Joži Pogačar ANALIZA KAZNIVIH DEJANJ POVEZANIH S TRGOVINO Z LJUDMI V SLOVENIJI Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsk

Joži Pogačar ANALIZA KAZNIVIH DEJANJ POVEZANIH S TRGOVINO Z LJUDMI V SLOVENIJI Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo Ljubljana, november 2017

Joži Pogačar ANALIZA KAZNIVIH DEJANJ POVEZANIH S TRGOVINO Z LJUDMI V SLOVENIJI Diplomsko delo Študentka: Študijski program: Mentor: Joži Pogačar Visokošolski študijski program Varnost in policijsko delo izr. prof. dr. Anton Dvoršek

Zahvala Iskrena zahvala mentorju, izr. prof. dr. Antonu Dvoršku za strokovno pomoč in vodenje pri izdelavi mojega diplomskega dela. Zahvalo pa pripisujem celotni družini, ki so me skozi celotno diplomsko nalogo spodbujali, motivirali in bili potrpežljivi. Zahvaljujem se tudi tistim, ki so mi na kakršenkoli način pomagali pri izdelavi diplomskega dela. I

Analiza kaznivih dejanj povezanih s trgovino z ljudmi v Sloveniji Ključne besede: organiziran kriminal, trgovanje z ljudmi, ženske, prostitucija, suženjstvo, preiskava kriminalitete, odkrivanje in preprečevanje, policija. Povzetek V diplomski nalogi je predstavljen problem kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v Sloveniji. Opisan je proces trgovanja z ljudmi in predstavljena sta preiskava in dokazovanje kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Ugotovili smo, da je problem trgovanja z ljudmi v Sloveniji kar velik, saj je trgovino z ljudmi težko zaznati. Predvsem težko nalogo imajo policija, sodstvo in druge nevladne organizacije (Društvo Ključ, Karitas, Slovenska filantropija), ki nudijo pomoč in zaščito žrtvam in sodelujejo na področju trgovine z ljudmi v Sloveniji. Naše mnenje je, da bi bilo treba o trgovini z ljudmi govoriti še bolj na glas. Predvsem mediji bi morali to problematiko izpostaviti večkrat, jo bolj oglaševati in opozarjati na problem trgovanja z ljudmi. Tako bi žrtve spregovorile in se soočile s tem kaznivim dejanjem. Tako bi imela policija lažje delo, predvsem bi pa ta problem hitreje zaznali. II

Analysis of criminal offences related to human trafficking in Slovenia Keywords: Organized crime, human trafficking, women, prostitution, slavery, criminal investigation, detection and prevention, police. Summary In the thesis the problem of criminal offences related to human trafficking in Slovenia is presented. The process, the investigation as well as demonstration of criminal offence of human trafficking is described. It was determined that the problem of human trafficking in Slovenia is quite big, since it is difficult to detect it. The police, judiciary and other non-governmental organisations (Društvo ključ, Karitas, Slovenska filantropija), which offer help and protection to the victims and take part in field of discovering human trafficking in Slovenia, have a particularly difficult task. The opinion presented in the thesis is that the human trafficking should be more exposed. In particular, the media should highlight this issue more often as well as promote awareness regarding the problem of human trafficking. Thus, victims would be able to speak out about it and confront this criminal offence. In this way, the police would have easier work but above all this problem would be faster detected. III

