Republika Slovenija OBČINA RAČE-FRAM Grajski trg 14, 2327 Rače Štev.: 062-02-20/05 Datum: 17.02.2005 Z A P I S N I K 20. redne seje Občinskega sveta Občine Rače-Fram, ki je bila v Beli dvorani gradu v Račah in sicer v torek, 15. februarja 2005 ob 18.00 uri 1. točka: Otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti Župan g. Branko Ledinek je v otvoritvenem delu seje prisotne lepo pozdravil in ugotovil, da je na začetku seje prisotnih 13 od skupno 16-ih članov in članic občinskega sveta. Ker je s tem sklepčnost zagotovljena, je nadaljeval s sejo. PRISOTNI ČLANI IN ČLANICE OBČINSKEGA SVETA: Stanko ZOREC, Branko BELCA, Anton GAJSER, Anton BERGAUER, Štefan PLIBERŠEK, Ivan KOVAČIČ, Miran PREDIKAKA, Anton BOROVNIK, Mateja BELCA, Rolando LAŠIČ, Alojz STERNAD, David LUKMAN, Bogdan PLEVNIK, Slavomir LEŠNIK od 18.20, Romana FIŠER od 18.25 ure. ODSOTNI ČLANI IN ČLANICE OBČINSKEGA SVETA: Anton MEDVED OSTALI PRISOTNI: Marjana KREITNER LOZINA Mariborska razvojna agencija, Viljenka GODINA EIM (obe kot poročevalki pri točki 6.), Goran RAJIĆ Mestna občina Maribor (poročevalec pri točki 7.), Branko LEDINEK, Lidija BELCA, Simona ANTOLIČ vsi Občina Rače-Fram.. 2. točka: Potrditev zapisnika 19. redne seje občinskega sveta G. župan je podal zapisnik 19. redne seje občinskega sveta v obravnavo. S 13 glasovi»za«(13 prisotnih svetnikov) je bil sprejet SKLEP št. 195: Potrdi se zapisnik 19. redne seje Občinskega sveta Občine Rače-Fram.
3. točka: Sprejem dnevnega reda G. župan je predlagal sprejem dnevnega reda, kot je bil posredovan z gradivom za sejo. Ker razprave na tak predlog ni bilo, je sledilo glasovanje. S 13 glasovi»za«(13 prisotnih svetnikov) je bil sprejet SKLEP št. 196: Sprejme se dnevni red 20. redne seje občinskega sveta. DNEVNI RED: 1. Otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 19. redne seje občinskega sveta 3. Sprejem dnevnega reda 4. Realizacija sklepov in informacije župana 5. Vprašanja in pobude svetnikov 6. Obravnava in sprejem Regionalnega razvojnega programa statistične regije Podravje 7. Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor prva obravnava 8. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča 9. Obravnava in sprejem Investicijskega programa za stanovanjsko poslovni objekt v Framu 47 10. Razno 4. točka: Realizacija sklepov in informacije župana G. župan je pri tej točki na kratko predstavil bistvene novosti in dogajanja na ravni občine v času med predhodno in sedanjo sejo občinskega sveta: Ker je bil proračun občine za leto 2005 sprejet že koncem leta 2004 in ker v vmesnem času ni bilo zelo pomembnih dogodkov in zadev, ki bi zahtevale sklic seje najvišjega organa občine, je 20. seja prva v tekočem letu. Za nami so torej novoletna praznovanja, pustovanje, ki je letos sovpadalo s kulturnim praznikom. Ob teh priložnostih so v občini potekale tudi prireditve, na katere bi bilo lepo in prav, da bi se jih nekoliko pogosteje in v večjem številu udeleževali tudi člani občinskega sveta. Koledarska zima dolgo ni prinesla snega, pred kratkim pa se je to vendarle zgodilo. Ob tem so bile, kot vsako leto, na delo zimske službe tudi letos določene pripombe, po mnenju g. župana pa so bile ceste v glavnem vendarle zadovoljivo hitro in ustrezno kakovostno sčiščene. Občinska uprava