PROTOTIPNA REŠITEV UPRAVLJANJA ALARNEGA ITEA NA DALJAVO Eva Doganoc, Benjamin Lesjak, Igor Trontel Univerza v ariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj eva.doganoc@mobitel.si, benjamin.lesjak@uni-mb.si, igor.trontel@telekom.si Povzetek V prispevku je predstavljena ideja integracije razlinih tehnologij z namenom ponudbe novih storitev mobilnega poslovanja. Razvoj rešitve predvideva integracijo sistema mobilnih storitev, centralno nadzornega sistema, informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij ter sistemov avtomatizirane hiše. Implementirana prototipna rešitev»alarmni sistem na daljavo«predstavlja le del ciljnega sistema. Bodoemu ponudniku storitev omogoa uinkovito spoznavanje novih lastnosti in storitev ciljnega sistema s podroja krmiljenja in nadzorovanja objektov na daljavo. Abstract ANAGEENT OF DITANCE ALAR YTE - PROTOTYPE OLUTION In this article an idea of integration of different technologies with purpose of offering new services of mobile commerce is presented. Development of this solution is forecasting an integration of system for mobile services, central supervisory system, information and telecommunication technologies and system of automated house. Implemented prototype»distance Alarm ystem«presents only one part of goal system. This makes an effective knowledge of new properties and services of goal system for companies, which will offer this kind of services in the future. UVOD obilno poslovanje je ena od najnovejših oblik elektronskega poslovanja, ki bo v prihodnosti postala del vsakdanjega poslovanja. obilne komunikacije predstavljajo enega kljunih dejavnikov pri uvajanju novih storitev. Oglaševanje preko mobilnega terminala, mobilno banništvo, borzno poslovanje ter storitve povezane z lokacijo uporabnika bodo v prihodnosti predstavljale najpomembnejši del storitev mobilnega poslovanja. V sodobni, hitro razvijajoi se informacijski družbi, bodo tovrstne storitve za podjetja pomenile konkurenno prednost v boju za uporabnike in tržiše. Trg se vse hitreje spreminja, uporabniki zahtevajo vedno ve, želijo enostavno in hitro opravljanje poslov kjerkoli in kadarkoli. Zato jim bodo morala podjetja prisluhniti in svojo ponudbo ter storitve prilagoditi njihovim potrebam in željam. V prispevku je predstavljen prototipni sistem tehninega varovanja in ideja integracije razlinih tehnologij, in sicer sistema mobilnih storitev, centralno nadzornega sistema, informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij ter sistemov avtomatizirane hiše z namenom uresniitve spoznanih priložnosti podjetja.
1. ITE TEHNINEGA VAROVANJA Veja podjetja v loveniji opravljajo storitve tehninega varovanja s pomojo informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter centralnega nadzornega sistema (v nadaljevanju CN) 1. CN omogoa komunikacijo s hišnimi alarmnimi sistemi (v nadaljevanju HA). Za vsak poseg na HA-u je potreben dežurni operater. V skladu z željami stranke, montažnih in vzdrževalnih ekip ter možnostmi tehnologije, dežurni operater nastavlja delovanje posameznih senzorjev in drugih naprav, ki so z HA-om povezane. HA zbira podatke o stanjih (vklop, izklop, test ) in dogodkih (aktiviranje alarma, sprememba temperature, nepredvideni dogodek ) ter jih pošilja CN-ju. e npr. želi stranka, med tem ko je na dopustu, dobiti informacijo o stanju doma, mora poklicati dežurnega operaterja. Tudi montažna ali vzdrževalna ekipa mora vse nastavitvene informacije iskati preko njega. Poglejmo še primer, da pride do nepredvidenega dogodka na opazovanem objektu (npr. aktiviranja alarma). Takrat dobi dežurni operater ustrezno sporoilo. Na podlagi vrste sporoila in obveznosti do stranke se dežurni operater odloi o nadaljnjem ukrepanju. Le to je lahko aktiviranje intervencijske skupine, policije, gasilcev, obvešanje stranke po telefonu, aktiviranje vzdrževalno servisne ekipe Trenutni sistem torej omogoa krmiljenje in nadzor alarmnega sistema na daljavo, toda le z enega mesta in le s pomojo dežurnega operaterja. Ta pa postaja z veanjem števila prikljuenih HA-ov vedno bolj obremenjen. 1.1 Nove priložnosti Trend povpraševanja po storitvah kaže, da se zahteve strank v skladu z njihovim gospodarskim položajem in razvojem tehnologije poveujejo. Hišni sistemi postajajo vedno bolj avtomatizirani. Vedno ve naprav ima vgrajen raunalnik oz. jih je možno krmiliti (alarmni sistemi, elektrine naprave, gretje, naprave za razvedrilo, naprave za nadzor ). Z razvojem tehnologije pa se poveuje tudi število relevantnih dogodkov, ki jih je možno opazovati in so pomembni za uporabnika (vlom, izpad napajanja, sprememba temperature, stanje dvigala, vdor vode, požar, klic v sili ). Uporabniki avtomatiziranih naprav smo pogostokrat kje drugje kot je sama naprava, npr. v službi, doma, na potovanju ali dopustu Takrat bi bili radi obvešeni o nepredvidenih dogodkih, ki se zgodijo na opazovanem objektu. Radi bi imeli možnost krmiljenja naprav od koderkoli in kadarkoli brez posrednikov. V primeru nepredvidenega dogodka na objektu si želimo intervencijo profesionalne strokovne ekipe. Želimo si razširiti paleto nadzorovanih naprav na objektu Kazalci in napovedi razvoja elektronskega poslovanja ter mobilne tehnologije so obetavni. Ali bi bilo vredno poskusiti tudi v tej smeri? 1 Glej sliko 1.