Kazalo 1 Uvod... 1 1. 1 Opredelitev problema... 1 1.2 Namen raziskave... 2 1.3 Hipoteze... 2 1.4 Metoda dela... 3 2 Splošno o trgovini z ljudmi... 4 2.1 Definicija trgovine z ljudmi... 4 2.2 Proces trgovanja z ljudmi... 4 2.3 Novačenje... 6 2.4 Transfer... 7 2.5 Ukrepi proti trgovini z ljudmi v slovenski zakonodaji... 8 2.5.1 Ukrepi proti trgovini z ljudmi v slovenski kazenski zakonodaji... 8 2.5.2 Trgovina z ljudmi in uveljavitev Schengenskega sporazuma... 9 3 Dejavniki za obstoj trgovine z ljudmi... 11 3.1»Push«dejavniki... 11 3.2»Pull«dejavniki... 11 4 Udeleženci in pojavne oblike trgovine z ljudmi... 13 4.1 Udeleženci trgovine z ljudmi... 13 4.1.1 Trgovci z ljudmi... 13 4.1.2 Žrtve trgovine z ljudmi... 14 4.2 Pojavne oblike trgovine z ljudmi... 14 4.2.1 Spolna zloraba deklet in žensk... 14 4.2.2 Trgovina z otroki... 15 4.2.3 Trgovina s človeškimi organi in krvjo... 15 4.2.4 Prisilno delo otrok, žensk in moških... 16 5 Odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje trgovine z ljudmi... 17 5.1 Odkrivanje kaznivih dejanj v povezavi s trgovino z ljudmi... 17 5.2 Preiskovalne aktivnosti trgovine z ljudmi... 17 5.3 Povezava in delo v medresorski delovni skupini... 18 5.4 Sodelovanje z drugimi nevladnimi organizacijami v boju proti trgovini z ljudmi v Sloveniji... 18 IV

5.4.1 Društvo ključ... 18 5.4.2 Slovenska karitas... 19 5.4.3 Slovenska filantropija... 19 5.5 Preventiva... 19 5.5.1 Ozaveščanje širše javnosti... 20 5.6 Obravnavanje morebitnih žrtev... 20 6 Delo policije na področju trgovine z ljudmi... 21 6.1 Izobraževanje in usposabljanje policistov... 21 6.2 Preiskovanje kaznivega dejanja trgovine z ljudmi... 22 6.3 Pristop do žrtev kaznivih dejanj trgovine z ljudmi... 24 6.4 Srednjeročni načrti in strateški cilji... 25 7 Statistični podatki in analiza kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v Sloveniji... 26 7.1 Razprava in analiza kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v Sloveniji... 31 8 Zaključek... 33 Viri in literatura... 35 Priloga A: Vprašalnik za intervjuvanca V

Kazalo tabel Tabela 7.1: Število policijskih preiskav vseh kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, število ovadenih osumljencev, število oškodovancev, število obsodilnih sodb in oblike kaznivih dejanj trgovine z ljudmi od leta 2006 do leta 2016... 30 Kazalo grafov Graf 7.1:: Število vseh kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v letih od 2007 do 2016... 26 Graf 7.2: Število vseh kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po spolu žrtev v obdobju desetih let, in sicer od leta 2007 do 2016... 27 Graf 7.3: Število vseh kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po spolu osumljencev v obdobju desetih let, in sicer od leta 2007 do 2016... 28 Graf 7.4: Število vseh kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, suženjstva, prostitucije od leta 2007 do leta 2016... 29 Kazalo slik Slika 2.1: Proces trgovine z ljudmi in ukrepi za boj proti trgovini z ljudmi... 5 Slika 2.2: Pot trgovanja z ljudmi preko Balkana... 7 Slika 2.3: Poti trgovanja z ljudmi preko Slovenije... 8 VI

