SAMOEVALVACIJSKO POROČILO ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 ODKRIVANJE IN DELO Z NADARJENIMI UČENCI OŠ PIVKA UVOD Na podlagi 49. člen ZOFVI-ja (Ur.l. RS,št. 16

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 ODKRIVANJE IN DELO Z NADARJENIMI UČENCI OŠ PIVKA UVOD Na podlagi 49. člen ZOFVI-ja (Ur.l. RS,št. 16/07, 36/08, 58/09) mora šola pripraviti letno samoevalvacijsko poročilo o enem izmed področij, ki so temeljna za delovanje šole. Po obravnavi na učiteljskem zboru ga obravnava in potrdi Svet šole. V šolskem letu 2014/2015 smo si zadali nalogo, da preučimo delovanje naše šole pri uresničevanju Koncepta odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v OŠ. Prav posebej smo želeli»izmeriti«zadovoljstvo učencev, staršev in učiteljev s ponudbo in izvajanjem dejavnosti za nadarjene učence. Od učencev smo želeli izvedeti še, kako se počutijo v vlogi identificiranih nadarjenih, ali jim ta vloga prinese koristi oziroma koliko jih motivira za boljše rezultate. 1. KONCEPT ODKRIVANJE IN DELO Z NADARJENIMI UČENCI V OSNOVNI ŠOLI Zakon o osnovni šoli (Ur. l. RS št.) kot nadarjene opredeli učence, ki izkazujejo visoko nadpovprečno sposobnost mišljenja ali izkazujejo izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Od uveljavitve novega ZOŠ v 2011 velja, da nadarjeni učenci niso več otroci s posebnimi potrebami, ki potrebujejo pomoč, ampak so samostojna kategorija otrok (ne potrebujejo pomoči, ampak spodbude, ustrezne pogoje, da lahko razvijajo svoje naravne talente). 12. člen ZOŠ določa nadarjenim učencem pravico, da jim šola zagotovi ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči, hitrejše napredovanje... Oddelčni učiteljski zbori so postali odgovorni za individualizacijo in diferenciacijo pouka za nadarjene, svetovalne službe pa za sodelovanje pri načrtovanju in evalvaciji individualiziranih programov. Področje dela z nadarjenimi ureja Koncept odkrivanje in dela z nadarjenimi učenci (v nadaljevanju»koncept«, ki je bil sprejet na 25. seji strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, dne 11.2.1999. Šola mora oblikovati program odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci in pri tem upoštevati izhodišča iz»koncepta«. V letnem delovnem načrtu šole (LDN) smo za šolsko leto 2014/2015 načrtovali: - evidentiranje nadarjenih učencev v 3.razredu in po potrebi v višjih razredih - identificiranje nadarjenih učencev v 4. razredu in po potrebi v višjih razredih - nadaljevanje izvajanja dejavnosti za nadarjene učence, in sicer: dodatni pouk

