Svet Evropske unije Bruselj, 2. junij 2016 (OR. en) 9842/16 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: Datum prejema: 2. junij 2016 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva:

Svet Evropske unije Bruselj, 2. junij 2016 (OR. en) 9842/16 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: Datum prejema: 2. junij 2016 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: ECOFIN 549 POLGEN 51 COMPET 356 RECH 219 ENER 240 TRANS 216 ENV 393 EDUC 225 SOC 380 EMPL 258 EF 157 TELECOM 112 UEM 240 AGRI 310 JAI 528 za generalnega sekretarja Evropske komisije: direktor Jordi AYET PUIGARNAU generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN COM(2016) 359 final SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Evropa spet vlaga Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo Delegacije prejmejo priloženi dokument COM(2016) 359 final. Priloga: COM(2016) 359 final 9842/16 nr DG G 1A SL

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 1.6.2016 COM(2016) 359 final SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Evropa spet vlaga Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo SL SL

1. Uvod Delovna mesta, rast in naložbe so ena od desetih ključnih prednostnih nalog Junckerjeve Komisije. Z naložbenim načrtom za Evropo, predstavljenim 26. novembra 2014 1, so se ob podpori Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) in Evropskega investicijskega sklada (v nadaljnjem besedilu: EIS) skupaj imenovanih skupina EIB začeli izvajati usklajeni in ciljno usmerjeni ukrepi za spodbujanje financiranja naložb, ki so del tvornega trikotnika strukturnih reform, odgovorne fiskalne politike in naložb. Namen je trojen: zagotavljanje, da se omejena javna sredstva uporabijo za mobilizacijo zasebnih naložb za učinkovito ciljno odpravljanje nedelovanja trga s privabljanjem financiranja z zasebnim kapitalom, zagotavljanje stekanja naložb v realni sektor in izboljšanje naložbenega okolja na evropski ravni in na ravni posameznih držav članic. Evropski svet je naložbeni načrt in vse njegove sestavne dele podprl decembra 2014 ter pozval k hitremu izvajanju 2. Skupina EIB se je odzvala na poziv Evropskega sveta in januarja 2015 začela izvajati naložbene dejavnosti v okviru načrta. Nato sta Evropski parlament in Svet julija 2015 izjemno hitro sprejela potrebni zakonodajni predlog 3. Zdaj je čas za oceno doseženega napredka in pogled v prihodnost. V 18 mesecih od predstavitve naložbenega načrta so se pogoji za povečanje naložb izboljšali, zaupanje v evropsko gospodarstvo in rast pa se vrača. Gospodarstvo Evropske unije (EU) že četrto leto zmerno okreva in BDP se je v letu 2015 povečal za 2 % 4. Medtem ko se je zaradi finančne krize raven naložb v EU močno znižala, se kažejo prvi znaki okrevanja kljub svetovnim in domačim tveganjem za rast. Celovita prizadevanja, ki so se začela z naložbenim načrtom, že prinašajo konkretne rezultate, čeprav makroekonomskih učinkov večjih naložbenih projektov ni mogoče pričakovati takoj. Naložbe naj bi se v letih 2016 in 2017 še naprej postopoma povečevale, čeprav ostajajo pod vzdržnimi ravnmi iz preteklosti (glej diagram 1). 1 COM(2014) 903 final. 2 EUCO 237/14, dostopno na: http://www.consilium.europa.eu/sl/search/?q=euco+237%2f14&search=search. 3 Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2016 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1). 4 Spomladanska gospodarska napoved Evropske komisije iz leta 2016 je bila objavljena 3. maja 2016 in je dostopna na: http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/forecasts/2016_spring_forecast_en.htm. 2

Diagram 1: Naložbeni trendi v EU Opomba: Realne bruto investicije v osnovna sredstva, osnovni scenarij v primerjavi z vzdržnimi ravnmi iz preteklosti, EU, cene iz leta 2013, v milijardah EUR. Ta pozitivni zagon je treba ohraniti in še naprej si je treba prizadevati, da naložbe ponovno dosežejo dolgoročni vzdržni trend. Mehanizmi naložbenega načrta delujejo in jih je treba še okrepiti, da se bodo v sektorjih, ki so kritični za prihodnost Evrope in na katerih trg še vedno ne deluje pravilno, še naprej mobilizirale zasebne naložbe. Med temi so naložbe na področjih energije, okolja in podnebnih ukrepov 5, socialnega in človeškega kapitala 6 ter s tem povezanih področjih infrastrukture, zdravstva, raziskav in inovacij, čezmejnega in trajnostnega prometa ter digitalne preobrazbe. EU razpolaga z očitnimi in edinstvenimi prednostmi, ki so bistvenega pomena za naložbe. To so enotni trg, najbolj kvalificirano prebivalstvo na svetu, visoka raven socialne in okoljske zaščite ter stabilni, predvidljivi, učinkoviti in pregledni pravni sistemi. Čeprav ni čudežnega zdravila, ki bi zagotovilo, da se celotni potencial za naložbe v EU uresniči že v nekaj mesecih, spodbudni rezultati, doseženi v 5 V skladu s trdnimi zavezami, ki jih je EU potrdila na podnebni konferenci v Parizu decembra 2015. 6 Program za nove spretnosti za Evropo, ki je v pripravi, bo obravnaval posebna vprašanja naložb ter izboljšanja znanj in spretnosti ter človeškega kapitala v širšem smislu: kljub splošnemu soglasju, da spretnosti spodbujajo raziskave in razvoj, inovacije, zaposljivost in konkurenčnost, je iz podatkov razvidno, da znaten delež evropske delovne sile (približno 20 %) dosega le nizko raven osnovnih znanj. Zaradi tega je nizkokvalificirane delavce težko zaposliti, kar prispeva k strukturni brezposelnosti. Hkrati zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile veliko prostih delovnih mest ostaja nezasedenih. To kaže na strukturne vrzeli pri naložbah v človeški kapital. Da bi več ljudi opremili z boljšimi in ustreznejšimi spretnostmi, je poleg strukturnih reform za izboljšanje učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja potrebno tudi ustrezno financiranje. 3

