DIPLOMSKO DELO Uporaba psov na zasebnem ozemlju, v zasebnem varovanju in pri policiji September, 2011 Nika Perschenonigg

DIPLOMSKO DELO Uporaba psov na zasebnem ozemlju, v zasebnem varovanju in pri policiji September, 2011 Nika Perschenonigg

DIPLOMSKO DELO Uporaba psov na zasebnem ozemlju, v zasebnem varovanju in pri policiji September, 2011 Nika Perschenonigg Mentor: Igor Zupančič, pred.

Zahvala V prvi vrsti se zahvaljujem mentorju, Igorju Zupančiču, ki me je sprejel pod svoje mentorstvo in me s strokovnimi nasveti vodil v pravo smer. Hvala staršema, sestri in starima staršema za vse spodbudne besede, ki so bile izrečene tekom šolanja ter tekom izdelave diplomske naloge. Iskrena hvala tudi tebi Maja, za vso motivacijo in podporo. Diplomsko delo prav tako nebi bilo takšno kot je brez strokovne pomoči Marka Medveška, Simona Savskega ter Andreja Sotlarja, ki so mi bili vedno na razpolago. In nazadnje še zahvala Simoni, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Iz srca vsem hvala. 2

Kazalo 1 UVOD... 7 2 METODOLOŠKI PRISTOP... 9 2.1 PREDMET IN CILJI... 9 2.2 METODE... 9 2.3 PREDPOSTAVKE... 9 3 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV... 11 3.1 SLUŢBENI PSI... 11 3.2 POLICIJA... 12 3.3 ZASEBNO VAROVANJE... 14 4 UPORABA SLUŢBENIH PSOV V POLICIJI... 15 4.1 PRAVNA PODLAGA ZA UPORABO SLUŢBENIH PSOV V POLICIJI... 15 4.1.1 Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi službenih psov policije... 16 4.1.2 Zakon o policiji... 17 4.1.3 Pravilnik o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 40/2006). 21 4.2 UPORABA SLUŢBENIH PSOV POLICIJE GLEDE NA NALOGE IN POOBLASTILA... 22 4.2.1 Uporaba pri prijetju... 23 4.2.2 Uporaba pri ugotavljanju identitete... 24 4.2.3 Uporaba pri spremljanju in privedbi oseb... 25 4.2.4 Uporaba pri patruljiranju, varovanju javnih zbiranj, vzdrževanju in vzpostavljanju javnega reda... 26 4.2.5 Uporaba pri varovanju državne meje... 27 4.2.6 Uporaba pri sledenju in iskanju oseb na terenu... 29 4.2.7 Uporaba pri nalogah višjega rizika... 32 4.2.8 Uporaba za izvajanje nalog hišne preiskave... 33 5 UPORABA SLUŢBENIH PSOV V ZASEBNEM VAROVANJU... 35 5.1 ZAKON O ZASEBNEM VAROVANJU... 35 5.2 PROGRAM USPOSABLJANJA ZA VARNOSTNIKE IN PSE PO SPREJEMU ZAKONA... 40 5.3 ODNOS ZASEBNO VARNOSTNIH PODJETIJ DO NOVEGA ZAKONA... 43 3

5.3.1 Služba za splošno varovanje in varovanje morja Luka Koper... 43 5.3.2 SINTAL koncern... 45 5.4 UPORABA PSOV V ZASEBNEM VAROVANJU V EU... 46 5.5 UPORABA PSOV V ZASEBNEM VAROVANJU PRI NAS... 48 6 UPORABA PSOV NA ZASEBNEM OZEMLJU... 51 6.1 ZAKON O ZAŠČITI ŢIVALI... 51 6.1.1 Nevarne pasme ali nevarni lastniki?... 52 6.1.2 Ugriz psa in njegove posledice... 54 6.1.3 Nevarni psi... 56 7 VREDNOTENJE PREDPOSTAVK... 61 8 ZAKLJUČEK... 63 9 VIRI IN LITERATURA... 65 Kazalo slik SLIKA 1: DELEŢI UPORABLJENIH VRST PRISILNIH SREDSTEV V LETU 2010... 20 4

Povzetek V diplomskem delu sem za laţje razumevanje najprej opredelila temeljne pojme. V nadaljevanju sem se osredotočila na uporabo sluţbenih psov v policiji in sicer na predpise, ki urejajo delovanje in uporabo le-teh v policiji ter na uporabo sluţbenih psov policije glede na naloge in pooblastila. Sledi poudarek na uporabi sluţbenih psov v zasebnem varovanju, predvsem glede na spremembe, ki jih na tem področju prinaša nov zakon, saj v primerjavi s starim zakonom dovoljuje uporabo sluţbenih psov. Na tem mestu sem se v glavnem posvetila programu usposabljanja za varnostnike in pse, raziskala, kakšno je mnenje zasebnih varnostnih podjetij o spremembah, ki jih zakon prinaša ter primerjala uporabo psov v zasebnem varovanju pri nas in v drugih drţavah EU. Raziskala pa sem tudi, kje v zasebnem varovanju bi bila uporaba sluţbenih psov najbolj učinkovita. V zadnjem delu diplomskega dela je podrobneje predstavljena uporaba psov na zasebnem ozemlju in posledično tudi Zakon o zaščiti ţivali, ki določa, kdaj je pes nevaren za okolico, pri čemer so omenjeni tudi primere, ko je pes iz te definicije izvzet. Med drugim pa sem ugotavljala tudi, ali je resnično največ napadov povzročenih s strani pasem, ki jih javnost dojema kot nevarne in kaj sploh tem napadom botruje. Ključne besede: Sluţbeni psi, policija, zasebno varovanje. 5

The use of dogs in private security, police and on private territory Summary The paper starts with clarification of basic concepts and continues with focus on tasks of police dogs and on the rules applied to dogs handling in the police, especially their usage according to certain warrants and official assignments. The emphasis is put on police dogs for private security purposes where the new law was launched which differs from the old one as it allows service dogs in this field as well. The main stress is put on training programs for security guards and dogs, whereby I search for opinions of private security companies about the changes brought by the law. Along with this, I compare the use of dogs in private security jobs in our country and in other EU countries. I also explore in which areas of private security jobs police dogs would be the most effective. The last part of the paper presents the use of dogs on private territory and, consequently, the Animal Protection Act, which determines when dogs are dangerous for the environment. There are also certain circumstances mentioned where some dogs are exempted from this definition. A very important research is added about dogs breeds which supposedly cause more attacks that other species as they are perceived as being aggressive and dangerous by public opinion. In my opinion, the reasons that lead to such attacks are worthwhile considering. Key words: working dog, police, private security 6