priprava na tekmovanja delavnice za nadarjene (impro liga, EFT tehnika, peka, kreativno pisanje, modna delavnica-šivanje, ličenje, fotografiranje, ) razni projekti: Mladi ekologi, Zdrava šola, mednarodno sodelovanje, e-šolstvo, Evropa v šoli, sodelovanje na različnih natečajih otroški parlament - evalvacijo dela z nadarjenimi (učenci, starši, učitelji) 2. SAMOEVALVACIJA PODROČJA ODKRIVANJA IN DELA Z NADARJENIMI UČENCI NA OŠ PIVKA Pogled na nadarjenost in nadarjene, na smisel in pomen posebne skrbi zanje ter na vlogo posameznika in družbe v razvoju nadarjenosti, se je skozi zgodovino nenehno razvijal in spreminjal. Znanje in ustvarjalnost se v kritičnih trenutkih zdita edini rešilni bilki. Največ znanja pa si lahko pridobijo in uporabijo izjemni, nadarjeni ljudje. Nadarjenost, pravijo, je močnejše orožje od atomske bombe. Nadarjeni se rojevajo neodvisno od časa in sistema, treba jih je le odkriti in sistematično spodbujati. O tem, na kak način lahko v šoli spodbujamo nadarjenost in kako dobro to počnemo, smo ugotavljali tudi z letošnjim samoevalvacijskim vprašalnikom. 2.1 NAMEN Zanimalo nas je, kako odkrivanje in delo z nadarjenimi na naši šoli doživljajo nadarjeni učenci, njihovi starši in učitelji. 2.2 CILJI S samoevalvacijo področja dela z nadarjenimi na OŠ Pivka v 2014/2015 so želeli ugotoviti obstoječe stanje oziroma spoznati: 1. Kako nadarjeni učenci zaznavajo in doživljajo svojo vlogo identificiranega nadarjenega učenca, kaj jim ta vloga pomeni in kako jim koristi; zanima nas tudi, kako jih v tej vlogi vidijo njihovi starši in učitelji. 2. Kako nadarjeni učenci ocenjujejo prilagoditve, ki jim jih zagotavlja šola, kako so s prilagoditvami zadovoljni starši in kako učitelji. 3. Kaj nadarjene učence v šoli motivira za doseganje visokih rezultatov. 4. Kako starši ocenjujejo postopke identifikacije in dela z nadarjenimi in kakšni so njihovi predlogi za izboljšanje le-teh. 5. Kako so starši zadovoljni z dejavnostmi z nadarjene, ki jih izvaja šola. 6. Kako učitelji ocenjujejo postopke identifikacije in dela z nadarjenimi in kakšni so njihovi predlogi za izboljšanje le-teh. 7. Kakšna izobraževanja za delo z nadarjenimi pogrešajo ali potrebujejo. Učenci V vzorec smo zajeli 45 (trenutno) identificiranih nadarjenih učencev od 5. do 9. razreda, od tega 29 dečkov in 16 deklic. Identificirani nadarjeni predstavljajo 16,9% vseh učencev od 5. do 9. razreda oziroma 9,8% od celotne populacije učencev na šoli v šolskem letu 2014/15. 2

razred št. učencev nadarjene deklice nadarjeni dečki št. nad. učencev/ v % 5. 54 7 5 12/ 22,2% 6. 48 / 4 4/ 8,3% 7. 53 2 6 8/15,1% 8. 53 2 8 10/18,9% 9. 58 5 6 11/19% skupaj 266 16 29 45/16,9% Starši K sodelovanju smo povabili vse starše identificiranih nadarjenih otrok in nazaj dobili 23 izpolnjenih vprašalnikov. Učitelji K sodelovanju smo povabili 27 učiteljev druge in tretje triade in nazaj prejeli 21 izpolnjenih vprašalnikov. 2.3 METODA Za ugotavljanje obstoječega stanja dela z nadarjenimi na naši šoli smo uporabili anonimni vprašalnik z vprašanji iz različnih tematskih sklopov. Vprašanja so bila delno odprtega tipa (prosti odgovori), večina vprašanj pa je bila izbirnega tipa z enim ali več možnimi odgovori. Uporabili smo 3 različice vprašalnika: za učence, za starše in za učitelje. Zbiranje podatkov s spletnim vprašalnikom je potekalo v maju 2015 in v septembru 2015. Učenci so na vprašalnik odgovarjali v šoli ali doma in izpolnjen vprašalnik nato vrnili svetovalni delavki. Staršem in učiteljem je bil spletni vprašalnik posredovan preko e-asistenta. 3. REZULTATI V nadaljevanju navajamo le najpomembnejše rezultate in zaključke. 3.1 NADARJENI UČENCI O SEBI IN SVOJEM IZOBRAŽEVANJU 1. Kako se v šoli počutiš kot nadarjen učenec? 3

2. Kaj ti pomeni dejstvo, da si bil-a identificirana kot nadarjen-a: nič posebnega, počutim se enako kot prej lažje življenje, več različnih ugodnosti pomembna potrditev lastnih sposobnosti večja veljava v družbi novi izzivi možnost pridobitve Zoisove štipendije nekaj novega sem izvedel o sebi starši so bolj ponosni name, ker sem nadarjen 4

bolj zanimivo delo v šoli, prilagoditve za nadarjene sedaj dobivam še več nalog kot sošolci bolj prijazen odnos učiteljev do mene večja popularnost med sošolci nič mi ne pomeni, vseeno mi je dopiši kaj ti še pomeni dejstvo, da si bil-a prepoznan-a kot nadarjen 3. Kako se sošolci obnašajo do tebe, po identifikaciji nadarjenosti? 5

