OBČINA VIPAVA Občinska uprava Glavni trg 15,5271 Vipava tel.: , fax.: E-pošta: Projekt: ANALIZ

OBČINA VIPAVA Občinska uprava Glavni trg 15,5271 Vipava tel.: 05 36 43 410, fax.: 05 36 43 412 E-pošta: obcina@vipava.si www.vipava.si Projekt: ANALIZA stanja in trendov na področju poselitve in KRITERIJI za oceno sprejemljivosti pobud pri pripravi SD OPN7 Vipava Faza: osnutek - gradivo za OS Pripravil: Rafael Bizjak, univ.dipl.inž.arh., pooblaščeni občinski urbanist Idrija, maj 2018

VSEBINA: 1. UVOD 2. ANALIZA UPRAVNIH DOVOLJENJ za območje občine Vipava od leta 2014 do 2018 (vir:ue Ajdovščina): 3. ANALIZA gradnje stanovanj v občini Vipava (vir:surs) 4. ANALIZA gibanja števila prebivalcev (vir:surs) 5. ANALIZA LOKACIJSKIH INFORMACIJ fizičnih in pravnih oseb od 2014 do 2018 (vir:občina) 6. ANALIZA STAVBNIH ZEMLJIŠČ (evidenca stavbnih zemljišč, vir:opn Občina): 7. ANALIZA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ znotraj poselitvenih območij naselij, (vir:opn, raba MKGP): 8. ANALIZA OPPN, (vir:opn Občina): 9. ANALIZA»praznih stanovanj«znotraj poselitvenih območij naselij (vir: HS, kataster stavb, GURS): 10. ANALIZA»NUSZ«podatkov o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (vir: Občina): 11. ANALIZA POBUD fizičnih in pravnih oseb od 2013 do maja 2018 (vir: Občina): 12. IZHODIŠČA IN KRITERIJI ZA SPREJEMLJIVOST POBUD 13. PRILOGA: KRITERIJI ZA OBRAVNAVO POBUD (priporočila MOP)

1. UVOD: Gradivo je pripravljeno izključno za potrebe občinskih organov, to je odbora za gospodarstvo in OS občine Vipava, kateremu smo obljubili analize v treh mesecih od zadnje seje OS, ko smo podali poročilo o poteku SD OPN7 in težave s katerimi se soočamo. Od takrat je na občino prišlo uradno 140 pobud fizičnih in pravnih oseb za spremembo in dopolnitev podrobne namenske rabe PNRP ali prostorsko izvedbenih pogojev PIP. Poleg teh pobud je še 12 pobud Občine oziroma njenih lokalnih skupnosti. Čemu bodo služile te analize? Ker mora Občina za potrebe določanja novih stavbnih zemljišč vsako pobudo obravnavati individualno glede spremembe podrobne namenske rabe in PIP, utemeljiti in obrazložiti (z vidika potreb, prostora, pravnih režimov, itd..), moramo za to pridobiti in pripraviti podatke o tem, koliko je mogoče posegati v prostor znotraj naselij notranji razvoj z uporabo praznih objektov, nezazidanih stavbnih zemljišč, potreb po novogradnjah zaradi povečanja števila prebivalcev, uničenega in degradiranega stavbnega fonda in pričakovanih potreb. Analize stanja in trendov nadomeščajo izdelavo strokovnih podlag, ki bi jih morala pridobiti Občina za potrebe priprave SD OPN7, kar je za Občino veliko finančno kot tudi časovno breme. V pripravi SD se upošteva vse strokovne podlage, ki so bile izdelane za izvedbo sprejetega OPN v letu 2014, saj se stanje v tem času ni bistveno spremenilo. Analiza stanja in trendov je izdelana tako, da je za vsako analizo izdelano čim več tabel ali diagramov, posamezna analiza pa ne presega več kot 2 lista A4, kajti kdo od občanov ali svetnikov je pripravljen brati preobširno, preveč strokovno ali prezahtevno gradivo. Gradivo je tako pripravljeno na čim bolj preprost in razumljiv način, temelji pa na osnovi javno dostopnih podatkov, državnih organov in občine tako, da verodostojnost podatkov ali interpretacija ne bi smeli biti vprašljivi. Idrija, maj 2018 pooblaščeni občinski urbanist: Rafael Bizjak, univ.dipl.inž.arh.

2. ANALIZA UPRAVNIH DOVOLJENJ na območju občine Vipava od leta 2014 do 2018 (vir:ue Ajdovščina): Analiza posegov v prostor med leti 2014 in 2018 temelji na uradni evidenci MOP UE Ajdovščina in je javno dostopna preko I-Občine Vipava. Najbolj pomembni podatki, ki so nas pri tem zanimali so izdana gradbena dovoljenja za posege v prostor novo gradnja stanovanjskih enodružinskih hiš, ki za poseg potrebujejo nezazidano urejeno in opremljeno stavbno zemljišče gradbeno parcelo. Tovrstna gradnja predstavlja tudi največje pritiske na prostor, ki se kaže v množici pobud po spremembi namenske rabe v OPN Vipava (kot nova razpršena gradnja ali posamezna širitev naselja). Vsa izdana dovoljenja 2014-2018: 1. Vseh izdanih dovoljenj 174 od teh 2. Po ZGO-1 (gradbenih) 68 3. GD državna 3 4. GD nezahtevni objekti 55 5. Podaljšanje GD 3 6. Uporabno dovoljenje 23 7. Uporabno po 197.členu za obstoječe objekte 9 izdana GD dovoljenja 1. Vseh izdanih dovoljenj po ZGO-1 68 od teh 2. Dvostanovanjska hiša 1 3. Stanovanjska hiša novogradnja 16 4. Stan.hiša rekonstrukcija, dozidava, ipd 18 Izdana GD novogradnje stanovanjskih hiš, ki potrebujejo za pozidavo stavbna zemljišča (sprememba bilance) Stanovanjske hiše novogradnja 17 Poprečno letna dinamika gradenj med leti 2014-2018 je bila torej 4 objekte oziroma okoli 3.300 m2 stavbnih zemljišč manj. Po analizi evidenc stavbnih zemljišč pa je občina Vipava imela več kot 50 ha nezazidanih stavbnih zemljišč. V zadnjih štirih letih je bilo torej pozidanih okoli 1,4 ha ali 3% od teh zemljišč. Teoretično s takšno dinamiko je prostih stavbnih površin vsaj še za 33 let, kar pomeni da niso potrebne širitve naselij. Velika težava pa je v tem, da so te površine večinoma nezazidljive (neurejene lastniško in niso v prometu), 16,0 ha od teh pa je neurejenih, kjer velja pravni režim način urejanja z OPPN. Veliko število izdanih dovoljenj je tudi za nezahtevne objekte, predvsem gradnje kleti, ki so glede na številčnost pobud postale predmet za spremembo in dopolnitev podrobne namenske rabe v stavbno zemljišče za gradnjo hiše (kot obvod ali stranpot za pridobitev GD), kar pa predstavlja novo razpršeno gradnjo, ki po zakonu ni dovoljena.