kratkem času, nudijo trdno podlago za prihodnje politične pobude v zvezi s porabo proračuna EU in regulativnim okoljem. 2. Model za prihodnost a. Hitra in celovita ureditev Naložbeni načrt že prinaša oprijemljive rezultate, kar je omogočila hitra vzpostavitev vseh njegovih sestavnih delov: Evropski sklad za strateške naložbe (v nadaljnjem besedilu: EFSI), ki ga izvaja in sopodpira skupina EIB, je na dobri poti, da doseže cilj mobilizacije vsaj 315 milijard EUR dodatnih naložb v realni sektor do sredine leta 2018 7. Absorpcijska zmogljivost trga je bila še posebej hitra pri delu EFSI za mala in srednja podjetja (MSP), kjer rezultati EFSI zelo presegajo pričakovanja. Komisija je izdala navodila o tem, kako je mogoče za podpiranje dodatnih naložb združevati Evropske strukturne in investicijske sklade (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) in sklad EFSI. V pripravi je prvi sklop projektov, ki kaže, kako to združevanje deluje v praksi. To bo podpiralo tudi v naložbenem načrtu omenjeni cilj v zvezi z večjo uporabo finančnih instrumentov v okviru skladov ESI. Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljnjem besedilu: svetovalno vozlišče) 8, skupna pobuda Komisije in EIB, zagotavlja celostno tehnično pomoč in svetovanje ter je že obravnavalo več kot 160 prošenj. Čeprav je to obetaven začetek, so se začeli izvajati tudi ukrepi, ki naj bi svetovalne storitve približali končnim upravičencem in razširili storitve svetovalnega vozlišča na specifičnih področjih z neizpolnjenimi potrebami (vključno s čezmejnimi projekti). Evropski portal naložbenih projektov (v nadaljnjem besedilu: projektni portal) 9 spletna platforma, ki združuje nosilce evropskih projektov in vlagatelje iz EU in od drugod je bil vzpostavljen ter omogoča večjo opaznost in možnosti financiranja za naložbene projekte po vsej Evropi. Komisija je že pripravila več pobud v podporo naložbam in za spodbujanje financiranja gospodarstva, kot sta znižanje kapitalskih zahtev za zavarovalnice in pozavarovalnice pri naložbah v infrastrukturo in sprejetje praktičnih smernic o uporabi 7 Doseganje rezultatov sklada EFSI je bilo pospešeno v skladu s prehodno določbo Uredbe (EU) 2015/1017. 8 http://www.eib.org/eiah/. 9 https://ec.europa.eu/priorities/european-investment-project-portal-eipp_sl. 4

pravil o državni pomoči v okviru javnega financiranja infrastrukture in javno-zasebnih partnerstev. Poleg tega strategije za energijsko unijo, unijo kapitalskih trgov, enotni trg in enotni digitalni trg ter sveženj o krožnem gospodarstvu 10 vsebujejo specifične ukrepe, ki bodo omogočili odpravo konkretnih ovir in dodatno izboljšali okolje za naložbe, če bodo v celoti izvedeni. Komisija je v okviru evropskega semestra 11 začela tudi strukturiran dialog z državami članicami, da bi jim pomagala odstraniti nacionalne ovire za naložbe na področjih, kot so insolventnost, javna naročila, pravosodni sistemi in učinkovitost javne uprave ali sektorski predpisi. b. Evropski sklad za strateške naložbe: učinkovitejša uporaba omejenih sredstev Konkretni in vidni rezultati EFSI 12 že podpira dodatne naložbe skupine EIB na področjih, ki so ključna za trajnostno rast v EU. Približno 250 transakcij, ki so bile odobrene v okviru EFSI v 26 državah članicah EU 13 in naj bi za naložbe mobilizirale skupno 100 milijard EUR, predstavlja približno 32 % celotnega cilja 315 milijard EUR za nove naložbe v treh letih. Sklad je bil uspešen pri privabljanju znatnih dodatnih finančnih sredstev (85 % vseh mobiliziranih naložb) zasebnih in javnih vlagateljev. Seznam projektov v okviru obeh delov EFSI je dostopen javnosti 14. EFSI podpira projekte, ki prispevajo k odpravljanju obstoječega nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer ter reševanju mnogih najbolj perečih družbenih izzivov. Dodatnost je temeljna značilnost jamstva EFSI, ki jo je treba okrepiti pri izbiranju projektov. Projekti EIB, ki prejemajo proračunsko podporo prek EFSI, morajo biti dodatni 10 Glej sporočilo Uresničevanje agende za enotni trg za delovna mesta, rast in naložbe, ki je bilo prav tako sprejeto danes. 11 Sveženj priporočil za posamezne države, ki ga je v zvezi z državami članicami Komisija sprejela maja, namenja posebno pozornost naložbam, po potrebi zahteva odpravo primanjkljaja naložb, zlasti v infrastrukturo in neopredmetena sredstva, ter sprejetje in izvajanje potrebnih strukturnih reform za izboljšanje naložbenega okolja, ki dopolnjujejo ukrepe na ravni EU. Glej COM(2016) 321 final. 12 Ker je v poslovni model EIB vgrajena mobilizacija zasebnih virov za financiranje projektov za čim boljšo uporabo omejenih javnih sredstev, sta jamstvo iz proračuna EU v višini 16 milijard EUR in prispevek EIB v višini 5 milijard EUR osnova za privabljanje znatnega zasebnega kapitala. 13 Pregled je dostopen na spletni strani http://www.eib.org/efsi/index.htm. Te projekte je odobrila skupina EIB, preveril pa jih je naložbeni odbor EFSI (oziroma Komisija pred vzpostavitvijo naložbenega odbora). Nekateri projekti še niso bili podpisani. Končne številke so lahko zato drugačne. 14 Seznam odobrenih projektov za del za infrastrukturo in inovacije je dostopen na spletni strani http://www.eib.org/efsi/efsi-projects/index.htm. Seznam sporazumov, podpisanih s posredniki, za del za MSP je dostopen na spletni strani http://www.eif.org/what_we_do/efsi/index.htm. Več informacij po posameznih sektorjih in državah članicah je dostopnih na: http://ec.europa.eu/priorities/jobs-growth-andinvestment/investment-plan_en. 5