4. Ali opaziš na sebi kakšne spremembe po identifikaciji nadarjenosti? bolj sem motiviran za šolsko delo bolj sem odgovoren dosegam dobre učne rezultate bolj sem osebno zadovoljen bolj sem pomemben, več vreden od drugih 5. Kako naša šola skrbi za nadarjene učence? 6

Komentar: 6. Kako si zadovoljen/zadovoljna z dejavnostmi za nadarjene učence, ki jih nudi naša šola? Učne vsebine: dodatne naloge, zahtevnejša snov, drugačna vprašanja, problemi, zadolžitve, Organizacija pouka: nivojski pouk, raziskovalno delo, sodelovalno učenje, samostojno učenje, Individualiziran program za nadarjene Dejavnosti v šoli izven pouka: dodatni pouk, priprava na tekmovanja, krožki,. 7

Delavnice za nadarjene 7. Katere dejavnosti še obiskuješ? 8. Kaj te najbolj motivira za delo (učenje) v šoli? Humor, sproščenost v šoli, med poukom Učiteljeva pohvala v ustni ali pisni obliki, ko jo zaslužim Naloge, ki jih lahko uporabim v vsakdanjem življenju Mir in tišina pri pouku, delu v šoli 8

Če lahko odgovarjam s svojimi (ne učiteljevimi) besedami Naloge, ki pri iskanju rešitev zahtevajo razmišljanje Svoboda-ko se lahko sam odločim, kaj in kako se bom učil Če pri skupinskem delu s sošolci enakovredno sodelujemo Naloge, ki jih sestavi učitelj na listu ali na tabli Če sem vodja pri skupinskem delu Individualno samostojno delo Raziskovalne naloge 9

Če lahko pri pouku postavljam vprašanja, da pojasnim vsebino Težje, posebej označene naloge iz učbenika ali delovnega zvezka Delo na terenu, zunaj šole Eksperimentiranje (poskusi) Če se z učiteljem lahko pogovarjamo o učnih vsebinah Učenje iz zvezkov (naučim se točno tisto, kar pove učitelj) Učenje iz različnih knjig, leksikonov, enciklopedij, e-virov, Reševanje življenjskih problemov med poukom v šoli 10

Projektno delo Če imamo učenci dovolj časa za učenje, poglabljanje in vaje Občutek, da ti učitelj zaupa, te spoštuje Če pri pouku učenci nimamo strahu, da bomo kaj zagrešili (delali napake) Spoštovanje različnih mnenj in pogledov med poukom Upoštevanje osebnih interesov med poukom Če lahko pri pouku sam dajem predloge, pobude, ideje,.. 11