2. IDEJA RAZVOJA Na trgu se pojavljajo le delne rešitve posameznih segmentov delovanja (storitve elektronskega in mobilnega poslovanja, avtomatizirane hiše, alarmnih sistemov, centralnih nadzornih sistemov 2 ). Na podlagi raziskav literature, prouevanja rešitev na sorodnih podrojih elektronskega in mobilnega poslovanja, nekaterih praktinih izkušenj, znanja in lastnih interesov po oddaljenem nadzoru nad alarmnim sistemov v hiši, smo izdelali model strukture sistema, ki je predstavljen na sliki 1. - AVTOATIZIRANA HIŠA KRILNI ITEI - ogrevanje, - el. naprave, - naprave za prosti as (TV) VARNOTNI ITEI - monitoring, - alarmi, TK ITEI - pstn, isdn, adsl, CATV - brezžini komunikacijski sistemi.. BP CN - centralni nadzorni sistem nadzor/krmiljenje operater sistema sistem mobilnih storitev mobilne storitve: obvestila o relevantnih dogodkih mobilne storitve : krmiljenje obvestila o potrebnih ukrepih montaža, vzdrževanje naprav intervencija mobilne storitve : krmiljenje obvestila o relevantnih dogodkih stranka uporabnik lika 1: truktura predvidenega sistema tehninega varovanja odel predvideva integracijo sistema mobilnih storitev, centralno nadzornega sistema, informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij ter sistemov avtomatizirane hiše. Integrirani sistem bi na ta nain omogoal uporabnikom želene nove storitve od koderkoli in kadarkoli (24x7x365), brez posredovanja operaterja. Vzporedno z razvojem integriranih rešitev pa je treba razmisliti tudi o novih vidikih medorganizacijskega sodelovanja. Doloene organizacije bi se ukvarjale s posameznimi podroji dela. Predvidevamo, da bi si vsako tako povezano podjetje razširilo tržiše in pridobilo nekaj strateških prednosti pred tekmeci, ki o novih storitvah še niso zaeli niti razmišljati. 2 Primer: G nadzor, AIT d.o.o. http://www.gsmnadzor.com, Home operations and anagement ystems LC http://www.hometoys.com/htinews/aug99/articles/homs/jones.htm
3. PROTOTIPNA REŠITEV Prototipno rešitev smo si zamislili tako, da je z mobilnim odjemalcem omogoena: - prijava uporabnika z imenom in geslom, - pregled uporabnikovih objektov in posameznih sistemov na objektu, - vpogled v stanje posameznega sistema (alarmne naprave, klime, sistema gretja ) - pregled zgodovine stanj in gibanje temperature posameznega sistema, - vklop ali izklop ter krmiljenje sprememb na posameznem sistemu, - sprejem sporoila ob alarmu na sistemu Ko se uporabnik uspešno poveže s spletnim strežnikom, se mu najprej izpiše pozdravni zaslon. Pa kratki zakasnitvi je uporabniku ponujeno, da vpiše uporabniško ime in geslo ter izbere VTOP. Po uspešni prijavi se uporabniku izpiše njegovo ime in njegovi objekti iz baze podatkov. Prosto se pomika med izpisanimi objekti in izbere želenega. Po izbranem objektu se uporabniku izpišejo sistemi, ki so namešeni (alarm, klima, gretje vode ). Ko izbere doloen sistem, se na podlagi oditanega zadnjega stanja sistema iz baze podatkov izpiše: - ali je sistem vkljuen ali izkljuen in možnost, da se sistem izkljui ali vkljui. - ali je sistem v alarmnem stanju ali v stanju OK in možnost, da se alarmno stanje izkljui. - na kolikšno vrednost je bil nazadnje nastavljen sistem (npr. klima) in možnost, da se vrednost ponovno