1 Uvod Malo je stvari na svetu, ki bi bile tako pristne in iskrene, kot je odnos med človekom in ţivaljo. Psi so skozi zgodovino postali naši zvesti spremljevalci, ne le v zasebnem, ampak tudi v poklicnem ţivljenju. Prevzeli so vlogo naših ljubljenčkov, prijateljev in nepogrešljivih pomočnikov, ki nam danes pomagajo zagotavljati najvišjo kakovost najrazličnejših storitev. Zaradi prirojenih lastnostih, kot sta šestnajstkrat bolje razviti sluh od človekovega ter pribliţno milijonkrat boljši voh od človeškega, so psi nenadomestljivi pri policiji, ki jih prav zaradi neštetih prednosti uporablja ţe mnogo let (www.policija.si). Danes sluţbeni psi varujejo policijske objekte, spremljajo policiste pri pregledu terena, odkrivajo pogrešane osebe in sledijo pobeglim storilcem ter odkrivajo eksploziv in mamila. Šolani psi so dobri vodniki slepim, spremljajo invalidne osebe, odkrivajo zasute pod snegom in ruševinami ter opozarjajo lastnike na vsiljivce. Znanih je več pasem sluţbenih psov, od nemških ovčarjev do najrazličnejših lovskih pasem, odvisno od tega, ali je pes namenjen za splošno ali specialno uporabo. Za razliko od policije, ki sluţbene pse uporablja ţe od konca 19. stoletja, pa je uporaba sluţbenih psov v zasebnem varovanju nekaj popolnoma novega. Spremembe na tem področju je marca letos (t.j. 2011) prinesel nov Zakon o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/2011), ki v nasprotju s prejšnjim zakonom, ki je uporabo sluţbenih psov izrecno prepovedoval, sedaj le-to dovoljuje. Največ pozornosti vzbuja program usposabljanja za varnostnike in pse, ki je trenutno zaradi nezanimanja s strani zasebnih varnostnih podjetij še v pripravi. Pozornost sem posvetila tudi Zakonu o zaščiti ţivali (Uradni list RS, št. 43/2007), ta določa, kdaj je pes nevaren za okolico. Znotraj definicije obstajajo izjeme, ki se nanašajo na sluţbene pse, saj so v času sluţbene dolţnosti iz definicije izvzeti. Čeprav pes velja za najstarejšega in najboljšega 7

človekovega prijatelja, pa vsako leto zabeleţimo kar nekaj primerov poškodb ljudi in škodo, ki jo povzročijo podivjani psi lastnikom ali drugim ljudem. Ob takšnih primerih se nenehno postavlja vprašanje, ali so nevarni psi ali je njihovo vedenje zgolj posledica človeškega ravnanja. 8

2 Metodološki pristop 2.1 Predmet in cilji Cilj diplomske naloge je raziskati uporabo sluţbenih psov ne le v policiji, ampak tudi na zasebnem ozemlju, predvsem v zasebnem varovanju, kjer je uporaba sluţbenih psov še nekaj popolnoma novega, ter predstaviti zakonodajo, ki ureja omenjena področja. 2.2 Metode Za izdelavo diplomske naloge sem uporabila domačo strokovno literaturo in najrazličnejše članke, ter proučila dostopno literaturo na slovenskem in svetovnem spletu. V pomoč so mi bili tudi razgovori, ki sem jih opravila z odgovornimi osebami, ki so zaposlene na področju šolanja sluţbenih psov, zasebnega varovanja in Ministrstva za notranje zadeve. Skozi diplomsko delo so se tako izmenjevale in dopolnjevale različne metode: - Zbiranje virov; - Metoda deskripcije; metoda opisovanja posameznih pojmov; - Komparativna metoda; metoda primerjanja, primerjav in stopnjevanja; - Metoda spraševanja; strukturirani in nestrukturirani intervju; - Analiza podatkov. 2.3 Predpostavke P1: Predvideni novi stroški, visoke zahteve policije in malo poškodovanih varnostnikov zavirajo uvedbo psov v zasebnem varovanju. P2: V tujini varnostna podjetja uporabljajo pse. 9

P3: Pes bi lahko nadomestil drugega varnostnika glede na lastnosti in hitro zaznavo storilcev, ognja in motečih ţivali, ki povzročajo škodo in laţne alarme. 10

3 Opredelitev temeljnih pojmov 3.1 Službeni psi FCI 1 danes priznava kar 341 različnih pasem psov, vendar pa so vsi psi, ne glede na pasmo, potomci udomačenih volkov. V tistem času sta bila človek in volk tekmeca za isto hrano, postopoma pa se je med njima oblikovalo zavezništvo. Odkar je človek udomačil psa, je le-ta njegov najboljši prijatelj, tako v zasebnem kot v poklicnem ţivljenju, ki ga spremlja ves čas in povsod. Prvotno so bile psom namenjene vloge čuvajev, lovcev, varuhov, za kar se jih še seveda danes uporablja, vendar pa imajo zaradi svojih izrednih lastnosti tudi zelo pomembno vlogo v policiji, vojski, reševalnih sluţbah ipd. Psi tako niso več le naši ljubljenčki ampak tudi nepogrešljivi pomočniki pri zagotavljanju varnosti oseb, premoţenja, iskanju pogrešanih oseb, odkrivanju prepovedanih drog, eksploziv itd. (www.policija.si). Za varovanje premoţenja in obrambo pred napadalci so pse uporabljali ţe stari Grki in Egipčani. V sodobnem času so sluţbene pse v policiji začeli uporabljati ţe konec 19. stoletja, področja dejavnosti pa se še danes nenehno širijo. V Sloveniji je med 1. in 2. svetovno vojno pse prva uporabljala ljubljanska policija, ki je le-te kupovala od dunajske policije. Takoj po osvoboditvi leta 1945 je Ljudska milica kot operativni organ opravljala naloge varovanja javnega reda in miru, ugotavljanje in preprečevanje kaznivih dejanj ter varovanje pridobitev revolucije. Kot pomoč pri opravljanju teh dejavnosti so policije po svetu poleg vse bolj izpopolnjenih tehničnih sredstev ţe 1 Fédération Cynologique Internationale (Mednarodna kinološka zveza) je največje mednarodno zdruţenje nacionalnih kinoloških zvez in klubov s sedeţem v Thuinu (Belgija), ki šteje 86 članic. Slovenijo v FCI zastopa Kinološka zveza Slovenije. Njen cilj je vzreja čistokrvnih pasemskih psov. V ta namen so vzpostavili klasifikacijo pasem in standarde zanje, ki so napisani po enotnem modelu in so splošno prepoznani kot FCI standardi. 11