se v tem času precej ukvarja z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Prejeli smo namreč pritožbi Petrola d.d. (oporeka višino določenega nadomestila) in Zavoda za blagovne rezerve (menijo, da so javni gospodarski zavod, ki uporablja objekte javne infrastrukture), katerih predvideni prihodek iz naslova plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v proračunu naše občine znaša cca 60 MIO SIT. Do 20.7.2007 bo potrebno sprejeti prostorski plan, ki se mu reče prostorski red in v zvezi s
tem so planirane potrebne aktivnosti. V primeru javnih razpisov kontinuirano tečejo aktivnosti prijav nanje. Začeli smo s postopkom izvedbe lokacijskih načrtov. Skupaj s sosednjo občino Starše smo se prijavili na razpis za ureditev ceste Podova- Brunšvik. Začel je veljati Zakon o preprečevanju korupcije, po katerem je potrebno do konca februarja 2005 tudi članom občinskega sveta izpolniti vprašalnike, ki se nanašajo na premoženje. 5. točka: Vprašanja in pobude svetnikov G. Anton Borovnik in g. Bogdan Plevnik sta se navezala na zadnjo informacijo g. župana pri prejšnji točki, to je izpolnitev vprašalnika, kot predvideva Zakon o preprečevanju korupcije. Prvi je podal stališče, da je vprašalnik zelo zahteven in predlagal, da se organizira seminar, kjer bi dobili navodila, kako ga izpolniti. Drugi pa je menil, da se mu zdi nesmiselno, da bi tak vprašalnik izpolnjevali tudi člani občinskega sveta, ki so v popolnoma drugačnem položaju od drugih funkcionarjev, na katere se protikorupcijski zakon nanaša. G. David Lukman se je pozanimal, kakšne so možnosti uporabnikov garaž za vpis lastništva garaž pri otroškem vrtcu v Račah Nova ul. 9 in 11. G. župan in ga. Lidija Belca sta povedala, da je poleg teh vprašanj na tamkajšnji lokaciji potrebno razjasniti še solastništvo zemlje okoli bloka. Probleme sta nakazala in povedala, da se postopek s tem v zvezi že izvaja in da točnih odgovorov sedaj še ni možno posredovati, bodo pa pridobljeni do naslednje seje. G. Slavomir Lešnik je zaprosil, da se na dnevni red naslednje seje občinskega sveta uvrsti posebna točka in sicer v zvezi z izgradnjo gasilskega doma v Framu. Zanimalo ga je tudi, ali so naročene table, ki prepovedujejo odlaganje smeti. Akceptirana je bila pobuda v zvezi z obravnavo želene izgradnje gasilskega doma v Framu na prihodnji seji, omenjene table pa so naročene. G. Štefan Pliberšek je opozoril na problematiko prevoza šolskega avtobusa na delu Morja, kjer avtobus pri obračanju zaradi premalega manevrskega prostora zadeva v drevesa. G. Rolanda Lašiča je zanimalo, kdaj bo pripravljen investicijski program za novo telovadnico oz. športno dvorano v Račah. G. župan je povedal, da aktivnosti tečejo v smeri, da bi se naj to zgodilo do konca letošnjega leta. G. Miran Predikaka je vprašal, kdaj bo urejena cesta Podova-Brunšvik in menil, da v kolikor do tega ne bo prišlo v najkrajšem času, da bi jo bilo potrebno pogramozirati, ker je sedaj težko prevozna. Zanimalo ga je tudi, kam se bo širila SCT-jeva gramoznica, z ozirom na to, da je lokacija interesantna za lovski dom. G. župan je pojasnil teritorij širitve (od Kozoderčeve jame do asfaltnega platoja), kar zadeva ostale dileme, pa se jim bo potrebno posvetiti in jih odpravljati v fazi izdelave zazidalnega načrta.