v smislu, da kažejo na nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, zato jih EIB brez podpore EFSI v istem obdobju načeloma ne bi financirala ali jih ne bi financirala v enaki meri 15. V ta namen EIB in naložbeni odbor 16 pri oceni meril za upravičenost uporabljata več kazalnikov in vodilnih načel. Stopnja tveganja je bistveni element pri ocenjevanju dodatnosti projektov, ki jih podpira jamstvo EFSI. Vse operacije, ki jih je doslej odobrila EIB, imajo stopnjo tveganja, ki ustreza tako imenovanim posebnim dejavnostim EIB 17. Zato je EIB lahko povečala obseg svojega portfelja z večjim tveganjem/posebnih dejavnosti, in sicer s približno 4 milijard EUR na več kot 20 milijard EUR na leto doslej. Skupina EIB tudi razvija nove produkte, pri čemer se osredotoča na nove načine sodelovanja z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami, naložbenimi platformami in novimi vrstami upravičencev, da bi ustregla potrebam po financiranju v različnih sektorjih. Geografsko in sektorsko pokritost bi bilo treba povečati. Čeprav EFSI ne dela s kvotami, bi bilo sedanjo sektorsko in geografsko pokritost (glej diagram 2) med nadaljnjim izvajanjem EFSI še povečati. Kombinacija EFSI z drugimi skladi EU in ustanavljanje naložbenih platform bi morala voditi k resnično uravnoteženi geografski pokritosti. Tudi svetovalno vozlišče je lahko učinkovito sredstvo za postopno mobilizacijo potrebnega strokovnega znanja in za pomoč pri razvoju boljših projektov, zlasti za regije ali sektorje, na katerih so morda potrebne učinkovitejša promocija in večje tehnične zmogljivosti. EFSI podpira Evropski investicijski sklad (EIS), da bi olajšala dostop do financiranja izjemnemu številu evropskih MSP. Del za MSP v okviru EFSI se je začel izvajati še posebej hitro, pri čemer je presegel pričakovanja in potrdil veliko povpraševanje na trgu. EFSI je v enem letu je podprl transakcije EIS, ki bodo po pričakovanjih mobilizirale skupno naložbeno vrednost v višini 49 milijard EUR, kar že presega 65 % cilja 75 milijard EUR, ki naj bi bil dosežen v treh letih 18. Po pričakovanjih je sredstev iz EFSI danes deležnih že več kot 140 000 MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v 26 državah članicah. 15 Glej člen 5 Uredbe (EU) št. 2015/1017. Dodatna vodilna načela so navedena v preglednici kazalnikov EFSI: Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1558 z dne 22. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta s preglednico kazalnikov za uporabo jamstva EU (UL L 244 19.9.2015, str. 20). 16 Naložbeni odbor sklada EFSI sestavlja osem neodvisnih strokovnjakov, odgovornih za odobritev uporabe jamstva EU v okviru EFSI. Življenjepisi članov odbora so dostopni na: http://www.eib.org/efsi/governance/efsi-investment-committee/index.htm. 17 Posebne dejavnosti so dejavnosti, za katere je notranja bonitetna ocena EIB nižja od naložbenega razreda, tj. dejavnosti, ki so bolj tvegane od običajnih operacij EIB. 18 Z okrepljenim financiranjem v začetni fazi sklada EFSI za jamstveni shemi za MSP v programih InnovFin in COSME v okviru programa Obzorje 2020 ter okrepitvijo mandata EIB v zvezi z viri tveganega kapitala. 6

Diagram 2: Ključni podatki EFSI konec maja 2016 Sektorska pokritost EFSI (% odobrenega financiranja skupine EIB v okviru EFSI) Del za infrastrukturo in inovacije Raziskave, razvoj in inovacije 10 % Manjša podjetja 9 % Digitalni sektor 8 % Socialna infrastruktura 3 % Socialna infrastruktura 9 % Del za MSP Drugo 8 % Okolje in učinkovita raba virov 12 % Promet 18 % Energetika 40 % Digitalni sektor 26 % Raziskave, razvoj in inovacije 57 % Geografska pokritost EFSI Število projektov 60 55 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Infrastrukturni in inovacijski projekti, ki jih je odobrila EIB Sporazumi o financiranju MSP, ki jih je odobril EIS * Pri infrastrukturnih in inovacijskih projektih so projekti upoštevani tudi pri vsaki posamezni državi. Načrti za prihodnost Potencial sklada EFSI za večjo vlogo na področju trajnostnega financiranja je treba izkoristiti v celoti. Evropa potrebuje znatne nove dolgoročne in trajnostne naložbe, da bo povečala produktivnost in prešla na nizkoogljično in z viri gospodarno gospodarstvo 19. To vključuje tudi podporo trgu zelenih/trajnostnih obveznic, na katerem je EIB največji svetovni izdajatelj obveznic. EFSI, tudi v kombinaciji z drugimi skladi EU in v okviru unije kapitalskih trgov, daje temu prehodu nov zagon, saj povečuje število in obseg trajnostnih projektov, ki naj bi se financirali v skladu z ambicioznimi cilji pariškega sporazuma o podnebnih 19 To vključuje spodbude, ki podpirajo upoštevanje posledic za okolje v postopkih odločanja na finančnih trgih. 7

spremembah 20. Tudi tehnična pomoč lahko ima pomembno vlogo v teh in drugih sektorjih, kot je digitalna infrastruktura. Na podlagi uspeha dela za MSP se razvijajo novi finančni instrumenti za podporo širšemu spektru inovativnih MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, vključno s produktom lastniškega kapitala, ki bo inovativnim in hitro rastočim MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo olajšal dostop do lastniškega financiranja. Komisija v tem okviru tudi sodeluje z EIS, da bi se oblikoval vseevropski sklad skladov tveganega kapitala, ki bo združeval javne finance z večjim obsegom zasebnega kapitala, kar naj bi dopolnjevalo obstoječe ukrepe EIS ter omogočilo razmah in zagon podpori najbolj obetavnim novim podjetjem. Ta sklad skladov bo deloval po tržnih pogojih in bo namenjen podpiranju premagovanja razdrobljenosti in omejenosti, ki zdaj ovirata razvoj skupine sredstev tveganega kapitala EU. V skladu z evropsko socialno agendo in programom za spretnosti bodo tudi drugi novi instrumenti usmerjeni v podpiranje socialnih podjetij in mikrofinanciranja. Poleg tega bodo razviti produkti za podporo poslom listinjenja, ki bodo mobilizirali dodatna sredstva za MSP ter povečali dostop inovativnih MSP in malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo do sredstev prek jamstev za nezavarovana posojila. Preučiti bi bilo treba uporabo modela EFSI za mobilizacijo naložb v tretjih državah v razvoju. Uredba (EU) št. 2015/1017 omejuje obseg naložb EFSI na države članice EU in čezmejne naložbe s sosednjimi državami. Vendar bi se lahko ločena, a podobna shema izkazala za koristno tudi za programe EU za zunanje sodelovanje. Komisija bo ocenila možnosti za uporabo podobnega modela, kot je EFSI, za naložbe v tretjih državah, tj. sheme, ki bi mednarodnim finančnim institucijam omogočala odpravljanje ozkih grl za naložbe in posledično privabljanje zasebnih akterjev. Hkrati bi lahko različnim mednarodnim finančnim institucijam omogočila širitev dejavnosti v zahtevnih naložbenih okoljih, na primer v državah, ki so nestabilne oziroma ki so se pred kratkim izvile iz konflikta, ter v projektih, povezanih z migracijami. Komisija bo v svoji oceni upoštevala delovanje in dopolnjevanje z obstoječimi naložbenimi programi na ravni EU (na primer skladom za spodbujanje naložb za afriške, karibske in pacifiške države, ki ga upravlja EIB, skladom za spodbujanje naložb, ki ga upravlja Evropska komisija, in programom EIB za posojila/jamstva). Dopolnjevanje c. Zagotavljanje dopolnjevanja na vseh ravneh za spodbujanje dodatnih naložb Vzajemno dopolnjevanje sklada EFSI in drugih skladov EU je ključni del celovite zaveze Komisije za zagotavljanje boljše uporabe sredstev EU na vseh področjih politike 21. Kombinacija podpore EFSI in drugih virov financiranja EU lahko zajema različne 20 Za zgled so lahko novi pilotni instrumenti, kot sta instrument zasebnega financiranja za energijsko učinkovitost (PF4EE) in finančni mehanizem za naravni kapital (NCFF). 21 V sporočilu iz leta 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo so bile države članice pozvane, naj se zavežejo, da bodo pomembno povečale uporabo inovativnih finančnih instrumentov na ključnih področjih 8