Učenci o sebi Več kot polovica učencev je bila prepoznana kot nadarjena v 4. razredu. Učenci navajajo, da se v šoli kot nadarjeni učenci počutijo dobro (38%) oz. zelo dobro (35%). Le en učenec je obkrožil, da se na šoli počuti zelo slabo. V svojih utemeljitvah so navajali, da so na ta način (z identifikacijo nadarjenosti) dobili potrditev, da zmorejo, da so sposobni, da se hitro učijo, všeč so jim aktivnosti, delavnice in dejstvo, da imajo možnost razvijati svoj talent. Kljub identifikaciji o nadarjenosti pa menijo, da se počutijo enako kot prej, da zaradi tega nimajo več ugodnosti in tudi ne večje veljavi v družbi. Sama identifikacija jim pomeni samopotrditev, predstavlja jim nek nov izziv in menijo, da imajo s tem tudi več možnosti za pridobitev Zoisove štipendije (50%). Anketirani učenci opažajo, da le delno drži (47%), da so zaradi identifikacije bolj motivirani, zadovoljni in bolj odgovorni za šolsko delo. Sploh ne drži (93%), da bi bili zaradi tega kaj bolj pomembni od drugih in načeloma pri sebi ne opažajo posebnih sprememb. Učenec - sošolci Odgovarjajo, da v odnosu do sošolcev ne drži, da bi bilo zaradi tega bolj priljubljeni (76%) med njimi in da imajo v kar 93% sošolci enak odnos do njih kot prej. Le en učenec doživlja ostale sošolce kot ljubosumne zaradi njegove odkrite nadarjenosti. Učenec - starši 33,3% jih meni, da ne drži, da so starši zaradi tega bolj ponosni na njih, 17% pa jih je odgovorilo, da to popolnoma drži. Učenec - učitelj Anketirani učenci odgovarjajo, da zaradi nadarjenosti učitelji niso bolj prijazni do njih in da zaradi tega nimajo več nalog kot drugi učenci. 30% nadarjenih učencev meni, da le delno drži, da imajo zaradi identifikacije bolj zanimivo in prilagojeno delo v šoli. Šola - učenec Nadarjeni učenci menijo, da šola dobro (38%) oz. odlično (34,5%) skrbi za njih. Komentirali so, da imajo veliko možnosti za različne aktivnosti, da so jim všeč delavnice, da pa si želijo kakšno ugodnost več. Z učnimi vsebinami (dodatne naloge, zahtevnejša snov, ), z organizacijo pouka (nivojski pouk, sodelovalno učenje, ), z individualiziranim programom in z dejavnostmi v šoli izven pouka so srednje zadovoljni, zelo zadovoljni pa so z delavnicami za nadarjene. Veliko jim pomeni humor med poukom, pohvala, mir in tišina v razredu. Zadovoljni so, če lahko odgovarjajo s svojimi besedami, če imajo naloge, ki od njih zahtevajo razmišljanje in če imajo možnost samostojnega odločanja o tem, kako se bodo učili. Pomembno se jim zdi, delo na terenu, poskusi, pogovor z učitelji o snovi in predvsem to, da imajo dovolj časa za učenje. 12

3.2 ODGOVORI STARŠEV 1. Kako ocenjujete delo z nadarjenimi na naši šoli? Odkrivanje nadarjenih Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi 2. Kakšno vlogo bi po vašem mnenju morali imeti starši pri evidentiranju otroka kot potencialno nadarjenega? 3. Kako ste starši zadovoljni z dejavnostmi, s katerimi v šoli prilagajamo pouk sposobnostim in interesom nadarjenih učencev? 13

4. Kako pomembne so za razvoj vašega otroka navedene dejavnosti in dejavniki? Motiviranost učitelja za delo z nadarjenimi Naklonjenost širše družbe do dela z nadarjenimi Izvajanje posebnih programov dela z nadarjenimi sprotne vsebinske prilagoditve (različne naloge, zahtevnejša snov, drugačna vprašanja... sprotne organizacijske prilagoditve (nivojski pouk, raziskovalno delo, sodelovalno učenje... izvajanje dejavnosti v okviru razširjenega programa šole (ddp, ID,priprava na tekmovanja,raziskovalne naloge... izvajanje dodatnih obogatitvenih dejavnosti: projekti, ekskurzije, delavnice... hitrejše napredovanje, akceleracija 14

dobro sodelovanje učiteljev in staršev skrb za celostni osebnostni razvoj nadarjenih učenje učenja Drugo: spodbujanje otrok na tistem področju, kjer so nadarjeni 5. Kakšne spremembe opažate pri nadarjenih učencih potem, ko so bili identificirani kot nadarjeni? bolj so motivirani za šolsko delo bolj so odgovorni 15

6. Kakšne spremembe opažate pri nadarjenih učencih potem, ko so bili identificirani kot nadarjeni? dosegajo dobre učne rezultate sprememb ne opažam Drugo: - spoznanje o nadarjenosti pri večini otrok ne vpliva na doseganje rezultatov. - so prepotentni - pri svojem otrku sem opažala, da se naziva nadarjen ni želel in je vedno sam ne glede na identifikacijo zaradi sebe, svojih interesov dosegal rezultate - pri svojem otroku sem opažala, da ga je identifikacija bolj motila, ker ni želel izstopati od dugih otrok. - moti me, ker učitelji mislijo, da morajo ti učenci biti prisotni-aktivni prav povsod, ne zavedamo pa se, da so to otroci, ki tudi izvenšolskih obveznosti, že zaradi notranje motivacije zapolnijo svoj prosti čas in so že sami po sebi aktivnejši od ostalih 7. Kako ste starši zadovoljni z dejavnostmi, s katerimi v šoli prilagajamo pouk sposobnostim in interesom nadarjenih učencev? Organizacija pouka:nivojski pouk, raziskovalno delo, sodelovalno učenje, samostojno učenje, Individualiziran program za nadarjene 16

