Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Arheološka stratigrafija in stavbna analiza Archaeological Stratigraphy and Structural Analysis Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year Semester Semester Arheologija, 2. stopnja 1. 1. Archaeology, 2nd cycle 1. 1. Vrsta predmeta / Course type Obvezni skupni (O-SK) / Compulsory general (C-G) Univerzitetna koda predmeta / University course code: Predavanja Lectures Seminar Seminar Vaje Tutorial Klinične vaje work Druge oblike študija Samost. delo Individ. work 60 30 150 8 ECTS Nosilec predmeta / Lecturer: Red. prof. dr. / prof. dr. Predrag Novaković, soizvajalka: pred. / lect. Darja Grosman Jeziki / Languages: Predavanja / slovenski / Slovene Lectures: Vaje / Tutorial: slovenski / Slovene Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v 1. letnik magistrskega študija arheologije. Prerequisits: Enrollment in the first year of the 2nd cycle (MA) programme in Archaeology.
Vsebina: Arheološka stratigrafija obravnava načela in problematiko identifikacije ter analize elementov arheološkega plastenja. Izhodišče predstavlja povezava med geološko in arheološko stratifikacijo. Študenti skozi izbrane študijske primere spoznavajo različne tehnike in postopke arheološkega izkopavanja, probleme podepozitnih procesov in meddisciplinarno obravnavo arheološke stratigrafije. Arhitekturno-stratigrafska metoda (stavbna analiza) združuje in dopolnjuje vedenje iz tehničnih, naravoslovnih, humanističnih in družboslovnih ved. Poudarek je na evalvaciji zajemanja podatkov in stratigrafski analizi, ki sta predpogoj za obravnavo najdb in ostankov, ter vzpostavitvi interne tipologije najdb. Pri raziskovanju historične arhitekture se upoštevajo še znanja o zgodovinskem kontekstu gradnje. Z nevtralno tehniko opazovanja se študenti učijo prepoznavanja odstopanj od običajnih pojavov (strukturne anomalije). Content (Syllabus outline): Archaeological stratigraphy deals with the principles of identification and analysis of the elements of archaeological stratification. The starting point is the connection between geological and archaeological stratification. Through selected case studies students learn about different techniques and procedures of archaeological excavation, problems of postdeposition processes and interdisciplinary approach to archaeological stratigraphy. The architectural stratigraphical method (structural analysis) includes and supplements knowledge from technical, natural and social sciences. The emphasis is on evaluation of data collection and stratigraphic analysis which represent the prerequisite for findings- and finds processing and the establishing of internal artefact typology. In historical architecture research knowledge of historical context of building is included. With a neutral observation technique students learn to recognise anomalies in common phenomena (structural anomalies). Temeljni literatura in viri / Readings: 1. ROSKAMS, S., Excavation. Cambridge Manuals in Archaeology 2001. (328 str.) 2. COLLIS, J., Digging up the Past. An introduction to the archaeological excavation, Stroud Sutton 2002. (192 str.) 3. BRANCH, N., CANTI, M., CLARK, P., TURNE, C. Environmental Archaeology. Theory an practical Approaches, London Hodder Education 2005. (256 str.) 4. DOGLIONI, F., Stratigrafia e restauro, Trieste 1997. 5. BAUDO, F., Archaeology of Masonry in Stari Bar. v: Gelichi, S., Guštin, M., Stari Bar, 2005, str. 19-37. Cilji in kompetence: Objectives and competences:
- Sposobnost prepoznavanja in arheološkega branja stratigrafije oz. zgodovinsko-tehničnega stratigrafskega zapisa v stavbni dediščini. - Poznavanje metod in postopkov za opazovanje materialnih ostankov stavbne dediščine. - Razumevanje in uporaba principov arheološkega plastenja za razlago zaporedij dejanj v arheološkem zapisu. - Veščine dokumentiranja, analize in interpretacije stratigrafskega zapisa. - Sposobnost oblikovanja izhodišč za konservatorske programe. - The ability to recognise and read archaeological stratigraphy or historicotechnical stratigraphy in architectural heritage. - knowledge of methods and processes for observation of material remains of architectural heritage. - understanding and use of principles of archaeological stratification for the explanation of sequences of actions in archaeological remains. - skills of documentation, analysis and interpretation of stratigraphy - ability to form starting points for conservation programmes. Predvideni študijski rezultati: Znanje in razumevanje: Študent oz. študentka razume načela in zakonitosti arheološke stratigrafije, pozna načine obravnave ter integracijo podatkov z ostalimi primarnimi podatki arheoloških terenskih raziskav. Pozna metode in postopke za opazovanje materialnih ostankov stavbne dediščine oz. zgodovinskotehničnega stratigrafskega zapisa v stavbni dediščini. Intended learning outcomes: Knowledge and understanding: Student understands the principles and laws of archaeological stratigraphy, different ways of dealing with and integrating data with other primary data from archaeological field research. Student understands methods and processes for observation of material remains of architctural heritage or historico-technical stratigraphy in architectural heritage. Metode poučevanja in učenja: Predavanja, vaje. Learning and teaching methods: Lectures, tutorial. Načini ocenjevanja: Delež (v %) / Weight (in %) Assessment:
Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Izpit. Aktivna udeležba in opravljene obveznosti pri vajah so pogoj za pristop k izpitu. Pri vajah je zahtevana najmanj 80%-na prisotnost. Vsak izostanek mora biti opravičen. Ocenjevalna lestvica: od 5 do 10 (5 negativno, 6-10 pozitivno), skladno s Statutom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o izpitnem redu in drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja Filozofske fakultete. 100% Type (examination, oral, coursework, project): Examination. Active participation and completed tutorial assignments are required in order to take the exam. A minimal attendance of 80% is required in the tutorial. Every absence must be excused. Assessment scale: 6 10 (positive) or 5 (negative); in line with the Statute of the University of Ljubljana and the faculty's examination rules. Reference nosilca / Lecturer's references: Red. prof. dr. Predrag NOVAKOVIĆ, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za arheologijo Diplomiral je iz arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi je študij en semester nadaljeval na Univerzi v Durhamu (Velika Britanija), nato pa doktoriral iz arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot raziskovalec se ukvarja z arheološko teorijo, zgodovino vede, prostorsko in krajinsko arheologijo, geografskimi informacijskimi sistemi in arheološko metodologijo. V letih 1998 2000 je bil gostujoči predavatelj na Dipartimento di Scienze Archeologiche, Università degli Studi, Pisa (Italija). Od leta 1993 je zaposlen na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer poučuje zgodovino arheologije, arheološko teorijo, prostorsko in krajinsko arheologijo ter geografske informacijske sisteme. He graduated in archaeology at the University of Ljubljana. He continued his studies at the University of Durham (United Kingdom) for one term. He attained a PhD in archaeology at the University of Ljubljana. His research areas include the theory of archaeology, history of the discipline, spatial and landscape archaeology, geographic information systems, and archaeological methodology. Between 1998 2000 he was a visiting lecturer at the Dipartimento di Scienze Archeologiche, Università degli Studi, Pisa (Italy). Since 1993 he has been a lecturer at the Department of Archaeology, University of Ljubljana. He lectures on the History of archaeology, Theory of archaeology, Spatial and landscape archaeology, and Geographic information systems. Izbrana bibliografija / Selected bibliography: SLAPŠAK, B. in P. NOVAKOVIĆ: Is there national archaeology without nationalism? Archaeological tradition in Slovenia. V: M. DÍAZ-ANDREU in T. CHAMPION (ur.): Nationalism and Archaeology in Europe. London: University College of London Press, 1996, str. 256 293.