vrste tveganj pri danem projektu in tako pritegne več vlagateljev. Sovlaganje v projekte EFSI lahko poteka na ravni projekta ali na ravni naložbene platforme. Te platforme lahko prispevajo k financiranju manjših projektov in združevanju sredstev iz različnih virov, kar bi omogočilo bolj raznolike naložbe z geografsko ali tematsko usmeritvijo. Prispevajo lahko tudi k temu, da bodo manjše ali lokalne naložbene priložnosti finančno privlačnejše za nove skupine vlagateljev, na primer za pokojninske sklade ali institucionalne vlagatelje iz držav zunaj EU 22. Med prvimi primeri platform je sklad, ustanovljen februarja 2015, za spodbujanje produktivnih naložb v Franciji. Namen sklada je skupaj z zasebnimi partnerji in francoskimi državnimi sredstvi podpirati na novo ustanovljena podjetja, da se financira njihov prehod v fazo industrializacije novih tehnologij in novih sektorjev. Cilj je spodbujati razvoj novih industrijskih priložnosti, krepiti konkurenčnost in podpirati razvoj industrijskih grozdov, zlasti glede prehoda na področju okolja in energije. Druge naložbene platforme EFSI so v pripravi. Združevanje sredstev EU s podporo EFSI Komisija bo sprejela nadaljnje ukrepe, da bi zagotovila preprosto združevanje sredstev EU s podporo EFSI. Tako združevanje, zlasti v primeru skladov ESI, je lahko še posebej koristno pri zagotavljanju široke geografske pokritosti s skladom EFSI. Komisija je že objavila konkretne smernice o tem 23 in bo še naprej poenostavljala splošni okvir za razvoj tovrstnega združevanja. Tako na primer pripravlja predloge za spremembo uredbe o skupnih določbah, ki ureja združevanje skladov ESI in EFSI, da bi se olajšala njihova uporaba v naložbenih platformah EFSI in združevanje skladov ESI in EFSI v mešanih instrumentih ter spodbujala splošna uporaba finančnih instrumentov. K temu bo dodatno pripomogla vzpostavitev platform pametne specializacije (na primer za modernizacijo industrije). Komisija poleg skladov ESI v sodelovanju s skupino EIB in svetovalnim vozliščem raziskuje tudi načine za nadaljnje lajšanje kombiniranja in združevanja sredstev, ki so na voljo v okviru drugih programov EU (na primer instrumenta za povezovanje Evrope 24 ali Obzorja 2020 25 ), s naložb, kot so podpora MSP, energijska učinkovitost, informacijske in komunikacijske tehnologije, promet ter podpora raziskavam in razvoju. S tem bi se uporaba finančnih instrumentov v okviru skladov ESI v programskem obdobju 2014 2020 skupno podvojila. 22 Usmerjevalni odbor EFSI je sprejel vrsto pravil za operacije EFSI z naložbenimi platformami in nacionalnimi spodbujevalnimi bankami, dostopnih na: http://www.eib.org/attachments/strategies/efsi_steering_board_rules_applicable_to_operations_with_inve stment_platforms_and_npbs_or_institutions_en.pdf. 23 http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/thefunds/fin_inst/pdf/efsi_esif_compl_en.pdf. 24 Uredba (EU) št. 1316/2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010. Od začetka leta 2015 so bili z uporabo dolžniškega instrumenta IPE (ali instrumenta za delitev tveganja, imenovanega pobuda za projektne obveznice) odobreni 4 projekti. Ti projekti pomenijo poleg naložb, ki jih je mobiliziral EFSI, vzvod za skupne naložbe v višini 1,8 milijarde EUR. 9

priložnostmi, ki jih omogoča EFSI, da bi se sprostile dodatne naložbe. To združevanje in kombiniranje bi lahko omogočilo zlasti dodatne naložbe prek naložbenih platform 26, instrumentov za delitev tveganja za MSP in za projekte z visoko dodano vrednostjo EU 27. Mobilizacija sofinanciranja iz držav članic Nacionalne promocijske banke imajo v partnerstvu s skupino EIB ključno vlogo pri izvajanju načrta zaradi komplementarne ponudbe produktov, poznavanja lokalnih razmer in geografskega dosega 28. Devet držav članic 29 se je doslej zavezalo sofinanciranju projektov v okviru EFSI, predvsem prek svojih nacionalnih promocijskih bank, v skupni višini 42,5 milijarde EUR. EIS v delu za MSP trenutno razvija dodatne modele sodelovanja z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami na področjih naložb v lastniški kapital in listinjenja za MSP, namenjene dodatnemu povečanju udeleženosti nacionalnih spodbujevalnih bank pri doseganju ciljev EFSI. Sprejem prilivov kapitala v Evropo EFSI je sestavni del odprtega gospodarstva EU in je odprt za sovlaganje s strani tretjih oseb (tako na ravni projektov kot na ravni naložbenih platform), in sicer pod neizključnimi pogoji, če se v celoti spoštujejo vodilna načela in zakonodajni okvir EU. Komisija in EIB sta razvili tehnične možnosti za sprejem sofinanciranja iz državnih premoženjskih skladov. Ljudska republika Kitajska je bila prva tretja država, ki je napovedala, da želi prispevati k 25 Uredba (EU) 1291/2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014 2020) Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES. 26 To bi se lahko uporabilo na področjih energijske učinkovitosti, pametne mobilnosti v mestih in inovativnih tehnologij, na primer v zvezi z alternativnimi gorivi in električnimi vozili, širokopasovnimi povezavami in nalezljivimi boleznimi. 27 Na primer čezmejni projekti na področju vseevropskega omrežja. 28 COM(2015) 361 final. 29 Nemčija je februarja 2015 napovedala, da bo prek KfW k naložbenemu načrtu prispevala 8 milijard EUR. Tudi Španija je februarja napovedala prispevek v višini 1,5 milijarde EUR prek Instituto de Crédito Oficial. Marca 2015 se je Francija zavezala k prispevku v višini 8 milijard EUR prek Caisse des Dépôts in Bpifrance, Italija pa je napovedala, da bo prispevala 8 milijard EUR prek Cassa Depositi e Prestiti. Aprila 2015 je Luksemburg napovedal prispevek v višini 80 milijonov EUR prek Société Nationale de Crédit et d Investissement, Poljska pa je napovedala prispevek v višini 8 milijard EUR prek Bank Gospodarstwa Krajowego. Slovaška je junija 2015 napovedala prispevek v višini 400 milijonov EUR prek svojih nacionalnih spodbujevalnih bank Slovenský Investičný Holding in Slovenská Záručná a Rozvojová Banka, Bolgarija pa je napovedala prispevek v višini 100 milijonov EUR prek bolgarske razvojne banke. Združeno kraljestvo je 16. julija 2015 napovedalo, da bo prispevalo 6 milijard GBP (približno 8,5 milijarde EUR) za projekte, financirane iz EFSI. 10