Ga. Mateja Belca se je pozanimala, kako potekajo zadeve v zvezi z ureditvijo ceste Križna pot. G. župan je povedal, da obstajajo določeni problemi, ki jih je potrebno odpraviti z lastniki travnika, del zemljišča pri kapeli pa je tudi državna last (sklad zemljišč RS), tako da bi bila možna tudi kompenzacija, vendar se lastniki (natančneje eden od njih, saj z večimi doslej pogovor še ni bil realiziran) z zamenjavo zaenkrat ne strinjajo. Začetek del pred pomladjo ne bo mogoč, ureditev ceste Križna pot pa je v letošnjem planu. G. Anton Borovnik je znova opozoril na neugleden videz velike table na t.i. trikotni jasi v bližini gradu v Račah in predlagal njeno odstranitev, v kolikor ji ni mogoče dati primerne podobe in vsebine. Meni pa, da bi bilo najbolj smiselno, da bi bil na njej ulični načrt Rač. G. Bogdan Plevnik in g. Štefan Pliberšek sta vprašala, kje je problem, da se v Morju, Framu in naseljih, kjer je precejšnja zmeda in nepreglednost s hišnimi številkami, kljub številnim dosedanjim tovrstnim pobudam ne začne s postopkom ureditve uličnega sistema. Ga. Lidija Belca je pojasnila, da je postopek na pristojni geodetski upravi sprožen, da pa se zadeve otepajo, ker gre za zelo zahtevno in kompleksno stvar. Težava je tudi v tem, da geodetska uprava dela fazno, kar pomeni, da obdeluje vas za vasjo (ne npr. več vasi vzporedno). Ne glede na krajevna prepričanja, da je problematika hišnih številk največja v Morju in Framu, pa je geodetsko stališče tako, da imajo tovrstno prioriteto v naši občini Ranče. G. Bogdan Plevnik je z ozirom na to, da je v zadnjem času tema izgradnje gasilskega doma v Framu povzročila precej napetosti in da tozadevno obstaja več različnih stališč, povedal, da je kmalu pričakovati nov sestanek, kjer bodo predstavniki PGD Fram celoviteje predstavili celotno zadevo. G. župan je dejal, da je tudi naprej pripravljen sodelovati pri teh pogovorih, da pa morajo biti pričakovanja realna. Začetek gradnje namreč ni problem, problem pa sta lahko nadaljevanje in dokončanje, v kolikor so želje prevelike in finančna konstrukcija nedodelana. 6. točka: Obravnava in sprejem Regionalnega razvojnega programa statistične regije Podravje Gradivo so pripravili: Mariborska razvojna agencija (MRA), Ekonomski inštitut Maribor (EIM) in ZRS Bistra Ptuj. Ustno obrazložitev je podala predstavnica MRA ga. Marjana Kreitner Lozina. Regionalni razvojni program (RRP) za podravsko regijo zajema 34 občin. Nastajati je začel že leta 2001, pripravili pa so ga razvojni partnerji Podravja med majem 2002 in majem 2003 in sicer na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Ur. list RS, št. 60/99, 56/2003) in podzakonskih aktov, ki urejajo vsebino programov in delovanje regionalnih razvojnih agencij. Na podlagi naročila občin podravske statistične regije je program pripravila mrežna RRA Podravje, ki pogodbeno združuje tri razvojne agencije: MRA, ZRS Bistro Ptuj in EIM s Skladom za razvoj in usposabljanje človeških virov. Poleg navedenih so bile v pripravo programa vključene še mnoge druge organizacije, zadolžene za pripravo posameznih vsebin v
