomočnice Alekse. Trgovci jo zato pri nas sploh ne prodajajo, zaradi česar nastaja tehnološki zaostanek. Na kakšen način nam bo uspelo slovenščino ustrojiti, je enako pomembno, kot je bilo v Trubarjevem času izjemno pomembno, da smo jo vknjižili. Če je ne bi, svojega jezika ne bi imeli ali pa bi bila videti tako kot valižanski jezik. Ker nam je to uspelo narediti, smo kot narod preživeli. Enako se mi zdi pomembno danes - če hočemo, da se naša kultura razvija naprej, moramo zavestno skrbeti za to, da bomo najprej dovolj hitro ustrojili naš jezik in hkrati razmislili, kako skrbeti za to, da bomo imeli lastni medijski Lokalni mediji so postali lokalna politična glasila. Pri televiziji imamo duopol, kjer nacionalno televizijo obvladuje politika, pri komercialni televiziji, če gledamo proces morebitne prodaje, pa vidimo, da je na eni stran ameriški kupec, kjer se v prodajo vmešavajo celo bivši šefi Cie, na drugi pa so Kitajci. Kar nas pripelje do zelo zanimive ugotovitve, da je tudi komercialna televizija očitno pretežno politični projekt. Kje pa je tukaj interes družbe in naroda? Kako naj v tem prostoru ljudje normalno spremljajo, kaj se okoli njih dogaja? Manjka subjekt, ki bi to vprašanje reševal. Pri nas ni nikogar. Zakonsko gledano bi se s tem moralo ukvarjati ministrstvo za kulturo, ki pa ni sposobno urediti še desetkrat bolj preprostih zadev. Nas tehnologija danes prehiteva? Ne bi rekel. V vsaki dobi se je ustvarjal takšen občutek. Zaradi medijev se je prvi držal za glavo Platon, ki je ostro nasprotoval branju in pisanju, ker je bil mnenja, da učitelj lahko le v živem dialogu primerno spremlja razvoj učenca in mu pomaga razvijati pravilno misel. Ker če učencem dovolimo, da doma berejo, bodo razumeli po svoje in imeli nore ideje. Le kam bo prišla družba, če bo vsak po svoje mislil? In podobno se 26

Delo - Svet kapitala 14.09.2018 Petek Doseg: Stran: 5 Površina: 2.253 cm 2 4 / 6 je dogajalo ob prihodu tiska, radia, televizije... Toda dolgoročni trendi kažejo na to, da čedalje več ljudi čedalje bolje živi. Odvisno, koga vprašamo. Ljudje na Zahodu se imajo za zelo nesrečne. Zahodnjaki smo se znašli pred problemom perspektive. Ne vemo, kam bi radi šli. Večina razlag gre v smeri, daje treba iti nazaj. Moramo manj trošiti, uvažati manj surovin, ustaviti razvoj. Današnje mlade generacije na Zahodu bodo zelo verjetno objektivno slabše živele kot njihovi starši. Velik del ne bo sposoben doživeti tega, kar so doživeli njihovi starši. doživlja velik razcvet. Azija pa Ljudje smo optimistični, če vidimo, daje nekaj v prihodnosti dobrega. Če je bilo dobro včeraj, nas to ne naredi optimističnih. Problem na Zahodu je to, da relativno izgubljamo v primerjavi z Vzhodom. Postaja verjetno, da ne bomo več najboljši. Zadnjih sto let je NE MOREM REČI, DA NAS TEHNOLOGIJA PREHITEVA. V VSAKI DOBI SO IMELI LJUDJE TAKŠEN OBČUTEK. ZARADI MEDIJEV SE JE PRVI DRŽAL ZA GLAVO PLATON, KI JE OSTRO NASPROTOVAL BRANJU IN PISANJU, KER JE BIL MNENJA, DA UČITELJ LAHKO LE V ŽIVEM DIALOGU PRIMERNO SPREMLJA RAZVOJ UČENCA IN MU POMAGA RAZVIJATI PRAVILNO MISEL. veliki beli moški vladal svetu. Zdaj pa se nenadoma uveljavljajo ženske pa Azijci in Arabci. Kam to pelje? Jasno je, da se mnogi tukaj izgubljajo. Spremeniti bomo morali način mišljenja. Kitajski eksperimenti z rabo orodji za prepoznavanje obrazov in spremljanje ljudi v javnih prostorih in njihova ideja, s katero se igrajo, o družbenem kreditu, kjer prek spremljanja človeškega vedenja podeljujejo oceno, ki neke bonitete, bo pomenila ti prinaša velike spremembe v družbi. Vprašanje časa je, kdaj bodo, recimo, zavarovalnice začele ponujati ugodnosti, če jim bodo stranke dovolile prek pametnih naprav spremljati njihovo gibanje, krvni tlak, prehrano, spalne navade... Če pogledamo razvoj tehnologije na tem področju in pripravljenost ljudi na uporabo vidimo, da to čisto realno lahko pričakujemo zelo kmalu. teh, Menite, da bo razvoj družbe šel v SLOVENŠČINA SE ZELO POČASI POČASI USTROJA, TOREJ PRILAGAJA STROJEM. NE MOREMO UPORABUATI TEHNOLOGIJ, KI SO NA ZAHODU ŽE ZELO OBIČAJNE, RECIMO POMOČNICE ALEKSE. smeri, ki ji jo napovedujejo transhumanisti? V vsakem primeru se bo to zgodilo. Ne predstavljam si, kako ne bi v prihodnjih desetih letih pametna očala postala sprejemljiva. Zakaj bi jaz, ki očala nosim zaradi vida, imel v še mobilni telefon, če pa bi lahko vse opravljal z očali? Drugo tako žepu področje, ki bo imelo strašne posledice, pa se nihče kaj dosti z njim ne ukvarja, je vprašanje umikanje klasičnega denarja iz obtoka in prenos njegovega komercialnega delovanja v elektronski prostor. V Skandinaviji je ukinjanje gotovine zelo močan državni proces. Na prvi pogled se to zdi super, gotovina omogoča goljufije, korupcijo, delovanje terorističnih skupin, vendar po drugi strani posamezniku omogoča zasebnost. Z denarjem si lahko kupiš alkohol ali ljubezen in za to ni bilo treba vedeti nikomur. Če gotovino umaknemo, pa to ostane zapisano za vedno. svetkapitala@delo.si TAKO KOT JE PROTESTANTIZEM S KNJIGO LJUDEM OMOGOČIL, DA SO PRIŠLI DO NEPOSREDNEGA VPOGLEDA V BOŽJO BESEDO V SVOJEM JEZIKU IN SO ZARADI TEGA CERKEV IN CERKVENO HIERARHIJO POSTAVILI NA POPOLNOMA DRUGO MESTO, SE DANES ZARADI INTERNETA DOGAJA Z ZNANJEM IN ZNANOSTJO. 27

Delo - Svet kapitala 14.09.2018 Petek Doseg: Stran: 5 Površina: 2.253 cm 2 5 / 6 L 28

Delo - Svet kapitala 14.09.2018 Petek Doseg: Stran: 5 Površina: 2.253 cm 2 6 / 6 ' v 6 X KAR VLADE IN EVROPSKA KOMISIJA ŽELIJO NAREDITI, RECIMO, PRI UREDBI GDPR, JE POPOLNOMA NADREALISTIČNA *» ZADEVA. Z INŠTRUMENTI ZA DVAJSETO STOLETJE POSKUŠAJO m REGULIRATI 21. STOLETJE. is 29