naložbenemu načrtu 30, in ki razmišlja, da bi to storila prek strukture za sovlaganje. Komisija je pripravljena razmisliti o podobnih možnostih za druge državne investicijske sklade. 3. Uresničevanje naložb v realnem sektorju s stabilnim seznamom močnejših projektov a. Okrepljena in bolj ciljno usmerjena tehnična pomoč za uresničevanje naložb Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH/svetovalno vozlišče) je skupna pobuda Komisije in EIB, ki nudi enotno vstopno točko za svetovalno podporo ta je za javne organe brezplačna za opredeljevanje, pripravo in razvoj naložbenih projektov v vseh sektorjih in regijah Evrope. Število prošenj, ki jih prejme svetovalno vozlišče, se povečuje: do konca maja 2016 je prejelo več kot 160 prošenj iz 26 držav članic, od katerih sta bili približno dve tretjini iz zasebnega sektorja. Svetovalno vozlišče je zlahka dostopno na spletu 31 in proaktivno sodeluje na prednostnih področjih, kot sta energijska učinkovitost in MSP ter na novih področjih, kot so pametna mesta ali elektromobilnost in širokopasovne povezave. Svetovalno vozlišče namenja posebno pozornost javno-zasebnim partnerstvom in čezmejnim projektom. Diagram 3: Prošnje, ki jih je prejelo svetovalno vozlišče do konca maja Število prošenj po državah Število prošenj 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Število prošenj glede specifičnih projektov po sektorjih 30 http://europa.eu/rapid/press-release_ip-15-5723_en.htm. 31 http://www.eib.org/eiah/. 11

Digitalni sektor 12 % Socialna infrastruktura 8 % Drugo 2 % Energetika 19 % Manjša podjetja 10 % Promet 16 % Raziskave, razvoj in inovacije 15 % Okolje in učinkovita raba virov 18 % EIB in Komisija sta za izvajanje storitev svetovalnega vozlišča na nacionalni ravni tesno sodelovali z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in drugimi mednarodnimi partnerji, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj ter Svetovna banka, da bi povečali prisotnost na terenu in zagotovili svetovalno podporo tudi na področjih, ki jih EIB trenutno ne pokriva. EIB tudi razvija svojo mrežo lokalnih zunanjih uradov, ki bo olajšala širjenje informacij, zagotavljanje bolj prilagojene tehnične pomoči na lokalni ravni in izvajanje ustreznih produktov EFSI. EIB in Komisija bosta tudi preučili možnost, da bi svetovalno vozlišče svetovalo državam članicam pri razvoju lokalnih shem tehnične pomoči za manjše projekte, ki bi jih bilo mogoče podpreti iz skladov ESI. Komisija bo skupaj z zainteresiranimi državami članicami preučila možnosti za okrepitev mreže svetovalnega vozlišča s prispevki iz sredstev, ki jih prejmejo iz skladov ESI. Poleg tega bo prispevala h krepitvi upravnih zmogljivosti držav članic za ustanavljanje javnozasebnih partnerstev z dodatnim lajšanjem izmenjave dobrih praks med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi ter organi EU. Obsežnejša in izboljšana tehnična pomoč. Svetovalno vozlišče bo imelo v prihodnosti ključno vlogo pri zagotavljanju preprostejšega dostopa za upravičence s poenostavljanjem in združevanjem s tem povezanih sredstev za tehnično pomoč in njihovim usmerjanjem v podporo, ki najbolj ustreza potrebam upravičencev. Izboljšane sinergije med sedanjimi namenskimi programi tehnične pomoči na ravni EU (na primer IPE, Obzorje 2020, Jaspers itd.) bi lahko upravičencem omogočile boljši dostop ter nazadnje zagotovile več finančne prožnosti in bolj ciljno usmerjeno svetovanje, kar bi pomenilo boljšo pomoč. Poleg tega bi bilo treba svetovalno vozlišče še bolj ciljno usmeriti, da bi zagotavljalo bolj specifično svetovanje in dejavnosti promocije, kar bi povečalo podporo in doseglo več potencialnih nosilcev projektov tam, kjer so potrebe največje. Prav tako je še precej neizkoriščenih možnosti za naložbe v digitalno infrastrukturo, na primer v širokopasovna optična omrežja 32 ali vzorčne predstavitvene regije. Še več je mogoče storiti za olajšanje naložb v druge inovativne in trajnostne rešitve, ki prispevajo k razvoju pametnih mest ter s tem zagotavljajo 32 V okviru tega bi morali biti v pomoč tehnična pomoč, izrecno namenjena širokopasovnim povezavam, ter kombinacija širokopasovnih povezav v okviru IPE, Obzorja 2020 in EFSI. 12

boljše povezovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije z energijo, prometom, vodno oskrbo in ravnanjem z odpadki. b. Novi portal za večjo opaznost naložbenih priložnosti v Evropi Zagotavljanje večje opaznosti naložbenih priložnosti v Evropi. Komisija je za povezovanje obstoječe likvidnosti na finančnih trgih in naložbenih projektov v realnem sektorju vzpostavila Evropski portal naložbenih projektov (projektni portal), kjer imajo nosilci projektov v EU možnosti predstaviti svoje projekte vlagateljem z vsega sveta 33. Pobuda je odziv na natančno ugotovljena strukturna ozka grla pri naložbah v Evropski uniji. Diagram 4: Projekti, objavljeni na projektnem portalu do konca maja Število projektov po državah Število projektov 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Glavni sektor projektov na projektnem portalu Socialna infrastruktura 16 % Digitalni sektor 9 % Raziskave, razvoj in inovacije 6 % Okolje in učinkovita raba virov 6 % Manjša podjetja 5 % Energetika 28 % Promet 30 % 33 Projektni portal je zaživel 1. junija in je dostopen na naslovu http://ec.europa.eu/eipp. Komisija si z vzpostavitvijo skupne stične točke prizadeva, da bi koristila tako nosilcem projektov v EU kot mednarodnim vlagateljem. Vendar bodo kakovost projektov ocenjevali samo potencialni vlagatelji. Objava naložbenega projekta na projektnem portalu ni predpogoj niti jamstvo za prejem kakršne koli finančne podpore EU ali EIB/EFSI in tudi projekti, ki takšno podporo že prejemajo, se lahko še vedno oglašujejo na projektnem portalu, če potrebujejo dodatno financiranje. 13