uporabljale tudi specialno izšolane pse, imenovane policijski psi. Tako se je potreba po sluţbenih psih pojavila tudi pri nas. Z iskanjem primernih psov ter šolanjem vodnikov in sluţbenih psov je leta 1948 pričel Janez Klemenčič. Prvi skromni poskusi šolanja in uporabe sluţbenih psov v slovenski policiji segajo v leto 1947, za enega najpomembnejših datumov pa zagotovo velja 1. januar leta 1949, ki označuje uradno ustanovitev šole sluţbenih psov. Istega leta je šola usposobila tudi lasten strokovni kader in leta 1950 prešla na stalne oblike usposabljanj vodnikov in šolanja sluţbenih psov. Prve prostore je šola imela na Vodnikovi cesti v Ljubljani, ker pa je bila v neposredni bliţini mesta, je pasji lajeţ predstavljal velik problem, zaradi česar so se leta 1954 šolski prostori preselili v Podutik. Tako je ostalo kar 54 let, vse do 17. aprila 2008, ko se je Oddelek za šolanje sluţbenih psov Policijske akademije preselil v nove, boljše in večje prostore na Gmajnice v Ljubljani. Le-ti zagotavljajo boljše razmere za delo in bivanje psov ter posledično zagotavljajo dobro izhodišče za doseganje čim boljših rezultatov. Leta 2007 so inštruktorji Oddelka za šolanje sluţbenih psov Policijske akademije poskrbeli tudi za izdajo Priročnika za vodnike sluţbenih psov, ki brez dvoma predstavlja pomemben prispevek na področju kinologije. Sluţbeni pes je tako danes eno izmed najbolj uporabljanih»sredstev«za zagotavljanje varnosti ljudi in premoţenja v razvitih drţavah Evrope in Amerike (www.policija.si). 3.2 Policija Policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Svoj sedeţ ima policija v Ljubljani, organizacijsko pa jo sestavljajo generalna policijska uprava, policijske uprave in policijske postaje, medtem ko svoje naloge policija opravlja na drţavni, regionalni ter lokalni ravni. 12

Naloge policije, katere izvajajo uniformirana in kriminalistična policija ter specializirane enote policije, so: - varovanje ţivljenja, osebne varnosti in premoţenja ljudi; - preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoţenjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov; - vzdrţevanje javnega reda; - nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet; - varovanje drţavne meje in opravljanje mejne kontrole; - opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih; - varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev; - varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov drţavnih organov, če z zakonom ni drugače določeno; - izvajanje nalog, določenih v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih (Zakon o policiji, 2009: 3. člen). Vloga policije v drţavi je predvsem zagotavljanje in varovanje njenih temeljnih vrednot, varovanje človekovih pravic in varovanje vrednot, kot so pravičnost, enakopravnost in varnost. Za zagotavljanje osnovnih načel je policija podvrţena notranjemu in zunanjemu nadzoru, katerega opravljajo usluţbenci ministrstva, ki imajo policijska pooblastila v okviru izvajanja nadzora in so v svojih pravicah in dolţnostih izenačeni s policisti. 13

3.3 Zasebno varovanje Zasebno varovanje 2 je na podlagi Zakona o zasebnem varovanju varovanje ljudi in premoţenja, ki ga ne zagotavlja drţava. Zasebno varovanje je gospodarska dejavnost, namenjena varovanju ljudi in premoţenja, ki jo Republika Slovenija ureja v javnem interesu z namenom varovanja javnega reda, javne varnosti, varstva naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnost. Zasebno varovanje lahko na podlagi omenjenega zakona in zakona, ki ureja gospodarske druţbe opravljajo gospodarske druţbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo registrirano dejavnost, imajo veljavno licenco in izpolnjujejo pogoje za opravljanje zasebnega varovanja v skladu s tem zakonom (Čas, 2010). Zasebno varovanje se lahko opravlja v naslednjih oblikah varovanja (vrste licenc): - varovanje ljudi in premoţenja; - varovanje oseb; - prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk; - varovanje javnih zbiranj; - varovanje prireditev v gostinskih lokalih; - upravljanje z varnostno-nadzornim centrom (v nadaljnjem besedilu: VNC); - načrtovanje sistemov tehničnega varovanja; - izvajanje sistemov tehničnega varovanja (Zakon o zasebnem varovanju, 2011: 4. člen). 2 Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoţenja na varovanem območju, določenem objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja, ki se opravlja v oblikah, določenih s tem zakonom. 14

4 Uporaba sluţbenih psov v policiji Sluţbeni psi v policiji se delijo na pse za splošno uporabo, to so t. i. patruljni psi (vzdrţevanje javnega reda in miru in preventivno delovanje) ter pse primerne za specialistično uporabo (sluţbeni psi za specialistično uporabo so izšolani za odkrivanje prepovedanih drog ali eksplozivov pri pregledu območja, objektov oz. prostorov, prevoznih sredstev in prtljage). Psi za splošno uporabo: - Nemški ovčar - Belgijski ovčar - Rottweiler Psi za specialistično uporabo: - Belgijski ovčar - Nemški ovčar - Lovske pasme (šarivci in ptičarji) 4.1 Pravna podlaga za uporabo službenih psov v policiji Delovanje in uporabo sluţbenih psov v slovenski policiji urejajo naslednji predpisi: - Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov policije; - Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 66/2009); - Pravilnik o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 40/2006). 15

4.1.1 Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov policije Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov policije (2005) vsebuje konkretne določbe, predvsem o splošni uporabnosti sluţbenega psa. Med drugim natančno določa delo vodnikov sluţbenih psov, vodstvenih delavcev in inštruktorjev Oddelka za šolanje sluţbenih psov (v nadaljevanju OŠSP) pri šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov. Prav tako določa uporabo sluţbenega psa pri opravljanju preventivnih in določenih drugih operativnih nalog policije, pri iskanju ponesrečencev v plazovih in ruševinah ter pri iskanju mamil in razstreliv. Nadalje navodilo določa izpopolnjevanje in usposabljanje policistov, vodnikov sluţbenih psov, ter šolanje sluţbenih psov policije, oskrbo sluţbenega psa v enotah ter zdravstveno varstvo (M. Medvešek, osebna komunikacija, 16. 5. 2011). Navodilo tudi določa, da usposabljanje in izpopolnjevanje poteka na treh ravneh, in sicer individualni, za katero je odgovoren vodnik sluţbenega psa, regionalni, za katero je odgovorna posamezna policijska uprava, ter drţavni ravni, za katero je odgovorna Generalna policijska uprava, predvsem pa Policijska akademija, v sklopu katere deluje OŠSP. Navodilo obravnava tudi evidence o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenega psa ter vsebuje določila o izrednih preizkusih (Ureditev statusa policistov vodnikov sluţbenih psov, 2011). Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov policije v 4. členu pravi, da so sluţbeni psi za splošno uporabo pri opravljanju policijskih nalog opremljeni z nagobčnikom in oprsnico z napisom»policija«, razen če vrsta naloge tega ne dopušča. Sluţbeni psi za specialistično uporabo pa so praviloma brez nagobčnika in oprsnice, razen če je to potrebno zaradi vrste naloge. Uporabo sluţbenega psa kot prisilnega sredstva navodilo posebej ne razčlenjuje, temveč v 13. členu zgolj nakazuje na upoštevanje določb Zakona o policiji o dovoljeni uporabi sluţbenega psa z nagobčnikom ali brez le-tega oziroma, pripetega na vrvici ali vodenega brez nje (Ţaberl, 2009). 16