1 Uvod 1. 1 Opredelitev problema Trgovina z ljudmi je v svetu zelo obširna oblika organiziranega kriminala, saj je zelo donosna za vse, ki se s to»dejavnostjo«okoriščajo. Seveda se s trgovino z ljudmi srečujemo in jo zaznavamo tudi v Sloveniji. Trgovanje z ljudmi je fenomen predvsem na Balkanu in v državah, ki ga obkrožajo. Okoliščine, ki prispevajo k trgovanju z ljudmi, zajemajo številne faktorje, ti pa so: brezposelnost, pomanjkanje možnosti v izvorni državi, zmotna predstava o možnostih v tujini, nasilje, pomanjkanje zakonitih instrumentov, korupcija in nezmožnost kaznovanja trgovcev z ljudmi. Veliki dobički pridobljeni s trgovanjem z ljudmi so povezani z majhnimi tveganji in omogočajo kriminalnim združbam še večji porast. Ta fenomen pa prizadene tako izvorne se pravi iz države od kjer prihajajo žrtve kot tudi tranzitne in ciljne države žrtev. Slovenija je v krogu trgovanja z ljudmi predvsem tranzitna država, vendar postaja vse bolj tudi ciljna in v posameznih primerih izvorna država (Vlada, 2005). Skozi celotno diplomsko nalogo bomo analizirali kazniva dejanja povezana s trgovino z ljudmi v Sloveniji. Opredelili bomo trgovino z ljudmi. Opisali bomo proces trgovanja z ljudmi. Pobližje bomo predstavili preiskovanje in dokazovanje dejanj trgovine z ljudmi. Veliko je že napisanega o tej temi, narejenih je že kar nekaj raziskav o trgovini z ljudmi. Najnovejša raziskava je bila narejena oktobra 2014 na prošnjo Urada vlade RS za komuniciranje, ki sta jo opravila dr. Aleš Bučar Ručman in dr. Danijela Frangež z naslovom Analiza trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja delovne sile, trgovine z otroki, prisilnega beračenja in prisilnega izvrševanja kaznivih dejanj. Skozi diplomsko nalogo bomo ugotavljali, zakaj je toliko trgovanja z ljudmi še neodkritega, kaj je tisto, kar ovira policiste in kriminaliste pri odkrivanju teh kaznivih dejanj. Zato bomo ta vprašanja poiskali v policiji in podatke pridobili od ljudi, ki se ukvarjajo s preprečevanjem 1

trgovine z ljudmi v Sloveniji. Analizirali bomo tudi statistične podatke povezane s trgovino z ljudmi in ne nazadnje strategije odkrivanja in preprečevanja tega kaznivega dejanja v Sloveniji. Nakazali bomo rešitve, kako bi Slovenija preprečila oz. zmanjšala trgovanje z ljudmi. 1.2 Namen raziskave Glavni namen diplomske naloge je ugotoviti problem odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja trgovine z ljudmi v Sloveniji. S pomočjo tega pa priti do cilja diplomske naloge, nakazati, kakšne rešitve so potrebne za izboljšanje stanja odkrivanja kaznivega dejanja trgovine z ljudmi v Sloveniji. Ugotavljali bomo, s katerimi ukrepi bi se tej obliki organiziranega kriminala lahko izognili oziroma bi zmanjšali število kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v Sloveniji. 1.3 Hipoteze V diplomski nalogi bomo s pomočjo prebrane literature in mnenja strokovnjakov o trgovini z ljudmi poskušali potrditi ali zavrniti tri predpostavljene hipoteze: 1. Hipoteza: Trgovina z ljudmi narašča zaradi finančne krize, revščina in obup sta ena izmed glavnih dejavnikov, da se ljudje znajdejo kot žrtve trgovine z ljudmi. 2. Hipoteza: Odkrivanje trgovine z ljudmi je težavno, saj žrtve ne sodelujejo in niso pomoč pri odkrivanju kaznivega dejanja. 3. Hipoteza: Ozaveščenost ljudi bi pripomogla k zmanjšanju kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. 2

1.4 Metoda dela Diplomska naloga sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo z deskriptivno metodo predstavili glavne pojme trgovine z ljudmi, odkrivanje in preiskovanje tega problema ter preventivna prizadevanja pri samem kaznivem dejanju trgovine z ljudmi v Sloveniji. V empiričnem delu smo z metodo analiziranja empiričnih podatkov predstavili že pridobljene raziskave, ki dokazujejo sedanje delo na področju boja proti trgovini z ljudmi. Opravili smo strukturni intervju, ki je anonimen in prostovoljen, opravili smo ga s policistom oziroma kriminalistom oddelka za organiziran kriminal, bolj natančno trgovino z ljudmi. 3