strateškem in izvedbenem delu RRP. Pripravo razvojnega programa je poleg občin statistične regije financirala še Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj. Pripravo razvojnega programa je nadziral programski odbor, program je sestavljalo 67 strokovnjakov, ki so bili glede na vsebinska področja organizirani v pet delovnih skupin. Namen RRP je pomagati občinam pri uresničevanju zastavljenih ciljev, opredeljujoč ključne razvojne usmeritev, prioritete in programe, ki jih želijo občine izvesti v prihodnosti, pa tudi strategije in orodja za njihovo izvedbo. Ga. Kreitner je poudarila, da v regiji ne manjka dobrih projektov, uresničitev katerih bi zahtevala veliko več sredstev, kot jih je dejansko na voljo. Poleg tega je doslej šlo v veliki meri še za neke vrste»učno obdobje«, izkušnje katerega bodo zelo dobrodošle pri planiranju prioritet za obdobje 2007-2013. Za uresničevanje nalog bo nujno potrebno sodelovanje vseh ter združevanje moči in sredstev. Priprava programa je potekala v 5 programskih sklopih: (1 področje gospodarstva, 2 področje človeških virov in socialnega okolja, 3 področje okolja, prostora in infrastrukture ter naravne dediščine, 4 področje kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja, 5 področje turizma in kulturne dediščine). Gre pa za živ dokument, ki ga je potrebno spremljati. Predstavnica MRA je predstavila cilje priprave RRP in povedala, da so bili leta 2004 deležni 400 MIO SIT neposrednih finančnih vzpodbud, o katerih je lahko regija odločala sama (iz tega naslova je tudi naša občina dobila cesto na to, kolikšen delež pripada na kakšno občino v primeru kandidiranja za tovrstna sredstva, zavisi od njene razvitosti). Kar zadeva našo občino, je znana vizija nadaljnjega razvoja, opredeljene so prioritete, kar je dobra iztočnica. Dosedanje sodelovanje Občine Rače-Fram na tem področju je razlagalka označila kot zelo aktivno in dobro. Na povedano se je navezal g. župan, ki je povedal, da je dokument nastajal dolgo in da smo v njem podravske občine razdeljene na štiri liste: A,B,C in D. Regije imajo različne potrebe, pri čemer je podravska regija v slovenskem merilu med slabše razvitimi, vendar je občina Rače- Fram znotraj te regije med najbolj razvitimi (D lista). To za nas ni ugodno, ker imajo razvojno najbolj problematični iz tega naslova možnost pridobiti največ sredstev. Naše dosedanje prijave so glasile predvsem na področje ekologije: zamenjava salonitnih vodovodnih cevi za izboljšanje kakovosti pitne vode, izgradnja kanalizacije ipd. G. župan je podal ugotovitev, da hoče marsikdo ustvariti občutek, da evropski denar leži na cesti in ga ne znamo pobrati, vendar temu v praksi ni tako, saj gre za dolgo pripravljalno obdobje in zahtevne projekte ter številne pogoje, ki morajo biti predhodno izpolnjeni. Sledila je razprava. G. Antonu Borovniku se je zdela moteča letnica elaborata. Prepričan je, da podane ugotovitve in predpostavke nimajo realne zveze s sedanjim časom, saj se je denimo stopnja brezposelnosti v vmesnem času opazno spremenila. Tudi liste, ki rangirajo občine po razvitosti, se mu zdijo nesmiselne, saj povedo, da naša občina ne bo prišla do nobenih sredstev. Če realno ni mogoče pričakovati realizacije iz tega naslova, je tudi smiselnost sodelovanja v projektu vprašljiva. Moti ga, da se vse zadeve tako zelo vlečejo; spomnil je, da imamo s podobnimi institucijami iz preteklosti slabo prakso (npr. Cegor). Ga. Kreitner je pojasnila vzrok za dolgo pripravljalno obdobje: gre za zajetno zadevo, ki zahteva svoj čas priprave, poleg tega pa so pripravo RRP spremljale še druge okoliščine, ki so delovale zavirajoče (npr. konstitutivni problemi programskega sveta).