3. ANALIZA gradnje stanovanj v občini Vipava (vir: SURS) Za analizo gradnje stanovanj so uporabljeni podatki statističnega urada SURS. To analizo potrebujemo za potrebe prostorskega načrtovanja glede novogradenj in pobud po tovrstni gradnji. Po razpoložljivih podatkih je razvidno, da se fond stanovanj od leta 2002 nenehno povečuje od leta 2002 z 1928 enotami na 2356 enot v letu 2014, kar je za 428 stanovanj v dvanajstih letih. Iz števila dokončanih stanovanj po letih je razvidno, da število zelo niha in je predvsem odvisno od konjukture in recesije oziroma od kupne moči prebivalstva. Velik investicijski cikel je viden leta 2004, 2008 v zadnjem obdobju pa 2011. Najmanj stanovanj se je zgradilo leta 2014, sedaj 2016 pa se število stanovanj na 1000 preb. dviguje in je v porastu, kar lahko vidimo tudi po številu pobud za spremembo namenske rabe. Za vipavsko občino je razvidno, da je poprečna velikost stanovanj v neto m2 precej velika in je bila leta 2012 največja 204 m2, hkrati pa je bilo takrat manj zgrajenih stanovanj, sedaj pa je na cca.170 m2 površine (pri poprečno 2,29 preb.na stanovanje).

Iz zgornjega diagrama se vidijo velika nihanja v številu gradnje stanovanj, ki pa ni posledica pomanjkanja novih stanovanj, ampak odraz ekonomske moči in možnosti kreditiranja gradnje. 4. ANALIZA gibanja števila prebivalcev (vir:surs) Iz uradnih podatkov SURS je razvidno, da je bilo po popisu prebivalstva leta 1953 bistveno več prebivalcev 5941 kot jih je danes, stavbna zemljišča pa so se povečala za nekajkrat. Zadnji podatki kažejo na rahlo rast. Od leta 2008 s 5.282 preb., leta 2012 s 5.577 preb. leto 2014 na 5.612 preb. Po zadnjih podatkih (2017) šteje občina Vipava 5.615 prebivalcev. Iz podatkov je razvidno, da potrebe po novogradnjah ne izvirajo iz povečanja števila prebivalstva in dejanskih potreb.

5. ANALIZA LOKACIJSKIH INFORMACIJ fizičnih in pravnih oseb od 2014 do 2018 (vir Občina Vipava): Analiza lokacijskih informacij, ki jih izdaja Občina ni evidenca, na osnovi katere bi lahko ugotavljali aktivnost na področju gradnje, ampak bolj namero investitorjev njihovih želja in trende. Iz analize je tudi nemogoče ugotoviti namen, koliko nezazidanih stavbnih zemljišč je bilo v teh letih za gradnjo tudi dejansko realiziranih, da bi lahko ugotovili, koliko teh zemljišč občina potrebuje v srednjeročnem obdobju 5 let. Vseh izdanih LI je bilo v obdobju od leta 2014 do 2018 izdanih 336, po posameznih letih pa: leto št. LI 1 2014 100 2 2015 70 3 2016 68 4 2017 81 5 2018 17 skupaj 336 Iz tabele je razvidno, da je poprečje izdanih LI na leto okoli 80 in da je po letu 2014 padlo glede na gospodarsko krizo, sedaj pa zopet narašča. Po vsebini oziroma po namenu LI pa so: namen št. LI 1 potrdilo o statusu zemljišča 58 2 sprememba namembnosti 5 3 rekonstrukcije 59 4 rušitve 5 5 prizidek 6 6 infrastrukturni objekti 47 7 proizvodni objekti 9 8 pomožni objekti 101 9 stanovanjski objekti 44 Od teh LI nas ne zanimajo potrdila o statusu zemljišč, saj gre tu za promet z zemljišči in ne vpliva na pozidanost zemljišč. Največ LI je bilo izdanih za pomožne objekte tako kmetijske kot tiste za osebno rabo, kar je polovica vseh LI za posege v prostor. Potem sledijo rekonstrukcije in posegi, ki niso novogradnje na nezazidanih stavbnih zemljiščih, proizvodni objekti in na koncu stanovanjski objekti. Med temi je veliko takšnih, ki so adaptacije, ipd. iz katerih ni mogoče razbrati ali gre za novogradnjo objekta na novi lokaciji. Če zaključimo, je takšnih objektov po podatkih MOPa bilo v tem obdobju dejansko zgrajenih 17, kar je cca.4 letno. Ta podatek pa se bistveno razlikuje od pobud po novogradnjah v tem obdobju, saj le te presegajo stanje za nekajkrat. Izrazito veliko število pa je za pomožne objekte 101, kar kaže tudi na to, da se skozi pomožne objekte skuša priti do gradbenega dovoljenja za stanovanjske hiše, najprej se zaprosi za pomožni kmetijski objekt vkopano klet (nezakonito na kmetijskem zemljišču, saj večinoma niso grajeni za kmetijski namen), po gradnji pa te ne bi zasuli, ampak se poda vloga za nadzidavo kmetijskega objekta ali stanovanjske hiše! Tu se dela obvod, tudi s pomočjo Občine!

6. ANALIZA STAVBNIH ZEMLJIŠČ (evidenca stavbnih zemljišč): Evidenca stavbnih zemljišč (po novem ZUreP-2 bo obvezna podlaga za prostorsko načrtovanje), je ena najpomembnejših evidenc za načrtovanje razvoja, novih stavbnih zemljišč, opremljanja in vrednotenja zemljišč. Iz evidenc bo mogoče ugotoviti zalogo nezazidanih zemljišč, glede na potrebe zagotoviti stavbna zemljišča za prihodnji razvoj. Evidenca se vzpostavi na osnovi stavnih zemljišč iz OPN Vipava in vsebuje podatke o zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljiščih na poselitvenih območjih naselij. Občina lahko načrtuje tudi širitve teh območij, v kolikor ni več mogoč notranji razvoj in določi dolgoročna območja za širitev. Vsa ta območja pa imajo osnovo glede na trende rasti in potreb prebivalcev in gospodarstva. Trend rasti prebivalstva je podatek iz statističnih podatkov popisov prebivalstva, gospodarske površine pa glede na gospodarsko rast cca 5% letno. Vseh stavbnih zemljišč je 260,40 ha po namenski rabi iz grafičnega dela OPN od teh je 225,70 ha po dejanski rabi iz evidence MK Poselitvena območja naselij 219,62 ha Pozidana stavbna zemljišča 136,16 1.nezazidljiva stavbna zemljišča (javno dobro) 24,91 2.neurejena v območju OPPN 16,44 ha (blokirana) 3.neopremljena 4.urejena stavbna zemljišča 42,11 ha (večinoma brez kanalizacije, delno nezazidljiva zaradi velikosti, oblike, nedostopnosti, kot funkcionalna zemljišča, zelenice, vrt, sadovnjak, ) Tabela prikazuje evidenco stavbnih zemljišč po poselitvenih območjih naselij, velikost območja stavbnih zemljišč, javne površine in javno dobro, pozidana stavbna zemljišča in nepozidana stavbna zemljišča.