Ta pobuda podpira usmeritev politike, potrjeno na mednarodnih forumih, kot so MDS, G20 in OECD, kjer je bila poudarjena potreba po uvedbi preglednega, v prihodnost usmerjenega projektnega portala, ki bi ga lahko uporabljali potencialni vlagatelji. Na projektnem portalu bodo v prihodnosti objavljene tudi povezave na nacionalne in regionalne sezname manjših projektov. Komisija bo skrbno spremljala povratne informacije s trga, da bi postopno izboljševala portal in zagotovila skladnost s tekočimi pobudami pod okriljem G-20. 4. Izboljšanje naložbenega okolja z odstranjevanjem ovir za naložbe in zagotavljanjem regulativne varnosti Poleg novega pristopa k financiranju in izvajanju tehnične pomoči so bili sprejeti tudi konkretni ukrepi za odstranjevanje finančnih, upravnih in regulativnih ovir za naložbe in dodatno poglobitev enotnega trga. Izboljšanje in diverzifikacija virov financiranja sta nujna, vendar ne zadostna dejavnika. Evropa mora ustvariti regulativno okolje, ki je predvidljivo, zmanjšuje upravna bremena in spodbuja naložbe. Ta prizadevanja na ravni EU gredo z roko v roki z zavezanostjo držav članic nadaljnjemu izvajanju reform za odstranjevanje upravnih, finančnih in sektorskih ovir na nacionalni ravni v okviru evropskega semestra in zunaj njega. a. Napredek na ravni EU: dokončanje enotnega trga in poenostavitev obstoječih sektorskih pravil Te cilje podpirajo številne ključne pobude Komisije. Komisija je danes objavila sporočilo, v katerem poroča o svojem delu na področju uresničevanja agende za enotni trg za delovna mesta, rast in naložbe 34. Ukrepi, navedeni v tem sporočilu, so bistveni za dolgoročno doseganje in uspeh ciljev naložbenega načrta za Evropo. Poleg tega je Strategija za energijsko unijo 35 namenjena zagotavljanju stabilnega tržnega regulativnega okvira, ki bo podpiral prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ugodno za naložbe, zlasti v prožno in nizkoogljično proizvodnjo, v središču katerega bodo potrošniki EU. Zakonodajni ukrepi, potrebni za uvedbo stabilnega regulativnega okvira za podpiranje tega prehoda, bodo predlagani še letos. Vzporedno s tem si Komisija v skladu s svojo agendo za boljše pravno urejanje prizadeva za poenostavitev pravnega okvira in zmanjšanje upravnega bremena. Konkreten primer odpravljanja ovir za naložbe v okviru unije kapitalskih trgov je zmanjšanje kapitalskih zahtev za zavarovatelje, ki vlagajo v upravičene infrastrukturne projekte in evropske dolgoročne investicijske sklade, ki ne kotirajo na borzi, in nova pravila že veljajo 36. V obravnavi so dodatne spremembe Solventnosti II za naložbe zavarovateljev v 34 COM(2016) 361. 35 COM(2015) 80. 36 Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/467 z dne 30. septembra 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/35 v zvezi z izračunom zahtevanega solventnostnega kapitala za več kategorij sredstev, ki jih imajo v posesti zavarovalnice in pozavarovalnice (UL L 85, 1.4.2016, str. 6). 14

infrastrukturna podjetja. Komisija bo ocenila, ali je primerno na podoben način znižati kapitalske zahteve za banke pri infrastrukturnih izpostavljenostih, in sicer ob upoštevanju razprav o kapitalski obravnavi izpostavljenosti bank na ustreznih mednarodnih forumih. Komisija bo za spodbujanje naložb tveganega kapitala v Evropi poleg pobude za vseevropski sklad skladov tveganega kapitala tudi predlagala določene spremembe regulativnega okvira za tvegani kapital. Kmalu se bo začelo pripravljalno delo za uvedbo evropskih trgov za osebne pokojninske produkte, ki lahko postanejo pomembna rezerva kapitala za financiranje dolgoročnih naložb. Za spodbujanje trajnostnih naložb v skladu z močnimi zavezami, ki jih je EU sprejela v Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah, bi bilo treba na podlagi tekočega mednarodnega dela nadaljevati razmislek o tem, kako razviti skupni okvir finančne politike za podpiranje zelenega financiranja. Te pobude prispevajo k bolj trajnostnim naložbam, kar je tudi v skladu s potrebo po preusmeritvi zasebnih naložb v podpiranje prehoda na nizke emisije in gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, kot zahteva Pariški sporazum. Komisija sprejema tudi ukrepe na številnih področjih z neposrednim učinkom na odločitve o naložbah v Evropi: Prvič, na področju državnih pomoči je Komisija pojasnila, da financiranje iz EFSI ni državna pomoč v pomenu iz Pogodbe in za financiranje iz skupine EIB v okviru EFSI v okviru pravil EU o državnih pomočeh ni potrebna odobritev Komisije. Vendar lahko projekte, ki prejmejo podporo iz EFSI, sofinancirajo tudi države članice. Takšno sofinanciranje je državna pomoč, ki jo mora odobriti Komisija, razen če je dodeljeno po tržnih pogojih ali če spada na področje skupinske izjeme. Komisija se je v podporo hitremu izvajanju podpore iz EFSI zavezala, da bo sofinanciranje držav članic ocenjevala prednostno in oceno dokončala v šestih tednih po prejemu zahtevanih informacij. Za zagotovitev dodatne pravne varnosti vlagateljem pri financiranju infrastrukture je v Obvestilu o pojmu državne pomoči zagotovila praktične smernice o tem, kaj predstavlja državno pomoč. V obvestilu je določeno, kdaj je javno financiranje infrastrukture načeloma izključeno iz uporabe pravil o državnih pomočeh 37. Drugič, Eurostat se na področju javnega računovodstva dejavno posvetuje z državami članicami, da zagotovi, da so javno-zasebna partnerstva v okviru EFSI in na splošno, razvrščena v skladu z nacionalnimi računovodskimi načeli, ki veljajo za podatke, ki se uporabljajo za fiskalni nadzor 38, tako da jih je mogoče strukturirati na način, ki zagotavlja 37 Obvestilo Komisije o pojmu državne pomoči v skladu s členom 107(1) PDEU je na voljo na http://ec.europa.eu/competition/state_aid/modernisation/notice_of_aid_en.pdf. 38 Fiskalna kazalnika (primanjkljaj in dolg), ki se uporabljata v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem ter Pakta za stabilnost in rast, sta zasidrana v Pogodbi in ju zagotovi Eurostat. Koncepti in opredelitve pojmov, ki se uporabljajo, temeljijo na evropskem sistemu računov (ESR 2010), ki je skladen z mednarodnimi računovodskimi standardi in je bil sprejet z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1). V interesu pripravljavcev politik in splošne javnosti je, da se kazalnika izračunata po standardih najvišje kakovosti in da sta primerljiva med državami članicami. 15

