VPOGLED V DELO AKADEMIJE ATLETICA IN BENFICE Marjetka Orel Foto: Marko Nešić Strokovno delo v športu obsega načrtovanje, organiziranje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje športnih aktivnosti. Pri tem se je potrebno zavedati, da pri redni športni vadbi kompleksno posegamo in vplivamo na človeško telo, zato nikakor ni nepomembno, kako ga obravnavamo. Napačna obravnava oziroma napačni treningi, lahko povzročijo več škode kot koristi. Tudi v Nogometnem klubu Aluminij težimo k čim višji izobrazbi in s tem k strokovnemu delu s člani naših selekcij. Trenerji v klubu opravljajo redna izobraževanja in obiskujejo predavanja na licenčnih in izpopolnjevalnih seminarji ter se udeležujejo internih izobraževanj, kot na primer zadnja delavnica na področju psihologije športa. V nogometni šoli Aluminija delujejo trije trenerji z B licenco, dva z A licenco, sedem trenerjev s PRO licenco in en trener z UEFA PRO licenco. Trenerji skrbijo tudi za lastno nadgradnjo znanj, zato smo k pogovoru povabili Marka Nešića, vodjo rdeče-bele selekcije U13, ki se je v mesecu februarju izobraževal v Španiji na akademiji klubov Atletico Madrid in SL Benfica. Pomembnost izobraževanj je pospremil z besedami:»v nogometu se vse tako hitro spreminja in razvija, da če želiš biti v stiku s sodobnim delom, se moraš izobraževati.«strinjaš se, da je nenehno učenje pomembno pri delu s športniki. Si se kot trener tudi dodatno izobraževal?»leta 2014 sem preživel nekaj dni v akademiji Liverpoola in Evertona, saj me zanima delo drugih, večjih klubov. Kako razvijajo igralce, njihov pristop, razmišljanje Iščem vse tisto, kar bi mi lahko pomagalo, da postanem boljši trener in da znanje prenesem na igrišče. Poleg tega sem leta 2016 na Fakulteti za šport opravil tudi tečaj kondicijskega trenerja.«v februarju si obiskal Atletico Madrid Academy in SL Benfica Academy. Kako je prišlo do tega?»po akademiji Liverpoola in Evertona sem iskal nove možnosti izobraževanja, vendar to ni bilo enostavno. Zaželena je določena trenerska izobrazba, določen nivo kluba v katerem deluješ in seveda poznanstva, da te nekdo spusti v njihov svet. Naključno sem spoznal pravo osebo, ki je organizirala izobraževanja in z malo sreče se je mesto našlo tudi zame.«kako je potekalo delo v času izobraževanja na Atleticu?»Na izobraževanju smo bili trenerji in vodje akademij iz klubov Wisla Krakow, Legia in Dinamo Zagreb. V prvih dneh obiska so nas seznanili z njihovim modelom igre, ki smo ga lahko spoznali na tekmah in treningih Atletica, od selekcij U10 do ekipe Atletico B in prve ženske ekipe. Ko so se začela predavanja smo na akademiji preživeli od osem do trinajst ur. Dnevno smo bili prisotni na šestih do osmih treningih, odvisno katerim selekcijam si se želel posvetiti. Na predavanjih smo se posvetili njihovem modelu igre, razvijanju igralcev, metodologiji, razvijanju igre od zadaj, nalogam in gibanju igralnih mest, igri pritiska, tehnično-taktičnim treningom in drugo. Razlike v primerjavi z nami so ogromne. Ne zaradi selekcioniranja, temveč zaradi načina dela, zaradi drugačne strategije kluba in trenerskega štaba.«
Kakšne so značilnosti njihovega dela oziroma pristopa z mlajšimi selekcijami?»atletico ima štiri akademije v Madridu in okolici. Igralce, ki jim ne uspe v matični šoli, pošljejo v okoliške akademije, kjer so še vedno pod okriljem njihovih trenerjev in se razvijajo naprej. V selekcijah do U12 imajo zaradi tega osem ekip. Vse selekcije imajo po tri do štiri trenerje. V selekcijah do U10 je poudarek na igri v različnih oblikah. S selekcijo U11 se začne intenzivno in načrtno delo akademije in liga enajst na enajst. Vse selekcije od tukaj naprej do prve ekipe igrajo po enotnem sistemu 4-3-3 ali 4-1-4-1. Pravijo, da je to prvi korak razvijanja igralca za potrebe kluba. Pri omenjeni starosti že dodelijo igralna mesta glede na njihove sposobnosti, kot so hitrost, inteligenca, telesna konstitucija in ga že razvijajo v tej smeri skozi treninge. Treningi so sestavljeni iz štirih sklopov, v prvem sklopu je petnajst minut namenjenih aktivaciji, nato se prične devetdesetminutni trening namenjen delu z žogo. Drugi sklop je dinamična tehnika ekipe po igralnih mestih, tretji sklop je igra posesti ali igra po igralnih mestih proti manjšemu številu nasprotnikov z nalogo izigravanja in zadevanja ciljev. V četrtem sklopu pa se ves trening prenese v igro na celotno igrišče ali tri četrtine igrišča z zaključevanjem na gol. Treningi so prilagojeni, določen dan je poudarek samo na obrambi, ali napadu, ali moštveni taktiki, določen dan je namenjen le igri. Pri tem prakticirajo tudi 'street football', torej nogomet brez pravil, saj želijo razvijati njihovo domišljijo in kreativnost, katera izginja, saj je uličnega nogometa vedno manj. Ne glede na to ali je poudarek na obrambi ali napadu so sklopi treningov enaki, sprememba je le v sklopu tri ali štiri, kjer so obrambi ali napadu podane specifične naloge. Zaradi takšnega pristopa trenerji, ko dobijo novo ekipo, natančno vedo, kaj je ta ekipa delala v preteklem letu in nadaljujejo s podobnim delom naprej. Kondicijskih treningov ni, saj je za to poskrbljeno že med treningi z žogo. Treningi so zasnovani tako, da se na njih igralci soočajo s podobnimi situacijami kot na tekmi, kot je na primer igra pod pritiskom, kar velja tudi za vratarje.«