7. ANALIZA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ znotraj poselitvenih območij naselij: Analiza kmetijskih zemljišč po dejanski rabi znotraj poselitvenih območij naselij je pokazala, da se znotraj naselij nahaja kar 47 ha kmetijskih zemljišč, ki so po dejanski rabi kmetijska zemljišča, kar predstavlja v poprečju 21% vseh zemljišč znotraj naselij. Od teh je v dejanski rabi kmetijstva GERK, na katerih lastniki dobivajo subvencije 13,5 ha in bi sodila tudi po namenski rabi v K1. Največ v odstotkih ima teh zemljišč Erzelj, kar 60 %, kar je več kot zazidanih. To je posledica načrtovanja stavbnih zemljišč iz obdobja družbenega planiranja in so bila povzeta iz SD Plana občine Ajdovščina. Vsa te zemljišča so od takrat sicer zazidljiva in predstavljajo razvojni potencial naselij za zapolnitev, vendar so zaradi neurejenosti parcel tako lastniško kot velikostno praktično nezazidljiva. 16 ha teh zemljišč je tudi predvideno urejanje z OPPN na zasebnih zemljiščih. EVIDENCA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ znotraj naselij: naselje pos.obm. kmet gerk % 1 Duplje 8,84 2,85 1,10 32,24 2 Erzelj 2,34 1,40 0,60 59,83 3 Goče 6,30 0,80 0,17 12,70 4 Gradišče pri Vipavi 12,23 4,00 0,60 32,71 5 Hrašče 4,85 2,00 1,20 41,24 6 Lozice 9,40 2,96 1,00 31,49 7 Lože 8,53 2,10 0,40 24,62 8 Manče 10,27 3,72 0,76 36,22 9 Nanos 1,43 0,00 0,00 0,00 10 Orehovica 6,50 2,45 0,40 37,69 11 Podbreg 2,66 0,40 0,00 15,04 12 Podgrič 2,75 1,00 0,20 36,36 13 Podnanos 14,27 2,30 1,30 16,12 14 Podraga 16,18 4,00 1,50 24,72 15 Poreče 2,37 0,70 0,16 29,54 16 Sanabor 2,05 0,80 0,30 39,02 17 Slap 17,95 4,70 1,90 26,18 18 Vipava 68,85 8,25 1,20 11,98 19 Vrhpolje 18,26 1,75 0,50 9,58 20 Zemono 3,59 1,27 0,24 35,38 skupaj 219,62 47,45 13,53 21,61 Tabela kmetijska zemljišča znotraj poselitvenih območij naselij: Pri tako velikih količinah nezazidanih stavbnih zemljišč ne glede na neurejenost parcel in»napačnega«lastništva, občina ne more dopustiti širitev novih površin za gradnjo, saj je v nasprotju z načeli urejanja prostora, OPN in zakonom. Ta zemljišča tudi predstavljajo oviro za določanje novih stavbnih zemljišč z novo širitvijo naselij, ki so jih podali občani s svojimi razvojnimi pobudami od leta 2013. Grafični prikaz zemljišč znotraj poselitvenega območja naselja Podraga (testni):

PREDLOG: Vsa ta zemljišča bi bilo potrebno izločiti iz območja stavbnih zemljišč (kar bi v določenih primerih prišlo do pritožb lastnikov, najbolje pa bi bilo to urediti z določilom v Odloku glede roka zazidljivosti 5 let, po tem času se stavbno zemljišče ukine), na dejansko zazidana zemljišča in določiti povsem na novo območja za ŠIRITEV NASELIJ in OBMOČJA ZA DOLGOROČNI RAZVOJ, na osnovi racionalne širitve glede na srednjeročne in dolgoročne potrebe (predvidena rast prebivalcev, nadomeščanje starejših ali nefunkcionalnih objektov, itd ) dostopnosti in možnosti priključevanja na GJI, izogibanju varovalnim in varstvenim režimom ter najboljšim kmetijskim površinam K1. To je potrebno uskladiti tudi na osnovi trendov v prostoru in ne nazadnje tudi v interesu občanov. Kot je namreč znano dejstvo - lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč le teh ne želijo prodati ali zamenjati z občani, ki bi želeli graditi, ti pa teh zemljišč nimajo. Podajajo pa nenehno zahtevke za spremembo namenske rabe iz kmetijskega zemljišča v stavbno. Ta analiza je prikazana tudi v grafičnem delu na kartah poselitvenih območij naselij.

8. ANALIZA OPPN: Analiza občinskih podrobnih prostorskih načrtov OPPN je pokazala, da je na območju občine Vipava z OPN določeno 20 območij z načinom urejanja OPPN. Od teh je večino takšnih, ki so smiselni samo delno, saj so površine urejanja zelo majhne, ali pa urejajo območja, ki jih ni potrebno z OPPN ( pokopališče Goče, območje z oznako E v Vipavi, območje za kamp v Vrhpolju, itd, ker je eden lastnik, ni novih parcelacij, ni vplivov na okolje, elementov na osnovi katerih bi bilo potrebno vključevati javnost, saj je ta bila seznanjena že ob sprejemanju OPN, itd..) Ostali, ki pa se jih ureja za individualno gradnjo SS, SK pa so poprečne velikosti 1,2 ha, kar pomeni, da so velikostno od 10 do največ 12 objektov. Največja omejitev teh OPPNjev je zasebno lastništvo parcel, ki niso urejene, komunalno opremljene ni zgrajene kanalizacije in čiščenja. Pravzaprav so vsa ta območja parcelno neurejena kar pomeni, da so vse parcele v zasebni lasti, niso bile izvedene komasacije in nova parcelacija, ki bi omogočala načrtovanje OPPN, ni mogoče odkupiti zemljišč za gradnjo (nekateri lastniki si zemljišča hranijo za potomce, drugi čakajo na priložnost špekulativnega zaslužka, tretji niti ne vedo, da so ta zemljišča stavbna,..). Tu velja pravni režim izdelave OPPN, ki preprečuje gradnje posameznih objektov, saj en zainteresiran lastnik, ki želi graditi ne bo investiral v celoten OPPN in infrastrukturo, ampak želi samo zgraditi lastno hišo. Občina tudi ne more odkupiti parcel, jih opremiti na zasebnih zemljiščih in odprodati kot gradbene parcele, saj ni v javnem interesu, zemljiške službe pa nima, kot večina občin v RS. Problematičen pa je tudi uveljavljen pravni režim, saj z OPPN velja prepoved parcelacije in gradnje na teh območjih, ki so v lasti zasebnikov, ki pa teh parcel ne želijo prodati. Pravni režim se lahko vzpostavi kot ZAČASNI UKREP, ki mora biti sprejet z Odlokom in tudi vpisan v ZK, samo za štiri leta, potem pa ne velja več, izjemoma se lahko podaljša še za štiri leta. Enako mora veljati tudi za prepoved posegov, saj ti OPPNji oziroma omejitev gradnje velja že od leta 1985 na osnovi SD Plana občine Ajdovščina. Tako ostane za gradnjo neurejena stavbna zemljišča 16,4 ha za cca. 164 objektov, ki so več let blokirana za gradnjo, potrebe pa se pojavljajo s pobudami za SD OPN. (kar 77 novih pobud po širitvah naselij). Seznam predvidenih OPPN za gradnjo stanovanjskih hiš, velikost območij in št.objektov: Širitev naselja je dopustna, ko ni več prostih površin znotraj naselij z notranjim razvojem (zapolnitvami, pozidava prostih zazidljivih površin, nadomestne gradnje).

PREDLOG: Vsa območja OPPN se razveljavi z Odlokom ukine pravni režim. Ker pa zakonodaja ne pozna instrumentov kot sta skupinska LD in celostno komunalno urejanje CKU, se za vsa ta območja in tudi ostala stavbna zemljišča vzpostavi pravila za določanje gradbenih parcel na podlagi OPN v velikosti 250-800 m2 in za parcelacijo. S tem načinom mora vsak investitor najprej urediti parcelno stanje (združevanje parcel, določiti nujno javno dobro in parcelacijo gradbene parcele). V kolikor pa na območjih predvidenih za urejanje z OPPN ne gre več za javni interes oziroma interes po opremljanju stavbnih zemljišč in kompleksni gradnji, ampak samo za zasebni interes enega od lastnikov, se ob ukinitvi OPPN spremeni tudi podrobna namenska raba v kmetijsko zemljišče kar pomeni, da postane območje nezazidljivo. To pa verjetno ni nikomur v interesu. V kolikor se ohranja stavbna zemljišča pa je obvezna komasacija zemljišč. (predlog parcelacije geodeta potrjen s strani občine ) V kolikor pa se Občina odloči, da OPPN ji ostanejo, ali kateri od teh, se mora zavedati, da mora ta zemljišča tudi urediti, kar pomeni komasacija, odkupiti in na koncu opremiti z GJI, kar določa tudi EKONOMIKA OPN po ZUreP-2. Torej določanje urejanja prostora na osnovi OPPN za gradnjo ima tudi finančne posledice in obveznosti Občine na področju opremljanja zemljišč za gradnjo.