2 Splošno o trgovini z ljudmi 2.1 Definicija trgovine z ljudmi Pojem trgovine z ljudmi se povezuje z več različnimi definicijami, opredeljene so tako v strokovni literaturi, kot v mednarodnih dokumentih. Trgovina z ljudmi opredeljujemo kot vsaka oblika prenosa ali prodaje posameznikov ali skupin tako izven ali znotraj države. In sicer z namenom izkoriščanja prisilnega dela, suženjstva, različne oblike prostitucije in preprodaja organov. Sama trgovina z ljudmi temelji na denarnem plačilu ali kakršno koli drugem nadomestilu, uporabi se fizično ali drugo nasilje in se s tem doseže nadzor nad samo žrtvijo ( Čurin, 2006 ). O boju proti trgovini z ljudmi konvencija Sveta Evrope le-ta opredeljuje kot: a) prevoz, novačenje, nudenje zatočišča ali sprejemanje oseb zaradi izkoriščanja z uporabo sile ali kakršne koli druge oblike prisile, goljufijo, prevaro, zlorabo pooblastil ali ranljivosti ali dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo; vse za namene izkoriščanja.prostitucija ali druge oblike spolne zlorabe oseb, prisilno delo, suženjstvo, odstranitev organov vse to vključuje izkoriščanje. b) za trgovino z ljudmi lahko štejemo prevoz, premestitev, novačenje, nudenje zatočišča ali sprejemanje otrok z namenom izkoriščanja, tudi če ne vključuje sredstev, navedenih v pododstavku a tega člena; c) "žrtev" je vsaka fizična oseba, ki je vpletena v trgovino z ljudmi, kot določa ta člen (Bučar Ručman in Frangež, 2014). 2.2 Proces trgovanja z ljudmi Sodeč po raziskavah, ki jih je izvedla Mednarodna organizacija za migracije (IOM), lahko rečemo, da je Balkan regija, ki je v začetku 80. in 90. let močno vplivala na trgovino z ljudmi v Sloveniji. Ta vloga se Balkanu pripisuje predvsem zaradi izbruha vojne in humanitarne 4

krize, ki je sledila, pa tudi zaradi izjemno ugodne strateške lege. Bližina Jadranskega morja daje idealne pogoje za tranzit prek Albanije v Italijo in tako posledično v Evropsko unijo. Predpostavlja se, da na območju Balkana vsaka država igra kombinacijo vlog pri trgovanju z ljudmi. Tako z vidika procesa trgovanja delimo države na države izvora (od koder prihajajo žrtve), tranzita ( prek katerih držav poteka pot trgovine z ljudmi) in končne destinacije (kamor žrtve prispejo oziroma so prepeljane) (International Organization for migration, 2001). Slika 2.1: Proces trgovine z ljudmi in ukrepi za boj proti trgovini z ljudmi vir: ICMPD, 2006, str. 21 S slike 2.1 je razviden krog trgovine z ljudmi, ki prikazuje proces, kjer so običajno opredeljene tri faze: zaposlovanje, tranzit (prevoz) in prihod v ciljne države in izkoriščanje.»v prvo fazo spada zaposlovanje, ki je lahko popolnoma zavajajoče, kadar oseba poda lažne podatke, v primeru, ko pa so podani podatki le delno, govorimo o delno zavajajočem zaposlovanju. Druga faza je tranzit, prevoz osebe iz kraja njegovega izvora, da jih izolirajo od družine prijateljev ter jih imajo tako pod kontrolo. Tretja faza je izkoriščevanje, ko je cilj 5

preprodajalcev v celoti realiziran. V tej fazi žrtve prisilijo v opravljanje različnih dejavnosti (prostitucija, beračenje, suženjstvo, odstranitev organov ).«(International centre for migration policy development, 2006) 2.3 Novačenje Novačenje smo omenili že v eni od definicij same trgovine z ljudmi in je prva faza procesa trgovanja z ljudmi. Novačenje je neke vrste oglaševanje oziroma reklama dobiti nove ljudi in jih privabiti k sebi. Metode novačenja oziroma pridobivanja žrtev: - preko časopisnih oglasov, zaposlitvenih agencij (delo varuške, manekenke, fotomodela, natakarice, spremljevalke, lahko pa zasedimo tudi ženitvene oglase.); - preko masažnih salonov (maserke priučijo, jih oblečejo v erotično spodnje perilo.); - preko plesnih agencij (iščejo dekleta prijetnega videza, ki jim obljubljajo zanimivo delo plesalk v Zahodni Evropi ); - preko žrtev trgovine z ljudmi (trgovci osebe, ki so bile žrtve trgovine z ljudmi, prisilijo, da zvabijo svoje znance, prijatelje. ); - preko»lover boyjev«(gre za zapeljive moške, kateri imajo veliko denarja, ti iščejo dekleta, ki jih zvabijo in jim kupujejo drage stvari, peljejo na draga potovanja in ko jim žrtve zaupajo, jih odpeljejo v tujino in predajo kupcu) in - preko spletnih klepetalnic (mamljive ponudbe za delo ali potovanja v tujino so pogosto predstavljene tudi preko spletnih klepetalnic, ki so še posebej nevarne, saj omogočajo anonimnost uporabnikov, ki lahko navajajo neresnice) (Pravni center, n. d.). 6