4.1.2 Zakon o policiji Sluţbeni pes je kot prisilno sredstvo uzakonjen v Zakonu o policiji, kjer so določeni tudi pogoji za njegovo uporabo. Zakon o policiji predpisuje, da imajo policisti pri opravljanju nalog pravico uporabiti prisilna sredstva (potrebno je razlikovati med pojmoma prisilni ukrepi 3 in prisilna sredstva 4 ), med katerimi je kot takšno navedena tudi uporaba sluţbenega psa (Zpol, 2009: 50. člen). Čeprav sluţbeni pes, še zlasti brez nagobčnika, deluje nevarno oziroma zastrašujoče, je njegova uporaba kot prisilno sredstvo praviloma brez poškodb. Kot prisilno sredstvo se šteje ţe to, da ga vodnik sluţbenega psa (v nadaljevanju VSP) uporabi pri opravljanju nalog policije in za neposredno delovanje na osebo oziroma osebe. Največkrat pa gre za to, da VSP s sluţbenim psom pride na kraj dogodka in le z navzočnostjo in zavarovanjem postopka pripomore k uspešno opravljeni nalogi. Slovenski zakonodajalec pri predpisovanju pogojev za uporabo sluţbenega psa kot prisilnega sredstva razlikuje med: - uporabo sluţbenega psa kot prisilno sredstvo z nagobčnikom na vrvici ali brez; - uporabo sluţbenega psa brez nagobčnika na vrvici ali brez vrvice (Zpol, 2009: 51.č-člen). 3 Pojem prisilni ukrep izhaja iz upravnega prava ter je širši od pojma prisilno sredstvo, saj obsega vse ukrepe, ki imajo določen prisilni značaj. V okviru policijske dejavnosti bi lahko med te načeloma uvrstili prav vsa policijska pooblastila, izhajajoč iz stališča, da pomenijo vsa pooblastila poseg v določeno človekovo svoboščino in pravico, zato imajo tudi vsa represiven značaj. 4 S pojmom prisilno sredstvo lahko v oţjem pomenu besede označimo sredstvo, ki ga sme policist uporabiti pri prisilnem ukrepanju. Ta izraz je v Republiki Sloveniji zakonsko uporabljan, vendar nobena od zakonodaj, ki predpisujejo pravico uporabe prisilnih sredstev, samega izraza posebej teoretično ne opredeljuje oziroma razlaga, čeprav se uporablja tako v strokovni oziroma pogovorni terminologiji, kot tudi v slovenski pozitivnopravni zakonodaji. 17

Uporaba sluţbenega psa z nagobčnikom je milejša oblika, saj pri tej uporabi ne more priti do ugriza, posledično so torej pogoji za uporabo sluţbenega psa z nagobčnikom milejši od pogojev za uporabo sluţbenega psa brez nagobčnika (M. Medvešek, osebna komunikacija, 16. 5. 2011). Sluţbenega psa z nagobčnikom in na vrvici sme policist uporabiti v vseh primerih, ko je dovoljena uporaba plinskega razpršilca, fizične sile ali palice 5. Policist se v takih primerih odloča po prostem preudarku in glede na okoliščine uporabi tisto prisilno sredstvo, ki zagotavlja uspešno opravljanje uradne naloge. Kljub temu, da ima vodnik sluţbenega psa na vrvici in s tem pod popolno kontrolo, lahko sluţbeni pes osebo poškoduje, zato je potrebna previdnost, tako kot pri uporabi drugih enakovrednih prisilnih sredstev, da ne pride do nepotrebnih poškodb (Ţaberl, 2006:274). Sluţbenega psa z nagobčnikom in brez vrvice sme policist uporabiti za: - preprečitev bega 6 in prijetje storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolţnosti; - preprečitev bega osebi, ki je storila prekršek zoper javni red 7 ; - odvrnitev napada nase, na koga drugega ali na objekt, ki ga varuje; vzpostavitev javnega reda (Zpol, 2009: 51.č-člen). Tukaj je izpostavljena problematika, da med omenjenimi določbami, ni takšne kamor bi lahko uvrstili primer, ko bi smel policist sluţbenega psa 5 Plinski razpršilec, fizično silo in palico lahko policist uporabi, če ne more drugače obvladati upiranja osebe, ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov, moti javni red, ali upiranja osebe, ki jo je treba prijeti, privesti ali ji odvzeti prostost, kot tudi, če mora odvrniti napad na osebe ali objekte, ki jih varuje, ali napad na sebe ali koga drugega (Zpol, 2009:51. b-člen). 6 Beg osebe podzakonski akt opredeljuje kot vrsto aktivnega upiranja. Pravilnik opredeljuje aktivno upiranje kot upiranje z: oroţjem, orodjem, drugimi predmeti in sredstvi ali s fizično silo, pri čemer ima oseba, ki se upira, namen preprečiti policistu izvršitev policijske naloge. 7 Drugi pogoj za uporabo sluţbenega psa z nagobčnikom in brez vrvice nakazuje, da policist ne sme uporabiti sluţbenega psa zoper vsakega storilca prekrška. Oseba proti kateri sme policist uporabiti sluţbenega psa, mora storiti prekršek zoper javni red. Ta določba ni popolnoma jasna, saj policijski predpisi ne definirajo kateri prekrški se štejejo kot prekrški zoper javni red. 18

uporabiti zaradi preprečitve bega osebi čez drţavno mejo. V primeru normiranja predlaga jasen zapis, da sme sluţbeni pes osebo prisilno ustaviti le na ozemlju do mejne črte, sicer bi lahko takšno prisilno prijetje na ozemlju tuje drţave ocenili kot mejni incident (Ţaberl, 2009). Sluţbenega psa brez nagobčnika in na vrvici sme policist uporabiti za: - vzpostavitev javnega reda, če je z dejanji skupine ljudi ogroţeno ţivljenje ali osebna varnost ljudi ali premoţenje večje vrednosti; - prijetje storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolţnosti (Zpol, 2009: 51.č-člen). Sluţbenega psa brez nagobčnika in brez vrvice sme policist uporabiti, če ne more drugače: - zavarovati ţivljenja ljudi; - preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora 3 let ali več; - preprečiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost, ali osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila kaznivo dejanje, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora 3 let ali več; - odvrniti napada na varovano osebo ali objekt; - odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroţeno njegovo ţivljenje (Zpol, 2009: 51.č-člen). Pogoji za uporabo sluţbenega psa brez nagobčnika in brez vrvice so zelo podobni oziroma skoraj identični pogojem za uporabo strelnega oroţja 8. Razlika je le v drugi in tretji alineji, ki se nanašata na uporabo prisilnega sredstva zaradi preprečitve bega določeni osebi. 8 Zakon o policiji, 52. člen 19