G. David Lukman se je pozanimal, ali sploh obstaja realna možnost, da iz tega naslova naša občina pridobi kakšna sredstva in ali smo iz proračuna participirali k izdelavi RRP oz. njegovemu delovanju in izvajanju v praksi. G. Župan je odgovoril, da je 40 % potrebnih sredstev prispevala država, 60 % delež pa je zagotovilo 34 sodelujočih občin. Ponovil je, da je podravska regija ena najslabše razvitih (kar glede možnosti pridobitve finančnih sredstev pomeni prednost), v sklopu te pa je med 34 občinami občina Rače-Fram med najbolj razvitimi (kar za možnost pridobitve sredstev ni ugodno). Možnosti in pričakovanja torej so, vendar pa obseg finančne pomoči najbrž ne bo mogel biti prav zelo velik. Ne glede na to pa je bistvenega pomena dejstvo, da smo mi doslej pridobivali sredstva iz državnega proračuna (iz evropskih skladov pa še ne) in da, v kolikor v tem projektu ne sodelujemo, ne moremo pridobiti sredstev iz države. Sodelovanje je torej tako rekoč pogoj, sicer so republiška sredstva zablokirana. G. Slavomirja Lešnika je zanimalo, po kakšnih kriterijih so bile oblikovane liste A,B,C in D. Na vprašanje je odgovorila ga. Viljenka Godina, ki je povedala, da gre za vrsto spremljanih in upoštevanih kazalcev razvoja posameznega lokalnega okolja dohodnina, družbeni bruto proizvod, število aktivnega kmečkega prebivalstva ipd. Z 11 glasovi»za«in 2 glasovoma»proti«(15 prisotnih svetnikov) je bil sprejet SKLEP št. 197: Občinski svet Občine Rače-Fram potrdi predlog Regionalnega razvojnega programa za statistično regijo Podravje v obdobju 2001-2006. 7. točka: Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor prva obravnava Obrazložitev sta pripravila Mestna občina Maribor, Oddelek za družbene dejavnosti (MOM- ODD) in ga. Simona Antolič. Ustno obrazložitev je podal g. Goran Rajić, vodja Oddelka za družbene dejavnosti v MOM. MOM-ODD in ZD dr. Adolfa Drolca Maribor sta v prvi polovici lanskega leta v sodelovanju pripravila delovni osnutek Odloka o ustanovitvi ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, ki so ga 6.6.2004 na delovnem sestanku obravnavali predstavniki občin soustanoviteljic zavoda. Na osnovi njihovih stališč in sugestij je bil pripravljen osnutek odloka, ki je bil posredovan tudi občinam, z možnostjo posredovanja pripomb. Slednjih ni imela nobena občina. Skladno z dogovorom na delovnem srečanju županov z dne 15.11.2004 je nato MOM vsem občinam, ki gravitirajo k ZD dr. Adolfa Drolca (poleg naše občine so to še občine Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, MOM, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Selnica ob Dravi, Ruše, Starše in Šentilj; skupno torej 12 občin), 17.11.2004 poslala predlog odloka v prvo obravnavo. Večina občinskih svetov omenjenih občin je prvo obravnavo že opravila in sprejela predlagani sklep. S sprejemom predlaganega Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor bodo občine (so)ustanoviteljice zdravstvenega doma prilagodile status, organiziranost in delovanje ZD tako veljavni zdravstveni zakonodaji kot tudi novi