dodatni pouk, priprava na tekmovanja, krožki, delavnice za nadarjene 8. Kako bi si vi, kot starši nadarjenega otroka, želeli, da bi na šoli poskrbeli za razvoj vašega otroka? - zelo zadovoljni bi bili, če bi nadarjenega učenca usmerili v kakšno projektno raziskovalno delo, ki bi vključevalo uporabo različnih medijev - več dodatnih aktivnosti in izvenšolskih, taborov, projektov in obvezen ŠAH, tudi za ostale učence na šoli - da se jim večkrat ponudi različne dejavnosti in da imajo kdaj drugače oblikovan pouk - v skupini - predvsem več sodelovnanja med otrokom in učiteljem, kateri poučuje predmet, kje je tak otrok še posebej močan - mogoče več srečanj in različnih delavnic - celoleten projekt, raziskovalna naloga - nimam pripomb - nimam pripomb;z delom strokovnega kadra sem zadovljna - mogoče, da bi bile dejavnosti ločene glede na spol (praktične za fante: načrti, delo s stroji, lesom... vendar sem z dosedanjim delom z nadarjenimi zadovoljna, ker iz opazovanja svojih otrok vidim, da si otroci tudi v okolju, v katerem živijo sami najdejo stvari, ki jih zanimajo in nadgrajujejo znanje, izkušnje, praktičnost - saj vendar je dobro poskrbljeno za naše otroke. - z dejavnostmi na šoli smo bili zadovoljni, mogoče ločene delavnice glede na spol - za fante bolj tehnične, praktične stvari; včasih so bile dejavnosti izvedene tudi še v času šolskega pouka in vsaj moj otrok, pa tudi učenka ni hotela manjkati pri pouku - bolj bi moralo biti poskrbljeno za širjenje znanja za področja ki otroka zanimajo - nimam komentarja, zadovoljna sem s takim načinom dela, kot je - zelo sem zadovoljna.srečno. - Čeprav se pri posameznem otroku zazna področje, kjer ima učenec večji interes ali talent, menim, da je za celostni razvoj otroka pomembno, da se spodbuja učenje vseh področij. Le, da učencu na področjih, kjer izstopa ponudimo večkrat kakšen izziv. Vsekakor pa na ta račun ne zanemarjamo ostalih področij. Menim, da je na šoli program, ki ga vodite kvaliteten (delavnice). Mogoče je nekaj primanjkljajev na področju individualizacije pri pouku, vendar to razumem, ker 17