Slika 1: Deleţi uporabljenih vrst prisilnih sredstev v letu 2010 Slika kaţe, da je največkrat bila uporabljena fizična sila (51,1 %) ter sredstva za vklepanje in vezanje (46,0 %), uporaba drugih prisilnih sredstev pa je bila znatno manjša. Sluţbeni pes je bil tako uporabljen le 15-krat (0,2 %), 2-krat je bil izstreljen opozorilni strel, najhujše prisilno sredstvo, strelno oroţje pa ni bilo uporabljeno. Iz podatkov je razvidno, da policisti pri uporabi prisilnih sredstev sledijo načelu sorazmernosti in humanosti uporabe prisilnih sredstev, torej uporabijo najmilejše prisilno sredstvo, ki bo glede na dani poloţaj privedlo do uspešno izvedene zakonite naloge. Seveda pa nemalokrat najmilejše prisilno sredstvo zaradi intenzitete delovanja kršiteljev in drugih okoliščin kršitve ne omogoča izvedbo zakonite naloge, zato morajo policisti poseči po hujših prisilnih sredstvih, pri katerih pa uporaba lahko povzroči posledice (poškodbe). Eno takšnih prisilnih sredstev predstavlja tudi uporaba sluţbenega psa, česar se očitno policisti dobro zavedajo, saj so podatki, po katerih je uporaba sluţbenega psa v samem repu, dokaz, da po njemu poseţejo samo takrat, ko je to resnično potrebno. 20

4.1.3 Pravilnik o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 40/2006) Policijska pooblastila so z zakonom določeni ukrepi, ki policistom omogočajo, da lahko učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge. Vsako policijsko pooblastilo pomeni določen poseg v človekove pravice, zato se lahko uporabi le pod pogoji, ki so določeni v zakonu, in na način, ki je opredeljen v Pravilniku o policijskih pooblastilih. Pravilnik o policijskih pooblastilih konkretizira in razčlenjuje postopek uporabe sluţbenega psa. Pravilnik določa, da se za uporabo sluţbenega psa šteje postopek policista vodnika, pri katerem sluţbeni pes s telesom ali z ugrizom neposredno deluje na osebo ter da, se za opravljanje nalog policije lahko uporabljajo samo sluţbeni psi, ki so ustrezno izurjeni, opremljeni in jih vodijo usposobljeni policisti vodniki (Pravilnik o policijskih pooblastilih, 2006:91. člen). Zato so v OŠSP veliko pozornosti namenili vsem fazam učenja in šolanja psov, saj morajo sluţbeni psi po končanem šolanju dosegati zelo visoko raven usposobljenosti za opravljanje policijskih nalog. Vodnik mora v skladu s pravilnikom, če je to le mogoče, sluţbenega psa ves čas nadzorovati, da po nepotrebnem ne bi poškodoval osebe, proti kateri ga uporablja (Pravilnik o policijskih pooblastilih, 2006:92. člen). Za vodnike se poleg petmesečnega osnovnega tečaja na drţavni ali regijski ravni organizirajo še dodatna usposabljanja in izpopolnjevanja, da bi vzdrţevali visoko raven strokovne usposobljenosti za opravljanje najzahtevnejših nalog na terenu. Vodnik mora s svojim sluţbenim psom vsako leto opraviti tudi preizkus delovnih sposobnosti, pri čemer mora potrditi visoko raven usposobljenosti za opravljanje nalog policije. 21

4.2 Uporaba službenih psov policije glede na naloge in pooblastila Sluţbeni psi so skozi zgodovino pokazali in dokazali svojo učinkovitost pri opravljanju najrazličnejših nalog na področjih zagotavljanja varnosti, vzdrţevanja in vzpostavljanja javnega reda in miru, nadzora in varovanja drţavne meje ter kriminalitete ipd. Zaradi posebnih lastnosti so pri določenih nalogah skoraj nenadomestljivi, njihova uporaba pa deluje preventivno na potencialne kršitelje in storilce kaznivih dejanj ter pozitivno vpliva na zagotavljanje občutka varnosti občanom. Delo policijskega psa, pa je tako za splošno kot tudi za specialistično uporabo izjemno zahtevno. Pes mora biti pogumen, zanesljiv, trdnih ţivcev in vodljiv. Vsak policist vodnik ima svojega sluţbenega psa in od njunega razumevanja, prijateljstva, medsebojnega poznavanja in spoštovanja je odvisno, kako uspešna bosta pri svojem delu. Pes je izjemno sposoben partner policista, vendar zahteva tudi veliko časa, truda in odrekanj. Uporabo sluţbenih psov policije glede na naloge in pooblastila razdelimo na uporabo pri: - prijetju; - ugotavljanju identitete; - spremljanju in privedbi oseb; - patruljiranju, varovanju javnih zbiranj, vzdrţevanju in vzpostavljanju javnega reda; - varovanju drţavne meje; - sledenju in iskanju oseb na terenu; - nalogah višjega rizika; - izvajanju nalog hišne preiskave. 22

4.2.1 Uporaba pri prijetju S prijetjem policisti začasno omejijo gibanje določeni osebi z namenom, da jo privedejo, jo pridrţijo ali opravijo kakšno drugo dejanje, določeno z zakonom. Če je prijeta vojaška oseba, je potrebno o tem nemudoma obvestiti vojaško policijo. Prijetje obsega tudi varnostni pregled (Zpol, 2009: 41.člen). Ker je sluţbeni pes policije izjemno učinkovit pri zaustavljanju beţeče osebe, je zelo pomembno, da VSP pozna pooblastila za uporabo sluţbenega psa policije z nagobčnikom ali brez. Vodnik lahko tako s sluţbenim psom policije (v nadaljevanju SPP) sodeluje pri prijetju oseb, zlasti nevarnih osumljencev kaznivih dejanj, hujših prekrškov zoper javni red in drugih oseb, za katere je utemeljeno pričakovati, da bodo pri prijetju ali privedbi napadle policiste, se upirale ali poskušale pobegniti. Praviloma vodnik izvede prijetje osebe v sodelovanju z drugimi policisti, izključno lahko sam opravi nalogo le, kadar ni mogoče zagotoviti navzočnosti drugih policistov, odlašanje pa bi lahko ogrozilo uspešnost naloge (Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov policije, 2005). Prijetje osebe, ki se ne upira ali se upira pasivno Osebo, ki ji je potrebno prijeti zaradi odvzema prostosti, vodnik po identifikacijskem postopku in varnostnem pregledu osebo seznani s pravicami in če obstajajo razlogi, osebo tudi vklene. Vodnik dovoli SPP v neposredno bliţino osebe ali kraja, kjer se postopek izvaja, tako lahko SPP samostojno reagira na morebiten napad osebe na vodnika. Prijetje osebe, ki se aktivno upira ali napada Pri prijetju osebe, ki se aktivno upira ali napada, lahko vodnik uporabi prisilno sredstvo (fizična sila, plinski razpršilec, palico ter sluţbenega psa). Pred uporabo SPP, mora vodnik, če okoliščine dopuščajo opozoriti osebo, da bo uporabil SPP. Ko vodnik osebo obvlada lahko izvede zakonit postopek. 23