najboljšo uporabo javnih virov. Eurostat je v sodelovanju z državami članicami razvil statistično metodologijo za razvrščanje takšnih projektov 39. Poleg tega Eurostat statističnim uradom v državah članicah na zahtevo zagotavlja predhodno svetovanje pri ocenjevanju, ali je treba projekte javno-zasebnih partnerstev razvrstiti v račune države ali zunaj njih (obstajajo primeri obeh razvrstitev), tudi v sodelovanju z EIB, če je to koristno. Ti nasveti so zaradi zagotavljanja usmeritev javno dostopni 40. V prihodnosti se bodo nadaljevala prizadevanja za proaktivno sodelovanje s ključnimi deležniki in nosilci projektov v javnem sektorju ob hkratni zaščiti neodvisnosti Eurostata. Svetovalna zmogljivost bo okrepljena zlasti za naložbe, ki se sofinancirajo iz skladov EU, vključno z EFSI. Eurostat poleg tega sodeluje z Evropskim strokovnim centrom za javnozasebna partnerstva (EPEC) v okviru EIB, da bi pojasnil določene vidike nacionalnega računovodstva v zvezi z evidentiranjem javno-zasebnih partnerstev in računovodska pravila ter delil izkušnje o javno-zasebnih partnerstvih z državami članicami. Poleti bodo objavljene smernice, ki bodo izrecno namenjene deležnikom, ki pripravljajo pogodbe o javno-zasebnih partnerstvih. Eurostat bo v sodelovanju z drugimi službami Komisije skrbno spremljal učinek pravil javnega računovodstva na ustvarjanje javno-zasebnih partnerstev v različnih sektorjih. Po potrebi bo pregledal svoje smernice v posvetovanju z državami članicami, da bi se na primer upoštevale specifične značilnosti določenih pogodbenih ureditev, kot je pogodbeno zagotavljanje prihranka energije. Tretjič, kar zadeva javno naročanje, ki predstavlja obsežen trg v EU in je lahko vir znatnih prihrankov za javne finance, je bil leta 2014 sprejet nov okvir EU 41, ki ga morajo države članice prenesti v nacionalno zakonodajo do 18. aprila 2016. Spremenjeni okvir, ki vključuje več možnosti za pogajanja, jasnejša pravila o spreminjanju pogodb med njihovim izvrševanjem in pravila za čezmejne projekte, bo olajšal izvajanje projektov, zlasti projektov s financiranjem EU. Nova pravila bodo skrajšala čas, ki je potreben za prejem financiranja EU, in zmanjšala tveganje zavrnjenih plačil. Komisija tudi spodbuja večjo uporabo zelenega javnega naročanja, da se javna poraba uskladi s cilji trajnostnega razvoja 42. V prihodnosti namerava Komisija do oktobra 2017 vzpostaviti prostovoljni mehanizem za predhodno posvetovanje, ki bo javnim naročnikom pomagal čim bolje izkoristiti okvir javnega naročanja. 39 Priročnik o primanjkljaju in dolgu države Izvajanje ESR 2010 izdaja iz leta 2016, dostopen na http://ec.europa.eu/eurostat/web/products-manuals-and-guidelines/-/ks-gq-16-001. 40 Nasveti so objavljeni na: http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-financestatistics/methodology/advice-to-member-states. 41 Direktiva 2014/24/EU o javnem naročanju, Direktiva 2014/25/EU o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktiva 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb. 42 Več informacij o zelenem javnem naročanju je na voljo na http://ec.europa.eu/environment/gpp/index_en.htm. 16

Četrtič in bolj na splošno, zasnova in odobritev naložbenih projektov pogosto zahtevata sodelovanje več služb Komisije, ki pregledajo projekt z različnih vidikov na primer, z vidika financiranja EU, pravil javnega računovodstva, nadzora državnih pomoči, okoljskih dovoljenj in javnega naročanja. Komisija bo v prihodnosti obravnavala opaženo zapletenost pravil in postopkov EU ter si pri tem prizadevala za večjo uskladitev časa izvajanja različnih postopkov. V ta namen bo vzpostavila učinkovito točko vse na enem mestu za velike infrastrukturne projekte, kjer se pregledi izvajajo vzporedno v skladu s skupnim datumom odobritve, pri čemer bodo pristojne službe Komisije sodelovale v okviru ene same ekipe za naložbeno politiko. Takšen pristop, ki se v določeni meri že uporablja na področju energije za projekte skupnega interesa, bi bilo treba razširiti na velike naložbene platforme, ki zajemajo nacionalno sofinanciranje, ter velike infrastrukturne projekte z dodano vrednostjo EU v drugih gospodarskih sektorjih, kot je promet, vključno s projekti, ki jih podpira EFSI. Cilja zmanjšanja čezmernega upravnega bremena in skrajšanja časa, potrebnega za pridobitev potrebnih odobritev in ocen, bosta zasledovana tudi pri tekočih preverjanjih ustreznosti zakonodaje EU in novih mehanizmih za sodelovanje z državami članicami. V okviru tega bo Komisija preučila tudi možnosti za vzpostavitev enotnega okvira EU za odobritev, ki bi se neposredno uporabljal za velike projekte s čezmejno razsežnostjo ali velike naložbene platforme, pri katerih je udeleženo nacionalno sofinanciranje, ter bi nadomestil širok nabor postopkov za odobritev na ravni EU in nacionalni ravni. b. Napredek na nacionalni ravni: odstranjevanje ovir za naložbe v okviru evropskega semestra Tudi države članice lahko storijo več za izboljšanje krovnih pogojev za naložbe na nacionalni ravni. Sporočilo z dne 18. maja 2016 43 vsebuje pregled ključnih ciljev iz priporočil za posamezne države za leto 2016. Kjer je mogoče, bi morale države članice izkoristiti fiskalni manevrski prostor za povečanje javnih naložb na področjih, ki spodbujajo rast, kot so infrastruktura, zdravstvo, izobraževanje in raziskave. Hkrati so potrebni dodatni ukrepi za spodbujanje zasebnih naložb in države članice so pozvane, da pospešijo sprejemanje strukturnih reform in skušajo odpraviti ozka grla na področju naložb, kot so regulativne in upravne ovire ter zapleteni in dolgi postopki za odobritev. V nekaterih državah članicah so bile ugotovljene še neodpravljene pomanjkljivosti na področjih javnega naročanja, davčnega sistema, pravosodnega sistema in insolvenčnih okvirov. Napredek pomeni tudi opredelitev stabilnega seznama projektov ter zagotavljanje usklajevanja in načrtovanja s strani vseh ravni nacionalne uprave. Komisija bo v istem duhu v sodelovanju z državami članicami opredelila in si še naprej prizadevala odpraviti neupravičene nacionalne ovire za prost pretok kapitala, ki preprečujejo dobro delovanje unije kapitalskih trgov. Poročilo bo objavljeno do konca leta 2016 44. Evropska komisija je 1. julija 2015 ustanovila podporno službo za strukturne reforme, da bi državam članicam ponudila tehnično pomoč, vključno s pomočjo za gradnjo zmogljivosti 43 COM(2016) 321 final. 44 COM(2015) 468 final. 17