9. ANALIZA»praznih stanovanj«znotraj poselitvenih območij naselij: Ker ZPNačrt-1 in ZUreP-2 določata, da je potrebno spoštovati načelo vrstnega reda poseganja v prostor: najprej vzdrževanje objektov, rekonstrukcije, spremembe namembnosti objektov, prenove, nadomestne gradnje, novogradnje na praznih stavbnih zemljiščih ter šele na koncu širitev naselja, v kolikor so izkoriščene vse možnosti za poselitev, je za to potrebna tudi analiza praznih objektov, ki so praviloma tudi v slabem stanju in zahtevajo prenovo. Kako priti do podatkov teh objektov z uradnimi evidencami, da ni potreben drag in dolgotrajen proces z anketami in terenskim delom. Analizo smo za celotno občino izdelali na podlagi evidence HS_HIŠNE ŠTEVILKE, in podatki iz centralnega registra prebivalcev CRP, ki vsebuje podatke o številu: - prebivalcev na HS - gospodinjstev - podjetij oz. poslovnih subjektov - stanovanj - delov stavb iz teh podatkov smo izvedli analizo in z veliko verjetnostjo ugotovili, koliko stanovanj je v občini Vipava nezasedenih. Hišne številke imajo tisti objekti, ki so namenjeni bivanju ali imajo poslovni namen, objekti brez hš pa so pomožni objekti, kmetijski in proizvodni objekti, itd.. Prazen stanovanjski objekt je objekt s HS, ki nima stalnih prebivalcev (lahko je tudi počitniški objekt, sakralni, vendar teh v občini Vipava ni veliko, in se ga lahko identificira naknadno tudi skozi občinsko podatkovno bazo NUSZ). NENASELJEN STANOVANJSKI OBJEKT je objekt s HS, v katerem je: - št.prebivalcev enako 0 in - št.podjetij enako 0 STATISTIKA HS_HIŠNE ŠTEVILKE: - vseh objektov v katastru stavb 3656 - število delov stavb 2967 - število stanovanj 2488 znotraj 1878 hš - število gospodinjstev 1984 znotraj 1364 hš - število prebivalcev 5572 znotraj 1366 hš - število podjetij 606 znotraj 412 hš - vseh objektov s hš. 1878 - hš.s prebivalci 1364 - hš.brez prebivalcev 513 - hš.brez prebivalcev in podjetij 422 iz navedena izhaja, da obstaja v občini Vipava 422 objektov s hišnimi številkami, ki nimajo stalnih prebivalcev ali prijavljenega podjetja in so torej»prazni«objekti. Nekaj med temi je verjetno sakralnih objektov, večino počitniških objektov in praznih objektov. Vendar lahko ocenimo, da je v občini Vipava okoli 200 praznih stanovanjskih hiš, ki so lahko predmet NOTRANJEGA RAZVOJA NASELIJ in so s posegi prenove ali nadomestne gradnje tudi vseljive, to je kar 30% vseh hiš v katerem bivajo prebivalci oziroma 25% vseh objektov s hišnimi številkami. Velika verjetnost pa je, da večina teh objektov ni v prometu. Dokaz za to je tudi razmerje med številom stanovanj 2488 in številom gospodinjstev 1984, presežek je kar 504. Stanovanj z občasno uporabo po podatkih SURS pa je okoli 204. Kako aktivirati ta neuporabni kapital v objektih? Edini način za preverbo je, ali lastniki teh objektov tudi plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in ali so evidentirani v bazi FURSa za plačilo davka na nepremičnine???? Reguliramo lahko samo z davkom, lastnina je breme in strošek!

Ta analiza je prikazana tudi v grafični obliki na kartah poselitvenih območij naselij. - prazna stanovanja so označena krog rdeče barve - zasedena stanovanja krog zelene barve - poslovni prostori so označeni s kvadratom modre barve in prekrivajo stanovalce Grafični prikaz hs s praznimi objekti znotraj poselitvenega območja naselja Podraga (testni):

10. ANALIZA»NUSZ«podatkov o nadomestilu stavbnih zemljišč (vir:občina): S podatki nadomestila o stavbnih zemljiščih lahko dobimo podatke o vrsti objektov po posameznih območij, zasedenosti stavbnih zemljišč in tudi podatke, koliko občina zaračuna nadomestila tudi za nezazidana stavbna zemljišča. Te podatke bomo potem prekrivali z drugimi podatki, kot je CRP, HŠ, REN in ostalimi. Pri tem bomo lahko ugotovili tudi pokritost baze NUSZ s stanjem in ali občina zajame vse prebivalce in pravne subjekte in v kakšnem odstotku. Iz tabele je razvidno, da je v občini Vipava v bazi NUSZ zajetih 2.239 stanovanjskih enot, od teh je 288 takšnih, kjer zavezanci nimajo stalnega prebivališča v nepremičnini za katero plačujejo (ali s sedežem podjetja na drugi lokaciji), kar so po vsej verjetnosti počitniški in podobni. Najbolj je zanimiv podatek o plačilu NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča za potrebe gradnje stanovanj v številu 104 enot in velikosti kar 8,4 ha. To je 104 gradbenih parcel v velikosti poprečno 800 m2. Ker naj bi Občina imela s tem instrument prostorske politike z obdavčitvijo teh zemljišč lahko ugotovimo, da se za ta zemljišča na letni ravni pobere samo 3.111 eur, kar pomeni 4 cente na m2, kar ni posebna»destimulacija«za prodajo teh zemljišč, ki so zazidljiva in komunalno opremljena zemljišča. Obstaja pa še ena zanimivost, da ta baza nima nobene neposredne povezave s stavbnimi zemljišči v OPN (nezazidanimi stavbnimi zemljišči, ki omejujejo razvoj) Za primerjavo je MOP v ZUreP-2 določil takso 0,3 EUR na m2 komunalno opremljenega urejenega zemljišča, kot dodatno dajatev. Iz navedenega sledi, da ta nadomestilo ni instrument zemljiške politike ampak zbiranje proračunskih sredstev brez učinka. Enako je tudi z NUSZ za stavbe, ker se ne razlikujejo zneski za stanovanja, stanovanjske hiše in počitniške objekte, še manj pa za prazne hiše. Lastniki teh hiš sicer plačujejo NUSZ, vendar vse davke in dohodnino plačujejo občinam s stalnim prebivališčem, tako da so Vipavi bolj strošek in uživajo enake pravice brez obveznosti kot lokalno prebivalstvo. Iz navedenega in iz analize stavbnih zemljišč lahko zaključimo, da imamo v občini Vipava okoli 200 stanovanjskih objektov za notranji razvoj naselij, 104 gradbene parcele za katere se plačuje nadomestilo, kar pomeni kar 304 potencialne novogradnje stanovanjskih objektov. Glede na dinamiko gradnje cca.4 novogradenj na letni ravni je zaloge objektov in zemljišč kar za obdobje 50 let, kar je pravo razkošje. Po drugi strani pa je pritisk na prostor po novih stavbnih zemljiščih za novogradnje stanovanjskih hiš do sedaj 77 pobud.