Prijetje osebe, ki beţi Vodnik mora pred uporabo SPP upoštevati naslednje: - preden spusti SPP za beţečo osebo, se mora prepričati, da jo ta res vidi; - če okoliščine dopuščajo, mora osebo pred uporabo SPP opozoriti z besedami»stoj, SPUSTIL BOM PSA!«; - ko vodnik osebo dohiti, ji ukaţe»miruj!«. Ko se oseba umiri, SPP izreče ustrezen ukaz za prenehanje napada in izvede nadaljnji postopek, ki je v skladu s poglavjem A. 4.2.2 Uporaba pri ugotavljanju identitete Uporaba SPP je izjemno učinkovita pri ugotavljanju identitete, SPP zlasti ponoči v nenaseljenih krajih, megli in v gozdu omogoča varno in uspešno izpeljan postopek. Ko so ugotovljeni razlogi za izvedbo postopka za ugotavljanje identitete, vodnik osebo ustavi na razdalji 3-6m, razdalja je odvisna od kraja, časa ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na varnost postopka. Na razdalji 2-3m vodnik SPP izreče ustrezen ukaz. Postopek se izvaja v varnostnem trikotniku in tako, da psu s svojim telesom ne zakriva pogleda na osebo. Vodnik pred izvedbo postopka osebo opozori, da bo SPP samostojno reagiral in tudi napadel, če bo oseba izvajala hitre in nepotrebne gibe. Kadar identiteto ugotavljata dva vodnika s SPP, se morata pred začetkom postopka dogovoriti, kdo postopek varuje in kdo ga izvaja. Pri ugotavljanju identitete, kjer pa sodelujeta vodnik s SPP in policist brez SPP, postopek izvaja policist, vodnik pa s SPP varuje (Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov policije, 2005). Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe, ki s svojim obnašanjem, ravnanjem, videzom ali zadrţevanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo izvršila, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje, ter osebe, nad katero izvajajo pooblastila iz 41. člena Zakona o 24

policiji. Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe in posredujejo njene podatke tudi na upravičeno zahtevo uradnih oseb drţavnih organov ter subjektov z javnimi pooblastili. Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe tudi na upravičeno zahtevo druge osebe, ki se izkazuje z nastalo materialno in nematerialno škodo, telesno poškodbo, sumom storitve kaznivega dejanja ali prekrška in v podobnih primerih, ter tako ugotovljene podatke posredujejo upravičencu, ki izkaţe pravni interes za uveljavljanje pravic pred sodnimi ali drţavnimi organi. Policisti smejo vzeti prstne odtise in odtise dlani osebi, ki je poskušala ali je nezakonito prestopila drţavno mejo, in osebi, katere identitete ni mogoče ugotoviti na drug način. Osebo iz prejšnjega odstavka lahko policisti tudi fotografirajo, zabeleţijo njen osebni opis; fotografije te in pogrešane osebe pa lahko tudi objavijo (Zpol, 2009: 35. in 35.a-člen). 4.2.3 Uporaba pri spremljanju in privedbi oseb Vodnik s SPP sodeluje pri spremljanju in privedbi nevarnih storilcev kaznivih dejanj, hujših prekrškov zoper javni red in ostalih oseb, za katere se utemeljeno pričakuje, da bodo pri privedbi napadle policiste, se upirale ali poskušale pobegniti. Spremljanje in privedbo vodnik s SPP praviloma opravi v sodelovanju z drugimi policisti, razen, če to ni izvedljivo. Pri spremljanju ene osebe, se ta praviloma spremlja vzporedno, SPP hodi med vodnikom in spremljano osebo. Če pri spremstvu sodeluje drug policist, ta hodi levo od osebe, ki se spremlja. Ko gre za spremljanje dveh ali več oseb, jih vodnik k s SPP spremlja zaporedno, osebe hodijo pred vodnikom, SPP pa ob nogi vodnika. V primeru spremljanja in privedbe dveh vodnikov s SPP, hodita oba za spremljanimi osebami in na primerni medsebojni razdalji (Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov policije, 2005). S privedbo policisti privedejo osebo v svoje uradne prostore, v uradne prostore drugega organa ali na določen kraj. Privedba se lahko opravi na podlagi odredbe pristojnega organa. Brez odredbe se lahko privedba opravi v primerih iz 37. člena tega zakona, če gre za ţe prijeto osebo, ali v drugih primerih, določenih z zakonom. Pred privedbo policisti osebo seznanijo z 25

razlogi privedbe in jo opozorijo na posledice, če se bo privedbi upirala ali skušala pobegniti. Če se oseba privedbi upira, jo policisti privedejo prisilno(zpol, 2009: 42.člen). 4.2.4 Uporaba pri patruljiranju, varovanju javnih zbiranj, vzdrţevanju in vzpostavljanju javnega reda Vodniki patruljirajo,»kjer varnostna problematika zahteva pogostejšo navzočnost policistov«, vodnik sluţbenega psa s sluţbenim psom policije izvaja patruljiranje v skladu s Pravili policije 9 (2000). Patruljiranje praviloma poteka v parih (območja, kjer so prekrški in kazniva dejanja pogostejši) in s posebej prilagojenimi vozili za prevoz SPP, s katerimi močno povečajo mobilnost. Patruljiranje pa lahko vodniki opravljajo tudi peš, s tem ustvarjajo videz, da je na terenu več policistov, kar povečuje občutek varnosti, ter deluje preventivno na potencialne kršitelje. Patruljiranje lahko opravlja tudi vodnik s SPP in drug policist. Med prevozom v sluţbenih vozilih mora imeti sluţbeni pes policije nagobčnik (Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov policije, 2005). Vodniki s SPP sodelujejo pri varovanju javnih zbiranj pri: - javnih shodih in prireditvah s povečano stopnjo tveganja; - protestnih shodih na javnih krajih s povečano stopnjo tveganja. Za varovanje javnih shodov in prireditev, za katere velja večja stopnja tveganja lahko vodja varovanja načrtuje uporabo vodnikov s SPP za splošno in specialistično uporabo. Pri načrtovanju varovanja se upošteva vrsta, kraj in čas prireditve, vrste in število udeleţencev ter druge okoliščine, na podlagi katerih se odloča o uporabi vodnikov s SPP. Praviloma se pri varovanju razporejata po dva vodnika s SPP ali vodnik s SPP in drug policist (Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov policije, 2005). 9 Na podlagi 2. odstavka 12. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98, 66/98) je generalni direktor izdal Pravila policije. 26