sta oddelka, ki ju obiskujeta moja otroka zelo heterogena, kar je seveda običajno. Mogoče bi učitelj na nivoju domačega dela takšnim učencem dal drugačne zadolžitve, npr. kakšne raziskovalne naloge, ki se navezujejo na učno snov in bi jih učenec potem predstavil ostalim sošolcem, kakšen izdelek,... Hvala, ker kljub številnim učencem z učnimi težavami veliko časa in energije posvečate nadarjenim učencem. Uspešno delo še naprej vam želim, zagotovo se bo obrestovalo. - dodatne naloge pri tistih predmetih, pri katerih otrok izrazi voljo in pokaže veliko znanja (namesto, da rešuje "en in isti" tip naloge, ki jo že davno obvlada) - individualno, ker je vsak učenec osebek zase - Tudi na področjih, ki veselijo mojega otroka in je tam uspešen, mislim, da bi lahko zahtevali več samostojnega dela, ko osnovne naloge opravi, da se mu ponudi dodatne, da se ne dolgočasi, mislim, da je dobro zastaviti nek projekt tehniške narave z jasnim ciljem, v katerega bi bila vključena majhna skupina učencev in bi bil vsak učenec odgovoren za določen del naloge, da jo izpelje, npr.za izdelavo nekega uporabnega izdelka ali modela ali naprave. Dodatna motivacija je tudi tekmovanje, če bi bilo takih skupin več. Glede na interese mojega otroka si želim več možnosti za stik z določenim področjem in ljudmi, ki se dejansko ukvarjajo s tem področjem v družbi in pri tem izstopajo po uspešnosti, npr. da se organizira delavnice, ki bi v njih sodelovali uspešni posamezniki na tehničnem (strojništvo, lesarstvo, elektromehanika) ali športnem (kolesarjenje) področju. - pogovor z otrokom o njegovih željah - Želimo, da bi mu pomagali najti potenciale in na teh področjih nadgraditi njihovo znanje, mu svetovali temu primerno nadaljnje šolanje in predstavili možne poklice, kjer bi prav tako lahko nadgrajeval svoje znanje in se s tem preživljal. - izvajanje dodatnih dejavnosti, natečajev, projektov, aktivnosti... - svetovanje in usmerjanje glede nadaljevanja šolanja - najti v posameznem otroku specifično nadarjenost in ga spodbujati in delati na tem področju in ne vsesplošno Starši menijo, da je za odkrivanje in za delo z nadarjenimi učenci na naši šoli dobro poskrbljeno. Pri evidentiranju svojega otroka kot potencialno nadarjenega si želijo imeti le posvetovalno vlogo oz. enako kot do sedaj. Z dejavnostmi, organizacijo in delavnicami za nadarjene so zadovoljni, manj zadovoljni pa so z individualiziranim programom za nadarjene. Želijo si več delavnic za fante oz. da bi bile enakomerno razdeljene po interesu za učence in učenke. Za razvoj otroka se jim zdi zelo pomembno, da: so učitelji motivirani za delo, se izvaja posebni program, se izvajajo posebne vsebinske in organizacijske prilagoditev, dobro sodelovanje med starši in učitelji ter skrb za celostni razvoj otroka. Starši opažajo da srednje drži, da so po identifikaciji njihovi otroci bolj motivirani in odgovorni za šolsko delo in načelom ne opažajo večjih sprememb. 18

Med komentarji starši navajajo, da se jim zdi program kvaliteten, pomanjkljivosti opažajo na področju individualizacije in predlagajo, da bi otroci dobili več samostojnega dela, zadolžitev, ki bi jih nato predstavili ostalim sošolcem (projektno delo, ). Radi bi, da jim pomagamo odkriti njihove potenciale in jih na to tudi razvijati ter svetovati glede nadaljnje izobraževalne poti. 3.3 ODGOVORI UČITELJEV K sodelovanju smo povabili 27 učiteljev 2. in 3. triade in nazaj prejeli 21 izpolnjenih vprašalnikov. 1. Kako dobro sta po mnenju učiteljev urejena vzgoja in izobraževanje nadarjenih na naši šoli? odkrivanje nadarjenih vzgojno izobraževalno delo z nadarjenimi podpora učiteljem pri delu z nadarjenimi komunikacija s starši nadarjenih 2. Kakšne spremembe opažate pri ndarjenih učencih potem, ko so bili identificirani kot NAD? bolj so motivirani za šolsko delo bolj so odgovorni 19

dosegajo dobre učne rezultate ni bistvenih sprememb 3. Kaj za učitelje predstavlja (pomeni) delo z nadarjenimi učenci? povečan obseg pedagoškega dela večja zahtevnost pedagoškega dela bolj zanimivo pedagoško delo novi strokovni in osebni izzivi večja pomembnost pedagoškega dela večja odgovornost pedagoškega dela 20