11. ANALIZA POBUD fizičnih in pravnih oseb od 2013 do 2018: Vseh pobud od leta 2013 do objave pričetka postopka SD OPN7 v uradnem listu RS dne 9.2.2018 je prispelo okoli 75 od tega za gradnjo objektov skupaj 65. Po objavi SD OPN7 in pozivu občanom pa je prispelo kar 140 pobud fizičnih in pravnih oseb. Ker pa pobude ne predstavljajo obvezno izhodišče za načrtovanja ampak se upoštevajo kot prikaz trendov razvoja in poselitve, mora Občina te pobude sicer obravnavati, upošteva pa lahko samo tiste, ki so skladne s prostorsko zakonodajo in predpisi nosilcev urejanja prostora in seveda OPN Vipava. POBUDE SD OPN7 Vipava za leto 2018 po namenu: POBUDE št. posamična širitev naselja 1 stanovanjska hiša 77 33 44 2 pomožni objekti 16 4 12 3 poslovni objekti 8 4 turistični objekti 3 5 kmetijski objekti 1 6 infrastrukturni objekti 10 sprememba rabe zemljišča 7 v kmetijsko 11 8 za poslovni namen 3 9 funkcionalno zemljišče 3 sprememba znotraj SZ 10 sprememba rabe 3 11 sprememba PIP 1 12 izločitev iz OPPN 3 SKUPAJ 140 vaška igrišča, parkirišča, ČN, itd.. Skupaj vseh prispelih pobud od leta 2013 do 2018 je 150. Obravnavano pa bo 140 od teh, ki so prispele do vključno 30.apr.2018. Ker je nekaj od teh nerazumljivih ali nepopolnih, smo pobudnike po tehnični obdelavi pobud in analizi pozvali k dopolnitvi do konca meseca maja. Vseh odgovorov in dopolnil še danes nismo prejeli. Iz tabele je razvidno, da je največji pritisk na prostor gradnja individualnih stanovanjskih hiš 77, kar je več kot polovica vseh pobud, od tega 33 na območju izven poselitvenih območij kot nova razpršena gradnja, 44 pa takšnih, ki zahtevajo širitev naselij. Glede na potrebe, statistične podatke in analize stavbnih zemljišč, je večina teh pobud neutemeljenih. Naslednji interes je gradnja pomožnih objektov za potrebe kmetijstva in osebne potrebe na območju kmetijskih zemljišč kar 16. Bilo bi jih sicer več, vendar so pobudniki izrazili najprej željo po gradnji za pomožni objekt kot bypass, potem pa na»stavbnem zemljišču«želijo zgraditi stanovanjsko hišo. Ta način se je tako uveljavil s podporo občine, da je postal običajna praksa. Vendar je to nezakonit postopek. Tudi če je po OPN, uredbi o vrstah objektov in ZKZ tak objekt mogoč, se temu ne more spreminjati namenske rabe v stavbno, saj to pomeni novo razpršeno gradnjo, ki pa po OPN in ZPNačrt, ZKZ ni dovoljena. Ti objekti imajo status kmetijskega objekta, ki se morajo uporabljati v kmetijski namen, drugače so nelegalna gradnja (kmetijski namen pa pomeni ukvarjati se s kmetijsko dejavnostjo in od tega tudi pridobivati prihodke, plačevati davke in dajatve). Nekaj je tudi pobud za poslovne, kmetijske in turistične objekte, ki so sprejemljivi, razen če niso neskladni s področno zakonodajo, kar bodo odločili nosilci urejanja prostora, ali bodo zahtevali za njih presojo vplivov na okolje, Kot infrastrukturni objekti pa so opredeljeni objekti javne infrastrukture kot so vaška igrišča, otroška igrišča z igrali, javna parkirišča, čistilne naprave, pokopališča, ki bodo vsekakor vključena v SD OPN7 kot javni interes oziroma lastne potrebe občine, tudi v primeru konflikta rabe, v kolikor so lastniško urejena.

POBUDE SD OPN7 Vipava za leto 2018 po tipu: POBUDE št. od tega 1 posamična poselitev 40 33 za stanovanjsko hišo 2 širitev naselja 61 38 za stanovanjsko hišo 3 notranji razvoj 19 9 v kmetijsko rabo 4 širitev SZ 7 5 novo SZ 10 6 uskladitev rabe 4 SKUPAJ 140 Iz tabele je razvidno, da je največ pobud za širitve naselij skupaj 61 od teh 38 za gradnjo stanovanjske hiše, kar pa je nedopustno glede na vse površine nezazidanih stavbnih zemljišč znotraj naselij več kot 50 ha. Če ovrednotimo po 800 m2 gradbene parcele na enoto, to pomeni 3 ha zemljišč, kar je manj kot desetina vseh obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč. Pobud za posamično poselitev oziroma razpršeno gradnjo je kar 40, od tega 33 za stanovanjsko hišo, skupaj za 2,7 ha. Vendar moramo upoštevati, da so želje po večjih gradbenih parcelah vsaj 1.200 m2 in več. Širitev ureditvenega območja naselja je dopustna, če razvoja ni mogoče zagotoviti z notranjim razvojem v ureditvenem območju naselja in je izkoriščena večina prostih površin, ki so primerne za zgostitve, prenovo ali spremembo rabe. Pobude izven poselitvenih območij so mogoče samo za potrebe kmetijstva, gozdarstva, turizma in rekreacije. Poleg tega se lahko na območju posamične poselitve ohranja z rekonstrukcijo in nadomestno gradnjo obstoječih objektov (medtem ko prizidki in pomožni objekti z OPN niso dovoljeni), dopušča pa se tudi načrtovanje novih objektov za obstoječe dejavnosti, ne more pa se ta gradnja izven poselitvenih območij povečevati in širiti kot nova razpršena gradnja, kar je nezakonito. Torej so te pobude vse izključujoče, ker ne ustrezajo predpisom. Pri notranjem razvoju naselij 19 pobud od tega 9 gre za izločanje stavbnih zemljišč iz poselitvenih območij v kmetijske površine ali zelene površine. Vzrok za to je potrebno iskati predvsem v dejstvu obdavčitve nepremičnin in onemogočanje gradnje z notranjim razvojem (zapolnjevanje), kar pa je ravno nasprotno kot to določa prostorska zakonodaja. Poselitvena območja so sklenjena območja stavbnih površin, ki so zazidljiva v celoti razen površin javnega dobra (ceste, vode, trgi, ulice, javne zelenice, parki, itd ). Torej znotraj naselij, ki so komunalno opremljena in urejena stavna zemljišča je nedopustno izločati ta zemljišča in jih spreminjati v K, ker so to komunalno opremljena stavbna zemljišča, to pomeni neracionalno opremljanje z GJI, razvrednotenje preteklih vlaganj in neracionalno trošenje javnih sredstev. Edina možnost spremembe v K ali ZS je v javne površine oziroma če so to sklenjene kmetijske površine v kmetijski funkciji, kot je to znotraj UZ Vipava. (neskladje z navodili MK, kjer se lahko spreminja SZ v kmetijska samo v primeru dejanske rabe kmetijska zemljišča šifra 1000). V ta sklop pobud je potrebno vključiti naknadno še 10, ki izvirajo iz sprejetja OPPN Goče in se jih obravnava kot uskladitev med načrtovanim OPPN in OPN. VSE POBUDE KAŽEJO RAVNO NASPROTEN TREND RAZVOJA POSELITVE, KOT GA DOPUŠČA OPN IN PROSTORSKA ZAKONODAJA, kot prvo opcijo ŠIRITEV NASELIJ in RAZPRŠENO GRADNJO!»Ali je vse narobe v zakonodaji, ali pa bi bilo potrebno zamenjati ljudstvo?«