za upravne in strukturne reforme, ki povečujejo rast. Podporna služba za strukturne reforme z več državami članicami sodeluje pri konkretnih projektih tehnične pomoči s ciljem opredeliti in odpraviti ovire za naložbe 45. Močnejša povezava med skladi EU in izvajanjem reform. Komisija namerava za večjo osredotočenost skladov ESI na podpiranje ključnih ekonomskih in socialnih reform v programskem obdobju 2014 2020 okrepiti povezavo s ključnimi prednostnimi nalogami, navedenimi v priporočilih za posamezne države. Odobritev sredstev iz skladov ESI je pogojena z izvajanjem številnih reform (predhodne pogojenosti), da bi se olajšali uporaba in uspešnost skladov ESI. Pravni okvir za sklade ESI zahteva, da programi, sofinancirani iz skladov ESI, obravnavajo vsa relevantna priporočila za posamezne države. Komisija bo spremljala napredek pri doseganju dogovorjenih ciljev in o njem poročala najpozneje leta 2017. 5. Obeti za prihodnost: okrepljen naložbeni načrt in EFSI 2.0 EFSI po manj kot letu dni polnega delovanja prinaša oprijemljive rezultate. Nosilci projektov so izkoristili svetovalno vozlišče za povečanje kakovosti svojih projektov, vlagatelji pa imajo zdaj dostop do številnih naložbenih priložnosti na evropskem portalu naložbenih projektov. Poleg tega je Komisija predlagala več pobud, ki naj bi pripomogle k izboljšanju naložbenega okolja in si v sodelovanju z državami članicami prizadevala za odstranjevanje regulativnih in upravnih ovir za naložbe. Inovativna uporaba skladov EU prinaša rezultate zaradi prožnosti EFSI, odsotnosti birokracije in neodvisne izbire projektov na podlagi njihove tehnične in finančne izvedljivosti. Komisija v skladu z Uredbo (EU) 2015/1017 do januarja 2017 pregleda uporabo jamstva EU ter najpozneje julija 2018 predloži neodvisen pregled delovanja EFSI, svetovalnega vozlišča in projektnega portala. Vendar so prve dragocene izkušnje že pridobljene, kot je navedeno v tem sporočilu. Evropski svet je glede na navedeno pozvan, da potrdi naslednje prednostne naloge: Glede na dosežene konkretne rezultate se bo okrepljen EFSI izvajal tudi po prvotnem triletnem obdobju, da bi se odstranile preostale tržne vrzeli in nedelovanje trga ter še naprej mobiliziralo financiranje zasebnega sektorja v naložbe, ki so ključnega pomena za prihodnje ustvarjanje delovnih mest, rasti in konkurenčnost v Evropi, z okrepljeno dodatnostjo. Komisija bo zato jeseni predstavila ustrezne zakonodajne predloge za podaljšanje trajanja EFSI, pri čemer bo upoštevala omejenost proračunskih virov. Del EFSI za MSP bo glede na svoj uspeh hitro povečan še v tem okviru v korist MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v vseh državah članicah. Komisija si bo 45 Komisija je 26. novembra 2015 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017 2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (COM(2015) 701 final). 18

v sodelovanju z usmerjevalnim odborom EFSI prizadevala, da bi izkoristila vse obstoječe možnosti, ki jih nudi uredba o EFSI, za povečanje dela za MSP 46. Komisija bo preučila možnosti za uporabo modela vrste EFSI za naložbe v tretjih državah v razvoju. Kombinacija podpore iz EFSI in skladov ESI bo še dodatno poenostavljena, zakonodajne in druge ovire za takšne kombinacije pa bodo odstranjene. Zlasti bodo morebitne spremembe veljavnih uredb preučene v okviru prihajajočih vmesnih pregledov večletnega finančnega okvira 47. Komisija in EIB bosta pripravili seznam vodilnih projektov, ki bi zagotovil konkretne primere takšnih kombinacij, do konca leta 2016. Svetovalno vozlišče bo okrepljeno, da se zagotovi bolj ciljno usmerjena promocija ter podpre razvoj svetovalne dejavnosti na lokalni ravni in sodelovanja z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami. Komisija bo razmislila o sinergijah med obstoječimi dodeljenimi sredstvi EU za tehnično pomoč, da se poveča prožnost zagotavljanja tehnične pomoči in omogoči hiter odziv na potrebe trga. Vzpostavljanje naložbenih platform se bo dodatno spodbujalo, pri čemer bodo intenzivno sodelovali Komisija, skupina EIB, nacionalne spodbujevalne banke in drugi relevantni akterji. EFSI bo še naprej prispeval k razvoju trga za trajnostne/zelene projekte, zlasti s spodbujanjem razvoja trga za zelene obveznice v Evropi in boljšo koordinacijo obstoječih prizadevanj. Komisija bo še naprej uresničevala svoje prednostne naloge na področju enotnega trga. Skupaj z Eurostatom bo dodatno pojasnila računovodske vidike in po potrebi pregledala ustrezne smernice v zvezi z javno-zasebnimi partnerstvi. Države članice bi morale prav tako jasno določiti prednostne naloge, pripraviti konkretne naložbene projekte s pomočjo svetovalnega vozlišča, zlasti kar zadeva čezmejne projekte, in optimalno strukturirati svoje projekte, da se zagotovi večja uporaba finančnih instrumentov. Države članice bi morale v okviru procesa 46 To vključuje prenos do 500 milijonov EUR jamstva EU iz dela za infrastrukturo in inovacije v del za MSP in uporabo jamstva EFSI za dopolnitev jamstvenih instrumentov za posojila za programa InnovFin in COSME ter program EU za zaposlovanje in inovacije (EaSI). To bo privedlo do povečanja skupnega obsega proračunskih dodelitev za te instrumente in EIF omogočilo financiranje precej večjega dodatnega obsega operacij. 47 To bi lahko vključevalo pripravo spodbud za države članice, da dopolnijo instrumente financiranja na ravni EU s sredstvi iz skladov ESI, s čimer bi se odmaknili od uporabe nepovratnih sredstev v primerih, ko finančni instrumenti zagotavljajo več dodane vrednosti, in omogočili kombiniranje nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov s podporo iz EFSI, kjer je to potrebno, s tem pa bi se povezala raven finančne podpore za posamezni projekt z njegovo usklajenostjo s cilji politike EU in okrepila predhodna pogojenost. 19

evropskega semestra izvesti priporočila za posamezne države, da odpravijo nacionalne ovire za naložbe. Z rednimi ocenami stanja v Evropskem svetu, Evropskem parlamentu in ustreznih sestavah Sveta ter v sodelovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij bo zagotovljena politična odgovornost, potrebna za zagotavljanje rezultatov teh pobud. Komisija in EIB bosta še naprej vzpostavljali stike s ključnimi deležniki na nacionalni in regionalni ravni, da se organizirajo namenske dejavnosti spremljanja z namenom razprave in razvoja specifičnih rešitev, ki ustrezajo lokalnim in regionalnim potrebam. Komisija poziva Evropski svet, naj potrdi vsa nadaljnja prizadevanja v okviru izvajanja naložbenega načrta za Evropo, kot so predstavljena v tem sporočilu. Evropski parlament in Svet kot zakonodajalca EU poziva k hitremu ukrepanju v zvezi z zakonodajnimi vidiki načrta. 20