Kakšen je urnik in intenzivnost treningov?»treningi od U10 naprej potekajo štirikrat na teden, od U14 naprej petkrat. Ponedeljki so po navadi regeneracijski treningi ali treningi z nižjo intenzivnostjo, odvisno je od dneva tekme. Intenzivnost se stopnjuje od ponedeljka do srede, ko je najvišja, in pada do petka, ko je najnižja. Temu primerne so tudi tekme selekcij, ki so zelo dinamične. Od selekcije U10 naprej se snemajo treningi in tekme za potrebe moštvene in individualne analize, kar prispeva k hitrejšemu razvoju igralcev.«kakšno je splošno razmišljanje Atletica o razvoju mladih nogometašev?»njihovo stališče je, da se rodi zelo malo talentov, zato je njihova naloga pri razvoju igralca, da ga z vsem kadrom, s katerim razpolagajo in na potrebnem nivoju, ločijo po določenih sposobnostih, mu dodelijo pravo igralno mesto in ga nato razvijajo v začrtani smeri. S tem razvijejo igralca, ki ga želijo in četudi ne uspe priti do članske ekipe, gre igralec v prodajo ali posojo, nekateri že v nižjih selekcijah.«katere tekme poleg Atletica ste si ogledali?»poleg Atletica sem si ogledal tudi ligaško tekmo Reala U19 v njihovi akademiji, ki je z infrastrukturo in pogoji povsem drug planet. Izven akademije smo si ogledali še članske tekme Real Madrida, Ligo Europa v Sevilli in v Benfici, kjer sem preživel tudi dva dni.«kakšno je delo v Benfici?»Delo v njihovi akademiji je podobno, le, da so pri nižjih selekcijah že selekcioniranja. Z novo sezono bi naj selekcija U6 že bila profesionalna ekipa. Težko komentiram tak način dela. V ekipi U6 je na primer dvanajst igralcev in štirje trenerji. Vsi trenerji imajo ustrezno izobrazbo, profesionalno pogodbo in temu primerno plačilo. Trener se mora delu posvetiti več kot sto-odstotno, da lahko doseže rezultate, ki jih želi klub.«
Ali je izobraževanje izpolnilo tvoja pričakovanja?»izobraževanje je doseglo vsa moja pričakovanja. Spoznal sem trenerje s katerimi smo se izobraževali in trenerje iz Atletica ter si izmenjal kontakte. Dogovorili, smo se, da obiščemo katero od nogometnih šol oziroma akademij, kjer delujemo ali pa skupaj organiziramo kakšen kamp, trening ali drugo.«morda še kakšna zanimivost iz izobraževanja?»način kako razmišljajo glede na starost igralcev: 7 do 10 let 'Play to learn' 10 do 13 let 'Learn how to play' 14 do 16 let 'Play to win' 16 + let 'Learn how to win' In pa odnos med klubom in starši otrok, v katerem so postavljene jasne meje. Starši nimajo vstopa v akademijo Atletica v času treninga, onemogočen jim je dostop do igrišč. Če želijo vstopiti se morajo predhodno najaviti. V kolikor jih potrebuje trener, počakajo pri varnostniku pred vhodom, od koder jih pospremijo v prostore sestanka.«marko se je Aluminiju pridružil v preteklem letu, ko je zapustil mesto trenerja reprezentance MNZ Maribor U13 in mesto trenerja v regijskem centru. V tem času pa je deloval tudi kot trener Nogometne šole Miklavž. Prve trenerske korake je naredil pri Nogometnemu klubu Maribor, kasneje deloval kot trener članske selekcije v Avstriji in vodil mlajše selekcije v okoliških klubih. Je diplomant Pedagoške fakultete iz smeri Športno treniranje nogomet, po službeni plati pa zaposlen v Slovenski vojski. S športom je v stiku sicer že od malih nog, saj prihaja iz nogometne družine.»svojo nogometno pot sem začel pri šestih letih v Mariboru, nadaljeval v Jarenini in v Malečniku, kjer sem kot mladinec igral za člansko moštvo v tretji ligi. Kasneje so se pojavile priložnosti igranja v prvi ligi, vendar sem se star dvaindvajset let zaposlil
v Slovenski vojski in nadaljeval nogometno pot v tretji slovenski ligi ter kasneje v sosednji Avstriji. V lanskem letu sem zaključil z aktivnim igranjem ter se posvetil svoji družini in aktivneje tudi trenerstvu.«zakaj uživaš v tem delu, kaj ti predstavlja izziv?»hm, nogomet ima posebno energijo. Vedno nihaš med težkimi in dobrimi trenutki, prav tako čustvi, a kljub temu komaj čakam, da se vrnem k ekipi in na igrišče. Izziv mi je naučiti in razviti igralce v vseh smereh, ki definirajo človeka ter jim pokazati, kaj vse lahko doživijo skozi nogomet. Izziv mi je doseči cilje, ki jih zastavlja Nogometni klub Aluminij pri delu z mladimi in doseči lasten cilj, da se čim več naučim in nekoč dobim možnost dela s prvo ekipo. V nogometu sem vedno strmel proti vrhu.«