12. IZHODIŠČA IN KRITERIJI ZA SPREJEMLJIVOST POBUD Vse pobude se obravnava individualno, enakovredno in enakopravno. Pregledane so bile glede popolnosti podatkov, tehnično obdelane, vnesene v Prostorsko informacijski sistem Občine (na nivoju lokacijske informacije kot izpis iz uradne evidence) in obravnavane na podlagi priporočil in navodil Ministrstva za okolje in prostor (odločitev o sprejemljivosti z izdanim sklepom in možnost pritožbe). Pri odločitvah in postopku se upošteva popolna anonimnost vlog in varstvo osebnih podatkov. Pobude imajo svojo zaporedno številko, ki je del evidenčne številke knjiženja spisa postopka. Pravna podlaga za obravnavo pobud so: Občinski prostorski načrt OPN in posamezni Odloki, ZUreP-1 in podzakonski akti, zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o vodah, zakon o ohranjanju narave, zakon o kulturni dediščini, zakon o gozdovih,itd Kriteriji o sprejemljivosti pobud: IZKLJUČUJOČ: - Razpršena gradnja in širitev (razen za kmetijske objekte, šport in rekreacija. Pravna podlaga 26.,29.,30.in 83.člen OPN Vipava, 20.točka 2.člena, 44.in 45.člen ZPNačrt-1) - Širitev naselij (izkazane potrebe, v kolikor ni mogoč notranji razvoj. Pravna podlaga 23.,26.člen OPN Vipava, 6.člen ZPNačrt-1) - Gradnja na K1, melioracije (samo objekti, ki jih dovoljuje ZKZ, pravna podlaga 34.in 79.člen OPN Vipava, 3č.člen ZKZ) - Vodna in priobalna zemljišča, poplavna območja, erozijska, plazljiva,.. (samo posegi in objekti, ki so v skladu z ZV-1, pravna podlaga 40.in 118. člen OPN Vipava) - Zavarovana območja (varovalni gozdovi, gozdovi posebnega pomena, narava zavarovano območje krajinski park, kulturni spomenik, samo posegi in objekti, ki jih dovoljuje akt o zavarovanju) - Znotraj varovalnega pasu GJI (samo posegi in objekti, ki jih dovoljujejo predpisi) - Znotraj DPN (samo posegi in objekti, ki jih dovoljuje akt) - Priključevanje na GJI (samo posegi in objekti, ki jih je mogoče priključevati) POGOJNO: - Razpršena gradnja kmetije ali kmetijskega objekta (kmetijska dejavnost in obrazec kmetijske službe, dopustna je selitev kmetij iz območja strnjenih vasi kadar gre za intenzivno kmetijsko dejavnost, ki presega prostorske omejitve vasi. Nove lokacije samostojnih kmetij so krajinsko pogojene, vendar imajo prednost pred drugimi rabami. glej OPN) - manjša širitev naselij do velikosti gradbene parcele osnovnega objekta 800 m2 - Gradnja na K1, melioracije (samo objekti, ki jih dovoljuje ZKZ) - Poplavna območja (samo posegi, ki so v skladu z ZV-1) - Zavarovana območja - Znotraj varovalnega pasu GJI - Znotraj DPN (predhodno soglasje upravljavca in sklep vlade RS)

13. PRILOGA: KRITERIJI ZA OBRAVNAVO POBUD A.KRITERIJI GLEDE SKLADNOSTI S CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČIN Izhodišče Pri presoji sprejemljivosti pobud se oceni, ali so pobude skladne s cilji prostorskega razvoja posamezne občine, ki so določeni v temeljnem občinskem prostorskem aktu in v drugih strateških dokumentih občine. Skladnost pobud s cilji prostorskega razvoja občin se preverja predvsem glede upoštevanja splošnih smernic s področja razvoja poselitve, ki se nanašajo na: -omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznega naselja, -razvoj naselij in ohranjanje razpršene poselitve, -ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora, -razmestitev dejavnosti v prostoru in razmeščanje območij namenske rabe prostora. Kriteriji A.0 do A.4 A.0 SKLADNOST S CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA POSAMEZNE OBČINE Pobuda se šteje za sprejemljivo, če je skladna s cilji prostorskega razvoja posamezne občine, ki so določeni v temeljnem občinskem prostorskem aktu ali v drugih strateških dokumentih občine (npr. strategija razvoja turizma, stanovanjska strategija, ipd.). A.1 OMREŽJE NASELIJ Z VLOGO IN FUNKCIJO POSAMEZNEGA NASELJA Z vidika omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij se pobuda šteje za sprejemljivo, če prispeva k razvoju dejavnosti, ki so predvidene za umeščanje v to naselje, da bo to opravljalo svojo vlogo (funkcijo). A.2 RAZVOJ NASELIJ IN OHRANJANJE RAZPRŠENE POSELITVE Pobuda, ki se nanaša na širitev naselja je sprejemljiva, če je naselje opredeljeno kot urbano naselje, je že središče, ali ima potencial, da se razvije v središče določenega območja. Hkrati mora pobuda, da je lahko ocenjena kot sprejemljiva, upoštevati tip, položaj in vlogo naselja v omrežju naselij in v odnosu do drugih naselij. Ne glede na prejšnje navedbe je pobuda sprejemljiva, če predstavlja zapolnitev in zgostitev poseljenih površin. Pobuda, ki se nanaša na notranji razvoj naselij in prenovo naselij je sprejemljiva, če se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju ter drugimi javnimi odprtimi prostori v naselju, ni presežena dovoljena stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo in se ohranjanja ter razvija kvalitetne urbanistične zasnove in vzorce. Pobuda, ki se nanaša na ohranjanje razpršene poselitve je sprejemljiva, če se prebivalcem teh območij omogoča ustrezen bivalni standard v obnovljenih obstoječih objektih ali novih objektih na novo načrtovanih stavbnih zemljiščih (npr. za potrebe preselitve kmetije) z namenom spodbujanja kmetijstva, gozdarstva, turizma, malega gospodarstva, ipd. Hkrati se ne sme bistveno spreminjati prepoznaven avtohtoni vzorec poselitve in je novo načrtovano stavbno zemljišče sprejemljivo v okoljskem, krajinsko-ambientalnem, gradbeno-tehničnem smislu ter v okviru zaokroževanja komunalno opremljenih zemljišč. Pobuda, ki se nanaša na prostorske ureditve in posege zunaj območij naselij, skladno s 44. členom Zakona o prostorskem načrtovanju, je sprejemljiva, če njena izvedba ali uporaba ni v nasprotju z javno koristjo, je z razumnimi stroški mogoče zagotoviti komunalno opremo zemljišča, se ne povzroči razvrednotenje vidnega prostora ter ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, ne ogroža naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine in ne ogroža kakovosti naravnih virov (kmetijstvo, gozdarstvo, itd.). A.3 OHRANJANJE PREPOZNAVNIH ZNAČILNOSTI PROSTORA Pobuda, ki se nanaša na dejavnosti in prostorske ureditve v mestih in drugih naseljih je sprejemljiva, če se ohranja podobo, merilo in krajinski okvir, varuje dominantne poglede, ohranja značilne obrise in morfološke značilnosti naselja ter ohranja naselbinski videz, razen če gre za novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine. Pobuda, ki se nanaša na dejavnosti in prostorske ureditve v krajini je sprejemljiva, če se v območjih prepoznavnosti krajine ohranjajo značilnosti posameznih krajinskih regij, ki izhajajo iz njihove rabe, funkcije in podobe (naravna ohranjenost, pestrost, harmoničnost, simbolni pomen naravnih in ustvarjenih sestavin prostora). Hkrati se mora ohranjati značilni stik naselij in odprte krajine ter