organiziranosti tistih lokalnih skupnosti, ki so nastale na območju prejšnjih občin Maribor, Pesnica in Ruše, hkrati pa vzpostavile pogoje za ureditev lastniških vprašanj v zvezi s premoženjem v upravljanju zavoda, ki je njihova (so)lastnina. G. Rajić je v obrazložitvi povedal tudi, da je ZD dr. A. Drolca Maribor, ki se ukvarja z dejavnostjo primarnega zdravstva, eden od treh zavodov na območju MOM, za katere so se zunanje občine odločile za soustanoviteljstvo. Poleg ZD postopek za sprejem odloka o ustanovitvi poteka še za Mariborsko knjižnico, omenjenima področjema zdravstva in kulture pa bo sledila še ureditev razmerij za zavod Mariborske lekarne, pri čemer imajo vsi trije zavodi svoje specifike. Razlagalec je v grobem predstavil odlok po vsebinskih sklopih, s poudarkom na pomembnejših členih (dejavnost in organi zavoda ipd.). Podal je obrazložitev, kako je nastal predlog sestave sveta zavoda, ki predvideva 17 članov, od tega 9 iz občin (so)ustanoviteljic, izmed katerih bi jih bilo iz MOM 5 (po ključu št. prebivalcev bi jih morali imeli 6), iz zunanjih občin pa 4 (torej ne bi imela vsaka občina svojega predstavnika; našo občino bi predstavljal skupen predstavnik Občine Rače-Fram in Občine Hoče-Slivnica). V primeru, da bi imela vsaka občina svojega predstavnika, bi bil svet zavoda preštevilen in kot tak nesprejemljiv. V razpravi je g. David Lukman, predsednik Statutarno-pravne komisije ostale člane občinskega sveta seznanil, da so se v zvezi z vsebino odloka predhodno sestali člani omenjene komisije in imeli pomisleke v zvezi z ustreznostjo 31. in 32. člena odloka. Povedal je, da so bili s strani g. Rajića na vnovičnem sestanku komisije neposredno pred sejo občinskega sveta izraženi pomisleki ovrženi (glede postopka podeljevanja koncesij in potrebe po pridobitvi mnenj posameznih institucij, konkretno ZD; možnost oddaje prostorov ZD v najem ipd.) oz. je bilo zagotovljeno, da predlagana vsebina (so)ustanoviteljice ščiti, ne pa škoduje. G. Anton Borovnik je izrazil stališče, da razdelitev mandatov v svetu zavoda v predlaganem ključu ni pravilna, saj ima MOM primat pri odločanju. Sporna se mu zdi tudi opredelitev dejavnosti, saj zajema sklope, ki po njegovem mnenju ne sodijo v delokrog zdravstvenega doma. G. Rajić je povedal, da bi sistem, po katerem bi imele vse občine svojega predstavnika, pomenil izjemno številen svet zavoda, ki bi po številu članu spominjal že na skupščino, zato tak princip sestave sveta ne bi bil smiseln. Pri sestavi ni mogoče zaobiti števila prebivalcev neke občine in upoštevajoč to dejstvo je slika taka, da ima MOM v strukturi vseh 12 občin (so)ustanoviteljic 63 % prebivalstva, ostale občine skupaj pa 37 %. To bi v bistvu pomenilo, da bi MOM pripadalo 6 predstavnikov, vendar so se enemu odrekli in jih odlok predvideva 5. Ne glede na to pa nikakor ne drži, da bi lahko MOM s svojimi predstavniki sama sprejemala odločitve, saj je vseh predvidenih članov sveta 17. Vsaka občina ima pravico sodelovanja preko skupnega predstavnika (tu bo prihajalo do vsakoletnih menjav mandat skupnega predstavnika začne predstavnik občine z več prebivalci), ki je vsem občinam, ki jih zastopa, enakovredno odgovoren. Zdravstvene postaje, ki so locirane v posameznih okoljih, so last matičnih občin in o njih odloča matična občina sama (po sedežnem principu), pri odločanju o zadevah, kjer smo občine v vlogi (so)lastnikov skupnih zavodov (npr. specialistične ambulante ipd.), pa sodelujejo vse občine (so)ustanoviteljice preko sveta zavoda. V 4. členu odloka je opredeljeno, kakšno dejavnost zavod opravlja, kar pa zadeva klasifikacijo dejavnosti, pa se ta morda v določenih navedbah morda res nekoliko neobičajno sliši, vendar je ta predpisana in v kolikor bi jo krčili, ne bi uspel postopek registracije. Ne pomeni pa, da se ZD sedaj ukvarja ali da se bo v bodoče ukvarjal z vsem, kar je navedeno v klasifikaciji, ki je za to vejo dejavnosti predpisana in jo je potrebno upoštevati.