Vodniki s SPP za splošno uporabo se razporejajo tja, kamor so kršitve javnega reda najpogostejše oziroma tja, kjer se kršitve pričakujejo. Pri nalogah vzdrţevanja in vzpostavljanja javnega reda vodniki s SPP delujejo preventivno, preden je javni red sploh kršen. Opravljajo lahko tako naloge opazovanja, kot tudi patruljiranja, ter naloge v intervencijski skupini ali po posebnem načrtu. Pri vzpostavljanju javnega reda in miru oziroma pri intervenciji lahko ima pasivno ali aktivno vlogo. Pasivna vloga vodnika s SPP v intervenciji pomeni, da vodnik s SPP varuje postopek drugih policistov tako, da z njim tvori varnostni trikotnik. Vodnik mora biti pri varovanju drugih policistov tudi izjemno pozoren na okolico kraja postopka. Aktivno vlogo vodnik prevzame takrat, ko vodja intervencije ob izpolnjevanju zakonskih pogojev odredi uporabo SPP kot prisilno sredstvo, vodnik torej usmeri SPP na osebe, zoper katere se uporabi kot prisilno sredstvo. Vodnik lahko spusti SPP takrat, ko je prepričan da SPP vidi pravo osebo in tako prepreči napad na napačno osebo. Pred uporabo, mora vodnik, kadar mu okoliščine to dopuščajo in če tega še ni storil vodja intervencije, kršitelja opozoriti, naj s kršitvijo preneha, sicer bo uporabil SPP. Takoj ko prenehajo razlogi, se SPP kot prisilno sredstvo preneha uporabljati, nadaljnji postopek s kršiteljem pa nato prevzamejo drugi sodelujoči policisti, vodnik s SPP prevzame pasivno vlogo. Kadar intervencijo izvajata dva vodnika s SPP, se morata pred začetkom dogovoriti, kdo bo postopek izvajal in kdo ga bo varoval (Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov policije, 2005). 4.2.5 Uporaba pri varovanju drţavne meje Slovenska policija ţe od nekdaj opravlja zahtevne in odgovorne naloge varovanja drţavne meje, od vstopa v Evropsko unijo pa tudi varovanje evropske meje, kar je še posebej aktualno od vstopa v schengenski prostor 10. 10 Slovenija je 21. decembra 2007 skupaj z osmimi evropskimi drţavami vstopila v schengenski prostor, s čimer je vstopila v klub evropskih drţav brez notranjih meja in s skupno zunanjo mejo. 27

Prosti pretok blaga, storitev kapitala in svobodnega gibanja ljudi je seveda poleg pozitivnih sprememb prinesel tudi negativne. Kljub razviti sodobni tehnologiji pa se policija še vedno vrača h klasičnimi sredstvom, med katerimi so tudi SPP. Vodnik sluţbenega psa s sluţbenim psom policije opravlja delo na: - mejnih prehodih; - območju drţavne meje zunaj mejnih prehodov. Vodniki s SPP opravljajo varovanje drţavne meje z opazovanjem in patruljiranjem, ter samostojno (izjemoma podnevi in ob dobrem poznavanju območja ob drţavni meji) ali v sodelovanju z drugimi policisti, v akcijah ali poostrenih nadzorih na mejnih prehodih ali na drugih območjih drţavne meje. Vodniki SPP za splošno uporabo opravljajo naslednje naloge na mejnih prehodih: - varovanje postopkov policistov; - preprečitev ilegalnih prehodov drţavne meje v bliţini mejnega prehoda; - pregledi tovornih in drugih vozil za preprečevanje ilegalnih prehodov oseb, skritih v vozilih. Vodniki SPP za specialistično uporabo opravljajo naslednje naloge na mejnih prehodih: - pregledi vozil in prtljage za odkrivanje prepovedanih drog, eksplozivov in drugih iskanih predmetov; - pregledi vozil in prtljage v akcijskem delu ali poostrenih nadzorih na mejnem prehodu. 28

Vodniki SPP za splošno uporabo na drugih področjih opravljajo naslednje naloge: - preprečitev ilegalnega prehajanja čez drţavno mejo oziroma mejno črto; - nadzor nad zapuščenimi objekti ob drţavni meji in v njeni bliţini; - odkrivanje ilegalnih poti čez drţavno mejo in postavljanje zased na teh krajih; - sodelovanje vodnika sluţbenega psa s sluţbenim psom policije v akcijah ali poostrenih nadzorih. Naloge ob drţavni meji opravljajo vodniki praviloma peš, vozilo pa se uporablja le za prevoz na območja dela (Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov policije, 2005). 4.2.6 Uporaba pri sledenju in iskanju oseb na terenu Sluţbeni pes je kljub vsesplošnemu napredku še vedno nenadomestljiv pomočnik človeku, razlog leţi v razvitosti njegovih čutil. Zanimiv je podatek, da je okušalni organ pri psu celo slabše razvit kot pri človeku, vendar pa je zato čutilo vonja izredno, tako izredno, da je pes sposoben zaznati skoraj pol milijona različnih vonjav, kar je seveda neprecenljivo pri odkrivanju človeških sledi in predmetov (Zevnik, 1999). Sledenje je tako ena izmed najbolj učinkovitih in nenadomestljivih oblik uporab sluţbenih psov, s pomočjo vonja lahko iščemo storilce kaznivih dejanj, trupla, pogrešane osebe, prepovedane droge, eksploziva, oroţje in druge predmete, ki so lahko dokaz v postopku. Pri sledenju je vodnik s SPP lahko zelo uspešen, saj SPP zazna individualni vonj človeka in poškodbe tal, ki jih povzroča z gibanjem po terenu (razkrajanje mikroorganizmov rastlin), vonj človekove obutve in obleke, od 29

katere odpadajo manjši delci (Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov policije, 2005). Pogoji za sledenje Na obstojnost sledi vplivajo različni dejavniki, kot so starost sledi, značilnosti terena, vremenske in druge razmere. Pogoji za sledenje so lahko ugodni, manj ugodni, slabi ali pa jih ni in sledenje sploh ni moţno. a) Ugodni pogoji so: - starost sledi do 3 ur; - naravni teren (travnik, njiva, gozd ); - po sledi iskane osebe niso hodile druge osebe ali ţivali; - idealna temperatura ozračja je med plus 1 stopinj Celzij in plus 20 stopinj Celzij; - ni močnejših padavin ali vetra; - v primeru»konzerviranih«sledi (na sledi, ki so nastale prejšnji večer, pade rosa) sledenje poteka zjutraj, na sledi, ki je stara od 12 do 15 ur; - sledenje po snegu, do višine 10 cm. b) Manj ugodni pogoji so: - starost sledi od 3 do 12 ur; - teren so prehodile druge osebe ali ţivali, tako da so sled»kriţale«; - sled poteka preko prometnih komunikacij, potokov, sveţe pokošenih ali sveţe pognojenih travnikov ipd.; - temperatura ozračja je niţja od plus 1 stopinj Celzij ali višja od plus 20 stopinj Celzij; - močnejše padavine in močnejši veter. 30

c) Slabi pogoji so: - sled je starejša od 12 ur; - teren so prehodile druge osebe ali ţivali, tako da so sled večkrat»kriţale«; - zelo močne padavine in močan veter; - temperatura ozračja je niţja od minus 50 stopinj Celzij ali višja od plus 30 stopinj Celzij. d) Pogojev za sledenje ni če: - Če se je oseba gibala po umetnih površinah npr.: beton; - V naseljih, mestnih ulicah, parkih ipd. (Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov policije, 2005). Zavarovanje sledi in potek sledenja Vidno sled pobegle osebe in širšo okolico je dolţan zavarovati policist, ki prvi prispe na kraj dogodka oziroma dejanja. Sledi zavaruje tako, da označi njen začetek ter prepreči kakršnokoli gibanje po sledi. Ob obstoju minimalnih moţnosti za sledenje, mora prisoten policist zaprositi za pomoč vodnika s SPP, katerega ob prihodi seznani z: izhodiščem sledi, smerjo gibanja, gibanjem policistov in drugih oseb ipd. Med delom vodnika s SPP prav tako mora biti poskrbljeno za zavarovanje sledi. Prvič mora biti zaradi varnosti in zavarovanja predmetov, ki jih SPP najde na sledi poleg vodnika s SPP vedno biti prisoten še najmanj en spremljevalec in drugič, spremljevalec mora hoditi za vodnikom in SPP, zato da varuje postopek in še pomembneje, ne ovira SPP med sledenjem, ter da ne uniči sledi oziroma najdenih predmetov. Vodnik pri sledenju uporablja vrvico za sledenje, SPP pa nosi oprsnico ter je brez nagobčnika. Sledenje se prične po strokovnih pravilih, torej po najdbi 31