kakovostnih grajenih struktur ter ne sme degradirati vidno privlačnih delov krajine, vedut oz. kvalitetnih pogledov. A.4 RAZMESTITEV DEJAVNOSTI V PROSTORU IN OBMOČIJ NAMENSKE RABE PROSTORA Dejavnosti, ki se na podlagi pobude umeščajo v prostor so sprejemljive, če so medsebojno združljive in ne motijo druga druge (pri tem se stremi k raznovrstnosti dejavnosti oziroma mešanju funkcij bivanja in dela) in ne poslabšujejo bivalnega, delovnega, prostočasnega in drugega okolja. B.KRITERIJI ZA OBRAVNAVO POBUD NA VARSTVENIH OBMOČJIH B.1 PODROČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Izhodišče Preveri se, ali je pobuda sprejemljiva z vidika varovanja kmetijskih zemljišč kot nenadomestljivega vira za zagotavljanje prehranske varnosti prebivalstva v državi. Vsaka občina je namreč dolžna skrbeti za varovanje kmetijskih zemljišč, preprečevati nesmotrno poseganje na kmetijska zemljišča ter načrtovati in skrbeti za prostorski in proizvodni razvoj kmetijstva. Kriteriji B1 Pobuda, ki se nanaša na spremembo kmetijske v nekmetijsko namensko rabo prostora je z vidika varstva kmetijskih zemljišč sprejemljiva, kadar pobude ni možno realizirati znotraj obstoječega stavbnega zemljišča ali na drugi nekmetijski namenski rabi prostora, kadar pobude ni možno usmeriti na zemljišča nižjih bonitet ter kadar na območju pobude niso bile izvedene komasacije, osuševanje ali namakanje. Ne glede na prejšnje navedbe je pobuda sprejemljiva, v kolikor gre za poseg v korist kmetije oz. kmetijskega gospodarstva (za kar je v postopku priprave prostorskega akta treba predložiti ustrezno dokazilo). Pobuda, ki se nanaša na spremembo namenske rabe iz nekmetijske v kmetijsko rabo je sprejemljiva za tista zemljišča, ki so po evidenci dejanske rabe že uvrščena med kmetijska zemljišča ali zemljišča, ki so po evidenci dejanske rabe uvrščena med gozdna zemljišča, če jih je mogoče in smotrno usposobiti v zemljišča, primerna za kmetijsko rabo. B.2 PODROČJE GOZDARSTVA Izhodišče Pri presoji sprejemljivosti se upošteva vidik varstva gozdov, s katerimi se razpolaga kot z naravnim bogastvom s ciljem, da se zagotovijo trajnostno sonaravno ter večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij. Kriteriji B2 Pobuda, ki se nanaša na spremembo namenske rabe prostora iz gozda v druge rabe je sprejemljiva, če ne posega v varovalne gozdove ali gozdove s posebnim namenom, ki so določeni v veljavni uredbi. Posegi v varovalni gozd so sprejemljivi le, če bistveno ne vplivajo na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd in je pridobljeno dovoljenje, ki ga izda pristojno ministrstvo. B.3 PODROČJE VARSTVA NARAVE Izhodišče Posegi v naravo se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. Sprejemljivejše so rešitve, ki ob enakih učinkih izpolnjujejo merilo najmanjšega možnega posega v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo ne okrnijo narave. Prednostno se načrtuje na naravovarstveno manj občutljivih območjih, t.j. izven območij naravnih vrednot in območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000, varstvo zavarovanih prostoživečih vrst in njihovih habitatov in struktur ter habitatnih tipov, ki se ohranjajo prednostno glede na druge habitatne tipe, prisotne po celotnem območju Republike Slovenije). Kriteriji B3 Sprejemljiva je pobuda, ki se nahaja izven naravovarstveno občutljivih območij, zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti oziroma ni v nasprotju z varstvenim režimom oz. usmeritvami: -zavarovanih območij, -naravnih vrednot,

-zavarovanih prostoživečih vrst in habitatnih tipov, -ekološko pomembnih območij (EPO), -posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000). B.4 PODROČJE UPRAVLJANJA Z VODAMI Izhodišče Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. V okviru priprave prostorskih aktov se zagotavlja njihovo celovito obravnavo po povodjih in porečjih. Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti in s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kakovost kot količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem vodooskrbe se prednostno rešuje na vododeficitarnih območjih, zato se na taka območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike količine vode oz. je večja raba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena. Med rekreacijska območja na vodah z ustrezno kakovostjo se lahko uvrsti območja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. Kriteriji B4 Sprejemljive so pobude, ki ne segajo na vodna in priobalna zemljišča (dopustne so le izjeme, ki jih določa Zakon o vodah). Pobude na poplavnih območjih so sprejemljive ob upoštevanju pogojev in omejitev iz predpisa, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Pri tem je treba zagotoviti, da se z novimi pobudami ne povečuje obstoječe stopnje ogroženosti na območju in izven njega ter načrtovati celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom gradnje. Pobude, ki se nahajajo na poplavno ogroženih območjih, določenih na podlagi opozorilne karte poplav so do določitve kart razredov poplavne nevarnosti nesprejemljive. Na vseh ogroženih območjih (poplavnih, erozijskih, plazljivih, plazovitih) so sprejemljive le pobude, ki ne morejo povzročiti naravne nesreče ali povečati ogroženosti območja in so v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči. Na vodovarstvenih območjih so sprejemljive pobude, ki niso v nasprotju z omejitvami in pogoji iz veljavnih predpisov, ki urejajo posamezno vodovarstveno območje (vladna uredba oz. občinski odlok, ki se uporablja do sprejema vladne uredbe). B.5 PODROČJE VARSTVA NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE Izhodišče Prostorski razvoj s svojimi prostorskimi rešitvami mora omogočati trajnostno rabo kulturne dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije kulturne dediščine ali celo izgube dediščinskih (spomeniških) lastnosti, ki se morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije. Kulturna dediščina je neobnovljiv vir, ki za svoj obstoj potrebuje aktivno (upo)rabo, vendar le do določenih meja. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva kulturne dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ne smejo biti vzrok za uničenje kulturne dediščine, ki je edinstveno, nenadomestljivo in neobnovljivo bogastvo. Prostorski razvoj je potrebno usmerjati tako, da so planske usmeritve celovite in strokovno utemeljene ter usklajene z družbenim pomenom kulturne dediščine. Družbeni pomen je vrednost, ki jo ima kulturna dediščina za skupnost in posameznike zaradi svojega kulturnega, vzgojnega, razvojnega, verskega, simbolnega in identifikacijskega potenciala ali za preučevanje strok. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se morajo seznaniti z omejitvami in prednostmi zaradi varstva kulturne dediščine že na nivoju strateških prostorskih aktov in upoštevati

varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije nepremične kulturne dediščine v prostoru. Vzdržen prostorski razvoj vključuje štiri vidike ali dimenzije vzdržnosti: ekonomska, socialna, okoljska in kulturna. Ohranjena kulturna dediščina in njena integracija v prostoru naj bo eden od nosilcev trajnostnega razvoja občine na vseh področjih (gospodarstvo, kmetijstvo, kultura, okolje, idr.). Pri prostorskem načrtovanju je potrebno kulturno dediščino obravnavati kot dejavnik kakovosti prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Kulturna dediščina s svojo raznovrstnostjo in kakovostjo predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, katerega mora občina izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja. Pri določanju namenske rabe prostora je treba namensko rabo območij, na katerih je evidentirana kulturna dediščina, prilagoditi rabi, ki bo v največji možni meri omogočala varovanje, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine. Uvajanje rab oziroma dejavnosti, ki negativno vplivajo na pričevalnost in značaj kulturne dediščine in varovane krajinske značilnosti, ni dopustno. Kriterij B5 Sprejemljive so pobude, ki ne posegajo v območja in objekte kulturne dediščine oziroma niso v nasprotju z varstvenim režimom, ki velja za: -kulturne spomenike, vključno z njihovimi vplivnimi območji, -registrirana arheološka najdišča; pri čemer na območjih registriranih arheoloških najdišč sprememba namenske rabe prostora glede na obstoječo dejansko rabo ni dopustna, razen v primerih, kadar spremenjena namenska raba prostora zagotavlja izboljšanje stanja arheoloških ostalin. Namenska raba prostora se izjemoma lahko razlikuje od dejanske rabe, v kolikor stopnja varstva posameznega arheološkega najdišča to dopušča (glede na varstveni režim, ki velja za konkretno arheološko najdišče), -varstvena območja dediščine. B.6 PODROČJE OBRAMBE Izhodišče Pri presoji sprejemljivosti pobud se upošteva temeljni namen obrambe, t.j. odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države. Kriteriji B6 Na območjih izključne rabe za potrebe obrambe so nesprejemljive vse pobude, razen pobud, ki se nanašajo na obrambne potrebe. Na območjih možne izključne rabe so sprejemljive pobude, ki ne onemogočajo uporabe območja v vojnem ali izrednem stanju, v krizi ter v miru za usposabljanje, oziroma so takšne narave, da se uporaba območja za potrebe obrambe lahko v teh primerih takoj vzpostavi. Na območjih omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe je dopustna zgolj obstoječa primarna (kmetijska in gozdna) raba ter uporaba komunikacij. Pobude, ki se nanašajo na gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter zadrževanju večjega števila ljudi, niso sprejemljive. Uporaba objektov ne sme omejevati funkcionalnosti območja. B.7 VAROVALNI PASOVI GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE Izhodišče Pri presoji sprejemljivosti pobud je treba upoštevati pogoje ter omejitve znotraj infrastrukturnih varovalnih pasov in razvojne dokumente upravljavcev gospodarske javne infrastrukture. Kriteriji B7 Pobude znotraj varovalnega pasu obstoječe in z razvojnimi programi predvidenega elektroenergetskega omrežja so sprejemljive, če so skladne s predpisom, ki določa pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Pobude znotraj varovalnega pasu obstoječe in z razvojnimi programi predvidene prometne, komunikacijske in okoljske infrastrukture so sprejemljive, če so skladne s področnimi predpisi, ki določajo pogoje in omejitve gradenj znotraj varovalnih pasov. B.8 PODROČJE VARSTVA PRED HRUPOM, KAKOVOST ZRAKA Izhodišča Pri presoji pobud se upoštevajo morebitni negativni učinki na zdravje ljudi, zlasti z vidika varstva pred hrupom in kakovosti zunanjega zraka.

Hrup je zvok, ki v naravnem ali življenjskem okolju lahko vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju oziroma počutju ali škodljivo vpliva na okolje. Onesnaževanje z okoljskim hrupom je posledica cestnega, železniškega in letalskega prometa, obratovanja industrijskih naprav, gradnje in drugih človekovih dejavnosti na prostem. Kakovost zraka je eden izmed najpomembnejših vidikov stanja okolja. Slaba kakovost zraka pomembno vpliva na naše zdravje, blaginjo in okolje. Onesnažen zrak vpliva na zdravje in počutje ljudi bolj kot drugi okoljski vplivi in velja za najpomembnejši vzrok zdravstvenih problemov, povezanih z onesnaževanjem okolja. Kriteriji B8 Pobuda se šteje za sprejemljivo, če ne predstavlja konfliktov, kot je umestitev novih za hrup občutljivih območij (npr. površine za stanovanja) v bližino območij za hrupne dejavnosti (npr. površine za promet in proizvodnjo) in obratno, torej širitev novih površin za hrupne dejavnosti v bližino za hrup občutljivih območij. Hkrati pobuda, ki se šteje za sprejemljivo, ne predstavlja posega oziroma ureditve, ki bi glede na obstoječe stanje bistveno povečala emisije toplogrednih plinov in onesnaževala zunanjega zraka. B.9 DRUGI VARSTVENI REŽIMI Izhodišča Pri presoji pobud se upoštevajo tudi morebitne druge omejitve, kot npr. vplivno območje letališča, območja omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta, lokacije prikritih vojnih grobišč, itd.. Kriteriji B9 Pobude se štejejo za sprejemljive, če so skladne z varstvenim režimom posameznega območja. C.URBANISTIČNI KRITERIJI Urbanistični kriteriji so deloma zajeti že v sklopu A. tega priročnika in se smiselno dopolnjujejo s spodaj navedenimi. Izhodišče Sprejemljivost posameznih pobud z vidika urbanističnih meril se presoja glede na to, ali se pobuda nanaša na: -spremembo iz nestavbnega v stavbno zemljišče, -spremembo stavbnega v nestavbno zemljišče ter glede zmanjšanja zelenih in drugih javnih površin v naselju. Pri spremembi iz nestavbnega v stavbno zemljišče se pobude razvrstijo glede na to, ali gre za: -določitev stavbnih zemljišč, ki predstavlja zaokrožitev ali širitev naselja, -določitev stavbnih zemljišč zunaj območja naselja, pri čemer je treba na podlagi določenih kriterijev preveriti, da ne gre za širitev razpršene gradnje ali novo razpršeno gradnjo, temveč se zagotavlja ohranjanje avtohtone razpršene poselitve. Kriteriji C.1 do C.6 C.1 DOLOČITEV STAVBNIH ZEMLJIŠČ, KI PREDSTAVLJA ZAOKROŽITEV ALI ŠIRITEV NASELJA Pobuda, ki predstavlja zaokrožitev oziroma zapolnitev naselja je sprejemljiva, če je na območju pobude z najmanj dveh strani že določeno stavbno zemljišče, če ne gre za zraščanje naselij, se bistveno ne posega v urejene zelene površine naselja s športno rekreacijsko, parkovno ali zaščitno funkcijo (oziroma se ohranja funkcijo in namen obstoječih zelenih površin), pomeni nadaljevanje kakovostnega in tradicionalnega morfološkega vzorca poselitve in tipologije naselja ter se ohranjajo kvalitetni pogledi oziroma, če vidna izpostavljenost nove ureditve ni moteča. Pobuda, ki pomeni večjo širitev je sprejemljiva, če je skladna s kriteriji iz prejšnjega odstavka (zaokrožitev naselja) in v kolikor v bližini ni večjih prostih površin z enako namembnostjo. Pobuda za večjo širitev mora biti skladna tudi z naslednjimi kriteriji, glede na namen pobude: -pobuda, ki predstavlja večjo širitev za območja stanovanj je sprejemljiva, v kolikor je zagotovljena dobra dostopnost do centra naselja, zaposlitvenih središč, zelenih površin, oskrbe in drugih dejavnosti