NOVAKOVIĆ, P., H. SIMONI in B. MUŠIČ: Karst dolinas: evidence of population pressure and exploitation of agricultural resources in karstic landscapes. V: P. LEVEAU (ur.): Environmental Reconstruction in Mediterranean Landscape Archaeology. The Archaeology of Mediterranean Landscapes 2. Oxford: Oxbow Books, 1999, str. 123 134. NOVAKOVIĆ, P.: An attempt at the demographic interpretation of longterm settlement processes in the prehistory of Slovenia: The case of the "Archaeological map of Slovenia". V: J. BINTLIFF in K. SBONIAS (ur.): Reconstructing Past Population Trends in Mediterranean Europe: (3000 BC AD 1800). The Archaeology of Mediterranean Landscapes 1. Oxford: Oxbow Books, 1999, str. 77 91. NOVAKOVIĆ, P.: O nacionalizmu v arheološki teoriji in praksi. Časopis za kritiko znanosti 28/200 201, 2000, str. 79 109. NOVAKOVIĆ, P.: Detecting territoriality and social structure in the bronze and iron ages: GIS and the hillforts in the Kras region. V: B. SLAPŠAK (ur.): On the good use of geographic information systems in archaeological landscape studies: proceedings of the COST G2 WG2 Round Table, Ljubljana, l8 to 20 December 1998, (EUR, COST Action G2, 19708). Luxembourg: European Communities, 2001, str. 101 115. NOVAKOVIĆ, P.: Archaeology in five states A peculiarity or just another story at the crossroads of "Mitteleuropa" and the Balkans: A case study of Slovene archaeology. V: P. BIEHL, A. GRAMSCH in A. MARCINIAK (ur.). Archäologien Europas: Geschichte, Methoden und Theorien = History, Methods and Theories. Tübinger Archäologische Taschenbücher 3. Münster, New York, München, Berlin: Waxmann, 2002, str. 323 352. NOVAKOVIĆ P.: Osvajanje prostora: razvoj prostorske in krajinske arheologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, 2003. NOVAKOVIĆ P.: Zgodovina arheologije na Univerzi v Ljubljani. V: P. NOVAKOVIĆ, M. LOVENJAK in M. BUDJA: Osemdeset let študija arheologije na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo. 2004, str. 11 118. NOVAKOVIĆ P.: The cultural landscapes of hillforts. V: G. BANDELLI in E. MONTAGNARI (ur.): Carlo Marchesetti e i castellieri 1903 2003. Fonti e Studi per la storia della Venezia Giulia IX. Trieste: Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Scienze dell'antichità, Deputazione di storia Patria per la Venezia Giulia, Editreg Srl., 2005, str. 301 324. NOVAKOVIĆ P.: Ložarjev pogled na slovensko arheologijo in njegova ideja arheologije. V: I. SLAVEC in H. LOŽAR-PODLOGAR (ur.), Pretrgane korenine. Opera ethnologica slovenica. Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 139 157. NOVAKOVIĆ, P., GROSMAN, D., MASARYK, R., NOVŠAK, M.: Minimalni standardi izkopavalne dokumentacije: pregled stanja in predlogi standardov: študija. Ljubljana: [P. Novaković... et al.], 2007. 141 str., ilustr. http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/ministrstvo/raziskaveanalize/ dediscina/standardi-komplet_30-avgust2007-1.pdf Pred. Darja GROSMAN, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za arheologijo Diplomirala je iz arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Oddelek za arheologijo), kjer je od leta 1985 tudi zaposlena. Raziskovalno se ukvarja z razvojem metod arheološkega terenskega dela, posebno še nedestruktivnih. Od 1992 je članica mednarodnega združenja Aerial Archaeology Research Group. Je soavtorica metodologije Strukture in postopki za arheologijo na avtocestah Slovenije (1994). Od 2002 je članica Komisije za standarde in postopke terenske arheologije pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS in Skupine za arheologijo in