2.4 Transfer Druga faza v procesu trgovanja z ljudmi predstavlja transfer žrtve v kraj. Slovenija med Zahodom in Vhodom predvsem zaradi svoje geografske lege sodeluj kot tranzitna država trgovine z ljudmi, moramo pa poudariti, da je Slovenija tudi država izvora in cilja tega kaznivega dejanja. Balkansko pot tvori tudi Slovenija, ta pot je ena iz med dobro poznanih poti vsem kriminalnim združbam tako ostalim kot tudi združbam trgovine z ljudmi. Vzhodnoevropske države najpogosteje Ukrajine, Romunije in Moldavije žrtve vstopajo skozi državo Madžarsko v Slovenijo, žrtve iz Balkana pa prihajajo skozi Hrvaško (Zavratnik Zimc, Kavčič, Pajnik in Lesjak-Tušek, 2005). Predhodno napisano pa lepo vidimo na sliki 2.2., ki prikazuje pot trgovanja z ljudmi preko Balkana. Slika 2.2: Pot trgovanja z ljudmi preko Balkana Vir: Zavratnik Zimc et al., 2005, str. 26 Glede na ugotovitve se v Sloveniji uporabljajo iste poti trgovanja z ljudmi, tako kot država izvora kot država cilja. Ko je Slovenija v vlogi tranzitne države, pot vodi v Italijo in od tam v druge zahodnoevropske države. 7

Vendar pa tranzit ne poteka vedno iz vzhoda proti zahodu Slovenije. Slika 2.3. prikazuje pot trgovanja z ljudmi preko Slovenije. Podatki policije Slovenije prikazujejo nov trend trgovcev z ljudmi. Danes poti trgovanja vodijo iz Zahodne Evrope preko Balkana v Azijo in Afriko (Zavratnik Zimc et al., 2005). Slika 2.3: Poti trgovanja z ljudmi preko Slovenije vir: Zavratnik Zimc et al., 2005, str. 27 Skupine, ki se ukvarjajo z organiziranim kriminalom trgovine z ljudmi za transport žrtev uporabljajo različna prevozna sredstva. Po kopenskih poteh žrtve prevažajo z avtobusi, osebnimi vozili, vlaki in tovornjaki. Narašča pa trend tihotapljenja ljudi po rekah in morju. Žrtve transportirajo z manjšimi čolni. Redko zaznamo, da jih peljejo po zraku. Slovenske meje žrtve prečkajo legalno, z pravimi ali ponarejenimi dokumenti. ( Badovinac, 2009). 2.5 Ukrepi proti trgovini z ljudmi v slovenski zakonodaji 2.5.1 Ukrepi proti trgovini z ljudmi v slovenski kazenski zakonodaji V Kazenskem zakoniku[kz1upb2] RS ( 2012) je v 113. členu trgovina z ljudmi opredeljena: 8