S 13 glasovi»za«(15 prisotnih svetnikov) je bil sprejet SKLEP št. 198: Občinski svet Občine Rače-Fram sprejme Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor prva obravnava. 8. točka Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Obrazložitev je pripravila in jo podala ga. Lidija Belca. V letu 2004 je občinski svet sprejel prečiščeno besedilo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Sprememba je bila predvsem v smislu uskladitve odloka z 218. členom Zakona o graditvi objektov. Sprememba se nanaša tudi na 10. člen odloka, kjer se je povečalo število točk za opravljanje dejavnosti kemične industrije in skladiščenja naftnih derivatov. Zaradi pritožb podjetja Petrol d.d. in Zavoda za blagovne rezerve, katerih znesek nadomestila je v letu 2004 znašal skupno nad 60 MIO SIT, je potrebno sedanji 10. člen odloka dopolniti. Konkretno to pomeni, da je potrebno natančno določiti dejavnosti za vrednotenje nadomestila v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti in Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacije proizvodov po dejavnosti. Omenjeni uredbi natančno določata dejavnost, prav to pa je bilo po trditvah omenjenih podjetij v sedanjem besedilu odloka napačno oziroma pomanjkljivo opredeljeno. Kar zadeva omenjeno stališče, smo zaprosili za uradno tolmačenje. S 15 glasovi»za«(15 prisotnih svetnikov) je bil sprejet SKLEP št. 199: Občinski svet Občine Rače-Fram sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. 9. točka: Obravnava in sprejem Investicijskega programa za stanovanjsko poslovni objekt v Framu 47 Gradivo je pripravil Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (JMSSM), poročevalec je bil g. župan. Občina Rače-Fram je lastnik zemljišča parc. št. 25, k.o. Fram, na katerem se predvideva izgradnja stanovanjsko poslovnega objekta z devetimi neprofitnimi stanovanji in poslovnim prostorom v pritličju objekta ter z ustreznim številom zunanjih parkirišč (11).
Občina Rače-Fram je predlagala Stanovanjskemu skladu RS, javnemu skladu (v nadaljevanju: SSRS) soinvestitorstvo pri projektu»stanovanjsko poslovni objekt v Framu«z nakupom stanovanj. Nadzorni svet SSRS se je spomladi 2004 odločil za soinvestitorstvo z Občino Rače-Fram in v ta namen odobril določena sredstva, pod pogoji, da bo objekt izveden skladno s pogoji za soinvestitorstvo SSRS pri zagotavljanju neprofitnih najemnih stanovanj z občinami. V soinvestitorstvo je pripravljen vstopiti tudi JMSSM. Za izgradnjo stanovanjsko poslovnega objekta je bil izdelan idejni projekt-zasnova stanovanjsko poslovnega objekta (izdelal IMO BIRO d.o.o. iz Maribora, december 2004). Investitor izgradnje bo najugodnejši ponudnik za izgradnjo stanovanjsko poslovnega objekta v Framu, pridobljen na osnovi javnega razpisa, ki bo ponudil najvišjo ceno za odkup zemljišča za izgradnjo stanovanjsko poslovnega objekta po idejnem projektu soinvestitorjev in bo soinvestitorjem zagotovil nakup stanovanj po ceni 850 EUR/m2 stanovanjske površine. Soinvestitorji bodo tekoče financirali izgradnjo stanovanjskega dela objekta po dogovorjeni dinamiki. Izgradnjo poslovnega dela objekta financira in trži investitor. Gradnja je predvidena v letih 2005 in 2006. G. župan je povedal, da je po sprejemu dokumenta identifikacije, kar je že bilo realizirano, potrebno sprejeti še investicijski program. Kar zadeva deleže finančne konstrukcije, je sedaj predviden 50 % delež SSRS, 25 % delež JMSSM in 25 % delež občine. Po besedah župana se sam zavzema za to, da občina ne bi bila sofinancer, temveč da bi si oba stanovanjska sklada razdelila stroške investicije v odstotkovnem deležu 50 : 50. Ne glede na to, da je v zvezi s financerskimi deleži mogoče pričakovati spremembe, pa je pomembno, da se investicijski