izhodišča sledi. SPP pasivno nakazuje na najdene predmete, kar pomeni, da se ob morebitni najdbi uleţe. Vodnik kraj najdbe označi ali ga pokaţe policistom v spremstvu, ki nato prevzamejo postopek za zavarovanje in dokumentiranje predmetov. Vodnik lahko s SPP opravlja tudi prosto sledenje, katero je učinkovito, če sledi niso starejše od 30 minut. Takšno sledenje lahko poteka tudi v naseljih, če ni navzočnosti drugih oseb. Pri prostem sledenju ima SPP praviloma oprsnico, nagobčnik in je brez vrvice. Ko SPP začne prosto slediti, mora vodnik steči za njim, zahtevana pa je prisotnost še vsaj enega policista, za zavarovanje postopkov (Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov policije, 2005). Iskanje oseb na terenu Vodnik sluţbenega psa s sluţbenim psom policije za splošno uporabo lahko učinkovito sodeluje pri pregledu terena za izsleditev oseb, ki so se na določenem območju skrile ali izgubile oziroma so pogrešane ali za katere se sumi, da so ţrtve kaznivega dejanja. SPP nosi oprsnico z napisom policija in praviloma tudi nagobčnik. Vodnik sluţbenega psa lahko opravlja preiskavo terena: - Samostojno; - v skupini več vodnikov sluţbenih psov s sluţbenimi psi policije; - skupaj z drugimi policisti ali pripadniki posebne policijske enote (Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov policije, 2005). 4.2.7 Uporaba pri nalogah višjega rizika Zaseda Vodniki s SPP postavljajo zasede skladno z Usmeritvami za delo policije ob blokadah, zasedah in nadzorih, in sicer za prijetje oseb, dodatno varovanje oseb in objektov in okrepitev blokad znotraj in zunaj območja, kjer se 32

predvideva gibanje oseb. Zasede so najpogosteje namenjene preprečitvi ilegalnih prehodov drţavne meje, odvzemom vozil, vlomom. Najprimernejše mesto za vodnika s SPP je tam, kjer ima SPP dober pregled nad dogajanjem in dobre moţnosti zaznavanja vonja. SPP najpogosteje nakaţe na pribliţevanje osebe z»striţenjem«ušes, gledanjem v tisto smer,»najeţeno«dlako ali rahlim renčanjem. Najpomembneje pa je, da ostane tiho in tako ne izda postavljene zasede. Nagobčnik v zasedi ni obvezen, vse je odvisno od lastnosti osebe, ki jo je potrebno prijeti in zakonskih pogojev za uporabo SPP. V zasedah, ki potekajo ponoči mora biti poleg vodnika prisoten še policist, ki ima pri sebi ročno svetilko. Z njo namreč ob prijetju osvetli storilca in ga s tem označi kot cilj. Svetlobni viri pa morajo prihajati iz smeri SPP, saj ga v nasprotnem primeru lahko zaslepimo. Najboljša taktika, še posebej kadar je storilec oboroţen, je da storilca poziva policist, ki je v zasedi nasproti vodnika SPP, saj s tem odvrne storilčevo pozornost od psa. Med naloge višjega rizika spadajo še: - pregled terena (nevarna ali oboroţena oseba); - pregled naselja (nevarna ali oboroţena oseba); - vpad v objekt; - oţja blokada objekta; - sledenje; - prijetje 4.2.8 Uporaba za izvajanje nalog hišne preiskave Pri hišni preiskavi 11 vodnik s SPP praviloma deluje s policisti območne policijske enote, izjemoma pa preiskavo opravi samostojno. Pri preiskavi lahko sodelujejo vodniki s SPP za splošno ali specialistično uporabo, odvisno od osebe ali predmeta, ki ju iščemo. 11 Glej Zakon o kazenskem postopku, 2009:214.-219. člen 33

Vodnik sluţbenega psa mora upoštevati naslednje: - sluţbeni pes policije mora biti na vrvici; - sluţbeni pes policije ne sme ogroţati ljudi, ţivali ali premoţenja; - morebitne okoliščine, zaradi katerih lahko sluţbeni pes policije nepravilno ali neprilagojeno reagira (ţivali, stroji, naprave idr.); - sluţbeni pes policije mora biti primerno čist in mora predhodno opraviti fiziološke potrebe; - sluţbeni pes policije med gibanjem ne sme povzročati škode (Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi sluţbenih psov policije, 2005). V Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991) je zapisano, da je stanovanje nedotakljivo in da nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati. Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali njegov zastopnik. Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič. Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoţenje (Ustava Republike Slovenije, 1991: 36. člen). 34

5 Uporaba sluţbenih psov v zasebnem varovanju 5.1 Zakon o zasebnem varovanju Star Zakon o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/2003) je začel veljati 2.1.2004 in bil tudi večkrat spremenjen (7/2007, 16/2007, 102/2007, 96/2008, 41/2009). Omenjen zakon je zaradi omenjenih večkratnih sprememb postal nenatančen in dvoumen, ponovno normativno ureditev pa so narekovale tudi stalne spremembe v dejavnosti zasebnega varovanja in druţbi. Ker število subjektov, ki se ukvarjajo z zasebnim varovanjem strmo narašča, so ugotovljene kršitve in pomanjkljivosti narekovale zagotovitev primerne zakonske osnove za nemoteno opravljanje gospodarske dejavnosti imetnikov licenc in za učinkovito in zakonito ukrepanje pristojnih organov, saj je v primerih kršitev zakona največkrat ogroţeno premoţenje ali ţivljenje ljudi. Zaradi vseh dopolnitev in sprememb ter hitrega razvoja zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji je bilo potrebno v novem zakonu zasebno varovanje urediti celovito in sistemsko. V Zakonu o zasebnem varovanju iz leta 2003 je bilo zapisano, da je posest ali uporaba drugih prisilnih sredstev, nevarnih predmetov, kot tudi psov, konj ali drugih ţivali pri opravljanju nalog zasebnega varovanja prepovedana (ZZasV, 2003: 43. člen). Novi Zakon o zasebnem varovanju je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 17/11, in je pričel veljati z dnem 26.3.2011. Zakon odpravlja nekatere nejasnosti in nedorečenosti, ki so pogosto povzročale neskladje med dejanskim in normativnim. Poglavitne rešitve, ki jih prinaša nov zakon so sledeče: natančneje sta določena definicija in pojem zasebnega varovanja, javni interes na področju zasebnega varovanja je posebej opredeljen; 35