»(1) Kdor zaradi izkoriščanja prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, suženjstva, služabništva, storitve kaznivih dejanj ali trgovine z organi, človeškimi tkivi ali krvjo drugo osebo kupi, prevzame, nastani, prepelje, proda, izroči oziroma z njo kako drugače razpolaga ali tako osebo novači, menjava ali prenaša nadzor nad njo ali pri teh ravnanjih posreduje, se, ne glede na morebitno privolitev te osebe, kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno proti mladoletniku ali pa s silo, grožnjo, preslepitvijo, ugrabitvijo ali zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja ali z dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo, ali z namenom prisiljevanja k nosečnosti ali umetni oploditvi, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. (3) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena kot član hudodelske združbe za izvedbo takih dejanj ali če je bila s tem dejanjem pridobljena velika premoženjska korist«2.5.2 Trgovina z ljudmi in uveljavitev Schengenskega sporazuma Cilj uvedbe Schengenskega sporazuma je vzpostavitev prostega pretoka oseb, kar pomeni, da se ljudje svobodno gibljejo po celotnem ozemlju vseh članic Schengenskega sporazuma. Z uveljavitvijo tega sporazuma so države članice ukinile kontrolo na notranjih mejah, s tem pa se zmanjša varnost v schengenskih državah. Prost pretok oseb pomeni, da imajo tudi kriminalci, tihotapci in ilegalni migranti prosto pot v vse države članice, ko enkrat vstopijo v schengensko območje. Schengenski sistem omogoča svobodo gibanja oseb znotraj schengenskega prostora, vendar vsebuje ukrepe, mehanizme in tehnične rešitve, ki preprečujejo pojav kriminala, in ureja prehajanje zunanjih schengenskih meja ter bivanje tujcev v državah članicah schengenskega območja (Goličin, 2003). Schengenski režim je z ukinitvijo kontrol na notranjih mejah nadomestil z večjo kontrolo znotraj schengenskega območja. Poveča se sodelovanje policij med državami članicami, okrepijo se policijske enote, ki so zadolžene za odkrivanje nezaželenih ljudi znotraj schengenskega območja, vzpostavljena pa je tudi vrhunska informacijska tehnologija. V 9

današnjem času sodobna tehnologija namreč omogoča, da se vodijo številne evidence, na podlagi katerih se ljudje s kriminalno preteklostjo ali nameni hitro odkrijejo, zato dolgotrajne kontrole in zagrajeni mejni prehodi s številnimi oboroženi pazniki niso več potrebni (Goličin, 2003). Mejna kontrola in nadzor državne meje s sistematičnim preverjanjem imata bistveno vlogo pri odkrivanju, preprečevanju in boju zoper trgovino z ljudmi. Analiza agencije Frontex (Situational Overview on Trafficking in Human Beings) kaže, da se število žrtev trgovine z ljudmi, ki prihajajo iz tretjih držav (države, ki niso članice Evropske unije), v zadnjih letih povečuje. Iz omenjene analize izhaja, da je sorazmerno nizko število žrtev trgovine z ljudmi odkritih ob prehajanju zunanje meje Evropske unije. Slovenska policija trenutno varuje 670 kilometrov schengenske meje. Prepoznava žrtve trgovine z ljudmi ob prestopanju zunanje schengenske meje je oteženo zato, ker se običajno žrtve v času prestopa meje še ne zavedajo svojega položaja oziroma usode. Prav tako pa zaradi vdaje v usodo ali strahu žrtve niso pripravljene sodelovati z organi pregona. Glede na to, da je tovrstna kriminalna dejavnost močno povezana z neprestanim premeščanjem žrtve iz kraja v kraj kot tudi med državami, vključno s premeščanjem prek meja, lahko organi, ki se ukvarjajo z nadzorom nad prehajanjem meje, igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju in pregonu trgovine z ljudmi. V posameznih primerih je razlikovanje med tihotapstvom ljudi in trgovanjem z ljudmi lahko zelo oteženo. Oseba, ki je bila tihotapljena, lahko po prispetju v Evropsko unijo postane žrtev trgovine z ljudmi. Lahko se zgodi, da bo oseba, ki je bila tihotapljena, nato v ciljni državi prisiljena v prisilno delo ali prostitucijo in bo s tem postala tudi žrtev trgovine z ljudmi (Tomc, 2013). 10