nastavi. - možnost pregleda zgodovine zadnjih 10 sprememb na sistemu. Na vsakem zaslonu ima uporabnik možnost, da se vrne zaslon nazaj in ponovno izbere sistem oz. pregleda stanje sistemov na drugem objektu. KLEP Tržiše vedno bolj zahteva storitve, ki temeljijo na celovitih rešitvah. Z navedenim prispevkom smo predstavili primer možnosti integracije ve razlinih tehnologij in medorganizacijskega sodelovanja, na podlagi katerega lahko podjetja (ponudniki razlinih storitev) prodrejo na trg. Na ta nain smo pripravili teren za nadaljnji razvoj tovrstnih rešitev. Pri tem pa ne smemo pozabiti na doloene faktorje, ki vplivajo na razvoj teh storitev, predvsem na trenutne omejenosti mobilne tehnologije in na varnost. 'Alarmni sistem na daljavo' prikazuje, da je mogoe praktino iz kateregakoli mesta in kadarkoli z mobilnim terminalom krmiliti in nadzorovati razline sisteme (alarm, gretje, avtomatizirana hiša ) na razlinih objektih (hiša, poslovni prostor, avto, plovilo ), ki so prostorsko oddaljeni. Prihodnost je torej v rešitvah, ki bodo konnemu uporabniku omogoile, da bo opravil želeno storitev kadarkoli bo to želel in potreboval, ne glede na to, kje se bo nahajal.
4. VIRI IN LITERATURA [1] CRAIG, Eddy. PAJER Urška prevajalec. 1999. Nauite se sami Access 2000 v 24-ih urah. Izola, Desk d.o.o. [2] EPOITO, Dino in soavtorji. 2000. Professional AP Data Access. Birmingham, Wrox Press Ltd. [3] FABBRI, Anthony in chwab Robert.1992. Practical Database anagement. Boston, PW-KENT. [4] GUNTON, Tony. 1993. Information systems practice.the complete guide. NCC Blackwell. [5] HRIBAR, Uroš. 2001. toritve mobilnega poslovanja, Organizacija, letnik 34, števila 4. [6] JORDAN, andi. 2001. obilno poslovanje izpitna evidenca. Kranj, Diplomsko delo. [7] KLJAJI, iroljub. 1994. Teorija sistemov. Kranj, oderna organizacija. [8] KOKALJ, Rok. 2001. Elektronsko poslovanje v procesu servisnih storitev, Organizacija, letnik 34, številka 1. [9] KOVAI, Andrej in VINTAR irko. 1994. Nartovanje in gradnja informacijskih sistemov (1.izdaja). Ljubljana, DZ. [10] CFADDEN, Fred in HOFFER Jeffrey. 1993. odern database management. Redwood City, The Benjamin/Cummings. [11] OHORI, Tomaž. 1997. Nartovanje relacijskih podatkovnih baz (1.izdaja). Ljubljana, BI-TI d.o.o. [12] ULEJ, atjaž. 1994. Teorije sistemov. aribor, EPF. [13] Nokia, 1999. Getting tarted Nokia WAP server, Nokia Corporation. [14] RALTON, A. 1976. Encyclopedia of Computer cience, Petrocelli New York [15] TAYLOR arcus, arcel van der HEIJDEN. 2000. Understanding WAP. Wireless Applications, Devices, and ervices. Boston, London, Artech House. [16] TEOREY, J. Toby in FRY P. James. 1982. Design of database structures. Englewood Cliffs, Prentice- Hall. [17] G globalni sistem mobilne telefonije, http://www.mobitel.si/slo/gsm/010102.html [18] G nadzor, AIT d.o.o., http://www.gsmnadzor.com [19] Home operations and anagement ystems, LLC, http://www.hometoys.com/htinews/aug99/articles/homs/jones.htm [20] obile computing: ore mobile phone internet users than PC s by 2005, http://www.mobilecomputing.com [21] toritve kratkih sporoil, http://www.mobitel.si/slo/gsm/01020202.html [22] WAP, http://www.mobitel.si/slo/user/07050111.html [23] WAPLite, http://www.waplite.com