program sprejme, saj je s tem dana možnost nadaljevanja postopkov. K razpravi se je priglasil g. Anton Borovnik, ki ga je zanimalo, kako bi bilo z zemljiščem (to je v lasti občine) v primeru, če občina ne bi bila sofinancer izgradnje stanovanjsko poslovnega objekta na naslovu Fram 47. G. župan je pojasnil, da bi bil v tem primeru potreben dogovor, v katerem bi opredelili delež vrednosti zemljišča in komunalne opreme. G. Štefana Pliberška je zanimalo, ali obstaja verjetnost, da bi postali najemniki stanovanj v predvidenem objektu ljudje, ki niso naši občani. G. župan in ga. Lidija Belca sta povedala, da za republiški delež stanovanj (5 stanovanj) mi izvajamo razpis za dodelitev stanovanj in slednja moramo napolniti z našimi občani, za delež stanovanj MJSSM pa načeloma pod enakimi pogoji lahko kandidirajo tudi prosilci iz drugih občin. G. Anton Borovnik je dejal, da bi se morale občine tudi pri takih zadevah obnašati bolj tržno. G. župan je odgovoril, da to stališče sicer razume, vendar je funkcija občin pri reševanju stanovanjske problematike drugačna in sicer taka, da država občinam nalaga obvezo zagotavljanja neprofitnih stanovanj. Tisti, ki najemnine ne morejo plačati, pa lahko na občini zaprosijo za subvencioniranje najemnine. G. Davida Lukmana je ob tem zanimalo, koliko najemnikov je v naši občini upravičenih so subvencioniranja najemnine. Ga. Lidija Belca je pojasnila, da se je s 1.1.2005 spremenila zakonodaja na tem področju in število upravičencev zmanjšala (zaradi zaostrenih kriterijev). Tako smo imeli lani 4 primere subvencioniranja stanarin, od 1.1.2005 pa subvencioniramo eno stanarino.
G. Miran Predikaka je željo PGD Fram po zagotovitvi prostorov gasilskega doma združil s predvideno izgradnjo poslovno stanovanjskega objekta, o možnosti česar je bilo tudi v preteklosti že govora. Menil je, da bi bilo smiselno v tem kontekstu upoštevali sugestije framskih gasilcev in investicijo izgradne GD dejansko realizirati v sklopu poslovnostanovanjskega objekta. Zavzel se je za to, da se predvidi možnost ureditve zadeve v tem smislu in se občinskemu svetu posreduje vse potrebne podatke. G. župan je povedal, da sedanja varianta predvideva le 9 stanovanj, 11 parkirnih mest in 200 m2 poslovnih prostorov, da pa je v izdelavi idejna zasnova skupnega projekta, ki bi zajemal tudi prostore želenega gasilskega doma. Ko bo ta varianta pripravljena, bo mogoče lažje oceniti smiselnost in ustreznost tovrstne rešitve. G. Antona Borovnika je zanimalo, kdo bi financiral izgradnjo gasilskega doma. G. župan je povedal, da še ni znano dovolj podatkov in da mnoge bistvene zadeve še niso usklajene, zato o predvideni vrednosti gasilskega doma še ni mogoče govoriti in so posledično tudi pogovori o finančni konstrukciji preuranjeni. Pričakuje pa se, da bo investicijo financirala občina, v sodelovanju z gasilci, vendar se bo o takih in podobnih okoliščinah v prihodnosti potrebno še temeljito pogovoriti. G. župan je z ozirom na povedano predlagal, da se Investicijski program za stanovanjsko poslovni objekt v Framu 47 v pripravljeni obliki sprejme in se s tem omogočijo nadaljnji postopki. Z 12 glasovi»za«(15 prisotnih svetnikov) je bil sprejet SKLEP št. 200: Občinski svet Občine Rače-Fram sprejme Investicijski program za stanovanjsko poslovni objekt v Framu 47. 10. točka: Razno Del vprašanj in pobud, ki vsebinsko sodijo pod 5. točko dnevnega reda, to je»vprašanja in pobude svetnikov«in so bile zaradi prihoda gostujočih poročevalcev izjemoma prestavljene na konec seje in obravnavane pod točko»razno«, se v zapisniku nahaja pod točko 5. Druge razprave pod točko»razno«ni bilo. Seja je bila zaključena ob 20.30 uri. Zapisala: Simona ANTOLIČ ŽUPAN OBČINE RAČE-FRAM: Branko LEDINEK