4. Koliko pozornosti učitelji namenjajo področjem, pomembnim za kakovostno delo z nadarjenimi učenci? evidentiranje nadarjenih identifikacija nadarjenih komunikacija s starši sodelovanje z drugimi učitelji sodelovanje s šolsko svetovalno službo Tako kot starši tudi učitelji menijo, da je za odkrivanje in za vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi otroki na naši šoli dobro poskrbljeno. Pri identificiranih nadarjenih učencih menijo, da srednje drži, da so zaradi tega bolj motivirani in odgovorni za šolsko delo. V večini ne opažajo bistvenih sprememb. Večinoma učiteljem delo z nadarjenimi predstavlja povečan obseg dela, večjo zahtevnost, odgovornost in pestrost pedagoškega dela. Menijo, da premalo pozornosti posvečamo sodelovanju s starši, ostalimi učitelji in svetovalno službo. Sprotne vsebinske in organizacijske prilagoditve se jim zdijo srednje pomembne, medtem ko ocenjujejo, da veliko pozornosti namenjajo izvajanju dodatnega-razširjenega 21

programa. Izkazalo se je, da se v času študija in tudi kasneje v praksi premalo pozornosti posveča izobraževanju učiteljev za delo z nadarjenimi učenci in da največ znanj pridobijo s leti oz. z izkušnjami. Učitelji so s podporo vodstva, s sodelovanjem z drugimi institucijami in z lastnim delom srednje zadovoljni. 4. GLAVNE UGOTOVITVE Učenci se na naši šoli dobro počutijo in menijo, da imajo veliko aktivnosti, kjer lahko razvijajo svoj potencial. Identifikacija nadarjenosti jim daje nekakšno samopotrditev, da zmorejo in malce tudi vpliva na njihovo motiviranost in odgovornost za šolsko delo. Veliko jim pomeni dober odnos z učiteljem, humor, raziskovanje, projektno delo in to, da imajo dovolj časa za učenje. V odnosu s sošolci zaradi identifikacije ne opažajo sprememb. Starši so z delom šole zadovoljni, želeli bi več sodelovanja z učitelji in pa boljšo individualizacijo pouka za nadarjene. Pomemben se jim zdi celosten razvoj otroka in pa spodbujanje njegovih talentov. Predlagajo bolj enakomerno, po spolu, porazdeljene delavnice za nadarjene. Učiteljem delo z nadarjenimi predstavlja večji obseg dela in hkrati tudi svojevrsten izziv. Na celotni ravni je velik manko pri izobraževanju učiteljev za delo z nadarjenimi učenci. Največ izkušenj in znanj za delo z njimi pridobijo skozi leta prakse v pedagoškem poklicu. 5. KAKO NAPREJ? Samoevalvacija je pokazala, da dobro delamo in da smo zadovoljni vsi vpleteni. Potrebno pa bo posebno pozornost nameniti individualizaciji nadarjenih učencev pri pouku, individualiziranem programu za nadarjene učence, pestrosti delavnic (fantovska in dekliška področja), medsebojnemu sodelovanju in izobraževanju na tem področju. Tudi v prihodnjem šolskem letu se bodo izvajale dodatne dejavnosti in projekti, ki so zgoraj navedeni (dodatni pouk, tekmovanja, interesne dejavnosti, natečaji, različni projekti, mednarodno sodelovanje, otroški parlament, prostovoljstvo Dam, kar znam in delavnice za nadarjene, ). Predvidene delavnice za nadarjene v tem šolskem letu so: stripovska delavnica robotika kaligrafija kuharska delavnica cirkuška delavnica potopisno predavanje keramika impro liga origami šport na vozičku. 22

VIRI IN LITERATURA Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v osnovni šoli (1999), ZŠ,Ljubljana. http://www.zrss.si/default.asp?rub=3159 Operacionalizacija Koncepta odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v OŠ. http://www.zrss.si/default.asp?rub=3159 Juriševič, M. (2012): Nadarjeni učenci v slovenski šoli, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. Bezič, T. In drugi (1998): Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo, ZŠ, Ljubljana. Gailbraitha, J. (1992): Vodič za nadarjene, DZS, Ljubljana. George,D. (1997): Nadarjeni otrok kot izziv, ZŠ, Ljubljana. Model odkrivanja nadarjenih otrok v OŠ in dela z njimi. Iz prakse za prakso.(1991), ZŠ, Ljubljana Nagel, V. (1987): Spodbujanje in odkrivanje nadarjenih otrok, DZS, Ljubljana. Pivka, september 2015 Pripravila: svetovalna delavka Nina Ahčin, pedagoginja Ravnateljica: Alenka Tomšič 23