3 Dejavniki za obstoj trgovine z ljudmi Vzroki za obstoj trgovine z ljudmi so revščina, slabe gospodarske razmere v nekaterih državah in socialna izključenost žrtev trgovine z ljudmi. Seveda k trgovini z ljudmi veliko pripomorejo tudi migracijski tokovi. Vzroki za razcvet trgovine z ljudmi so velika brezposelnosti, razpad sistemov zdravstvenega in socialnega varstva, manjša izobraženost, razlikovanje med spoloma in nasilje, spopadi, korupcije, (Vlada, n. d.). Vzroki za nastanek trgovine z ljudmi v strokovni literaturi najdemo tako imenovane»push«dejavnike in»pull«dejavnike, se pravi dejavnike, ki osebo potisnejo, da postane žrtev trgovine z ljudmi, in dejavnike nekega okolja, ki pa žrtev trgovine z ljudmi zavedajo v to okolje, kjer je kasneje tudi izkoriščana (Belec, 2016). 3.1»Push«dejavniki - brezposelnost, - služba ni dostopna za ženske in spolna diskriminacija, - ni priložnosti za izboljšanje kakovosti življenja, - spolne ali etnične diskriminacije, - revščina, - nasilje, - kršenje človekovih pravic, - razpad infrastrukture, - drugi okolijski pogoji, vključno konflikt in vojne (Belec, 2016). 3.2»Pull«dejavniki - izboljšanje kakovosti življenja, - boljše izobraževanje, - manj zlorab, 11

- uveljavitev pravic posameznika, - hrepenenje po boljši zaposlitvi, - poceni delovna sila, - povpraševanje po spolnih storitvah, - višje plače in boljši delovni pogoji, - ustanovljene skupnosti/diaspore migrantov (Belec, 2016). 12

4 Udeleženci in pojavne oblike trgovine z ljudmi 4.1 Udeleženci trgovine z ljudmi Med udeležence trgovine z ljudmi uvrščamo v prvi vrsti trgovce z ljudmi in same žrtve trgovine z ljudmi. 4.1.1 Trgovci z ljudmi Večina trgovcev je del mednarodnega organiziranega kriminala. Izvršujejo vse tri faze, od novačenja do izkoriščanja in transporta, ki jih izvajajo prek mrež na domači ravni. Združba je sestavljena običajno iz lokalnih trgovcev, ti pridobijo žrtve, in trgovce z ljudmi v tujini, ki te žrtve potem izkoriščajo. Trgovci so državljani držav, v katerih delujejo in ti vedno znova najdejo in poiščejo nove oblike izkoriščanja ljudi. V sami preteklost so bili bolj pogosto trgovci z ljudmi moški, sedaj združbe v to dejavnost vedno pogosteje vključujejo še ženske, te imajo posebno vlogo pri novačenju, saj jim potencialne žrtve prej zaupajo. Storilci so lahko tudi najožji sorodnik ali znanci žrtve ( Vlada, n.d.). Trgovci uporabljajo različne poti. Za prevoz žrtev trgovine z ljudmi uporabljajo različna prevozna sredstva, kot so avtomobili, majhni čolni, ladje, tovornjaki in včasih tudi letala. Nekateri trgovci žrtvam priskrbijo neveljavne dokumente za lažji prehod varovanih mejnih prehodov. Z dokumenti, ki jih priskrbijo žrtvam, lahko so tudi ponarejeni, se trgovci v večji meri rešijo odgovornosti ilegalnega prevoza žensk in s tem tudi nevarnosti, da bi jih organi pregona zasačili pri kaznivem dejanju. Žrtvam pa po navadi ob prihodu v ciljno državo vzamejo vse dokumente, da bi preprečil njihov pobeg. S tem pa žrtve postanejo še bolj ranljive, saj so v državi nelegalno, nimajo nikakršnega dokumenta, nikogar ne poznajo, ne razumejo tujega jezika, in zato hitro podležejo sužnjelastniška razmerja. 13