hidrocentrale na reki Savi. V letih 2000 2003 je bila gostujoča predavateljica na Università Degli Studi di Pisa (Italy), Facolta di Lettere e Filosofia, Dipartimento di Scienze Archeologiche za področje aeroarheologije. Sodeluje pri organizaciji in izvedbi specialističnih šol za arheološko aerofotografijo (Leszno, Sienna, Foggia, Helsinki, Grosetto). Na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poučuje arheološko metodologijo in vodi terenske vaje. She graduated in archaeology at the Department of Archaeology, University of Ljubljana, where she has been employed since 1985. She is involved in researching the development of archaeological fieldwork methods, especially non-destructive ones. She has been a member of an international association Aerial Archaeology Research Group since 1992. She is a co-author of the methodology manual titled Structures and Procedures for Archaeology on the Slovenian Highways (1994). Since 2002 she has been a member of the Commission for Standards and Procedures in Field Archaeology at the Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia and the Hydroelectric power plants on the river Sava Archaeology Group. Between 2000 2003 she was a visiting lecturer at the Università Degli Studi di Pisa (Italy), Facolta di Lettere e Filosofia, Dipartimento di Scienze Archeologiche, where she taught Aeroarchaeology. She takes part in the organization and execution of specialist courses of archaeological aerophotography (Leszno, Sienna, Foggia, Helsinki, Grosetto). At the Department of Archaeology, University of Ljubljana, she lectures on Archaeological methodology and leads fieldwork for students. Izbrana bibliografija / Selected bibliography: GROSMAN, D.: Tehnike terenskega pregleda. Arheo (Ljublj.) 9, 1989, str. 58 63. GROSMAN, D.: Kocka, kocka, kockica ---: od arheološkega zapisa v zemlji do arheološkega zapisa na papirju. Arheo (Ljublj.) 12, 1991, str. 25 36. Ilustr. GROSMAN, D. in Z. STANČIČ: Iz blata k zvezdam ali računalnik v arheološki sondi. Arheo (Ljublj.) 12, 1991, str. 37 44. Ilustr. GROSMAN, D.: Prihodnost se je začela včeraj. Arheo (Ljublj.) 13, 1991, str. 4 8. GROSMAN, D.: Antično Posavje. Uporaba nedestruktivnih arheoloških metod. V: M. GUŠTIN et al. (ur.): Rimsko podeželje. Razprave Filozofske fakultete. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1996, str. 43 82. GROSMAN, D.: Arheološka aerofotografija. V: KREVS, M., D. PERKO, T. PODOBNIKAR in Z. STANČIČ: Geografski informacijski sistemi v Sloveniji: 1997 1998: zbornik referatov simpozija, Ljubljana, 29. september 1998. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1998, str. 253 263, ilustr. GROSMAN, D.: Two examples for using combined prospecting techniques. V: M. PASQUINUCCI in F. TRÉMENT (ur.): Non-destructive Techniques Applied in Landscape Archaeology. The Archaeology of Mediterannean Landscapes 4, 2000, str. 245 255. GROSMAN, D.: Aerial archaeology in extreme environmental conditions (Slovenia). V: R. H. BEWLEY in W. RACZKOWSKI (ur.): Aerial Archaeology. Developing Future Practice. NATO Science Series Series I, 337, 2001, str. 145 155. GROSMAN, D.: Air photo transcription of archaeological features in specific and marginal environments. V: SLAPŠAK, B. (ur.): On the good use of geographic information systems in archaeological landscape studies: proceedings of the COST G2 WG2 Round Table, Ljubljana, l8 to 20 December 1998. (EUR, COST Action G2, 19708). Luxembourg: European Communities, 2001, str. 145 155. VIČIČ, B., B. SLAPŠAK, D. GROSMAN, A. GASPARI in P. NOVAKOVIĆ: Zagorica pri Velikem Gabru rimskodobna in zgodnjesrednjeveška naselbina. V: GUŠTIN, M. (ur.): Zgodnji Slovani:
zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp: frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002, str. 94 97. NOVAKOVIĆ, P., GROSMAN, D., MASARYK, R., NOVŠAK, M.: Minimalni standardi izkopavalne dokumentacije : pregled stanja in predlogi standardov: študija. Ljubljana: [P. Novaković... et al.], 2007. 141 str., ilustr. (http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/ministrstvo/raziskaveanalize/ dediscina/standardi-komplet_30-avgust2007-1.pdf