4.1.2 Žrtve trgovine z ljudmi Dremelj (2015) definira žrtve trgovine z ljudmi slednje»ni točno določenega tipa žrtve trgovine z ljudmi. Žrtev lahko postane kdorkoli, ki se v določenem trenutku ali življenjskem obdobju nahaja v tvegani situaciji, zaradi katere postane ranljiv (izguba zaposlitve, eksistencialna ogroženost, brezdomstvo, naivnost in slepo zaupanje, zaljubljenost, želja po hitrem zaslužku )«( str. 11). Največje število žrtev trgovine z ljudmi prihaja iz bolj revnih delov sveta oziroma regij. Najbolj ranljivi so otroci, mladostniki, ženske, brezposelni, migrantski delavci, begunci Zavedati pa se moramo, da žrtev lahko postane vsakdo, ki se v določenem življenjskem obdobju znajde v položaju in postane ranljiv. Žrtve so pogosto v dolžniškem razmerju do trgovcev, s svojim delom in zaslužkom morajo odplačevati navidezno ustvarjen»dolg«, katerega trgovci zaračunavajo za poplačilo visokih stroškov zaposlitve in prevoza. Storilci dolg dodatno povečajo s prisilnim najemanjem neprimernih stanovanj z visokimi najemninami.»dolg«je učinkovito orodje, da se žrtev podredi, saj ga žrtve ne morejo odplačati v razumnem času in se osvoboditi. Žrtve trgovine z ljudmi so pogosto prodane tudi večkrat, trpijo hujše oblike fizične in psihične zlorabe, so prestrašene, pogosto se ne prepoznajo kot žrtve in so mišljenja, da so same krive za to, kar se jim dogaja. V težkem položaju so prisiljene vztrajati zaradi hude ekonomske in socialne stiske. Vse žrtve, ki so se rešile trgovcev, je treba zaščititi in jim zagotoviti reintegracijo, sicer se lahko zgodi, da se znova znajdejo v izkoriščevalskem odnosu (Vlada, n. d.). 4.2 Pojavne oblike trgovine z ljudmi 4.2.1 Spolna zloraba deklet in žensk Spolna zloraba je predvsem v Evropi še vedno najbolj prepoznana pojavna oblika, katere namen je trgovine z ljudmi. Poteka v vseh državah sveta, ki so lahko izvorne, tranzitne ali 14

ciljne države. Žrtve trgovine z ljudmi za namen prostitucije so zavedene na različne načine, najpogosteje se ujamejo v past prostitucije z namenom različne ponudbe za delo. Žrtve so postavljene v dolžniško razmerje in prisiljene v dajanje spolnih storitev, ki potekajo v nečloveških razmerah in nenehnem strahu. Način prisile se spreminja. Pred časom je prevladovalo fizično nasilje, seveda je ta še vedno prisoten, sedaj pa se pojavljajo bolj mehki načini prisile, kot so psihični pritiski (Vlada, n. d.). 4.2.2 Trgovina z otroki Trgovina z otroki je velik problem, ki zajema prevoz, novačenje, premestitev. Seveda otrokovo soglasje oziroma privolitev tu nista pomembna, če zoper otroka niso usmerjene grožnje, ni uporabljena sila, prevare, goljufije, zlorabe pooblastil in tudi, če otroci niso bili ugrabljeni, so otroci žrtve trgovine z ljudmi. Otrok je tretiran vsak, ki je mlajši od osemnajst let. Trgovina z otroki pomeni kršitev otrokovih pravic ter odvzem možnosti izobraževanja in življenjskih priložnosti (Bučar Ručman in Frangež, 2014). 4.2.3 Trgovina s človeškimi organi in krvjo Povečuje se povpraševanje po organih, zato je ta trgovina v porastu, saj so v številnih deželah dolge vrste prosilcev za presaditev določenih organov, trgovci pa tako hitro izrabijo stisko darovalcev. Organi so pogosto odstranjeni s prevaro in brez pristanka žrtve, je pa res, da lahko zaznamo, da se revni zelo pogosto zavestno odločijo za darovanje organa za denar, da bi se rešili revščine. Prodajajo se vsi organi, ki so primerni za transplantacijo. Organi potujejo od revnih k bogatim, z globalnega juga proti severu (Vlada, n. d.).»močno razvita je ilegalna mreža preprodaje s človeškimi organi, torej kupovanje in prodaja organov na črnem trgu. Obstaja pa tudi tako imenovani 'medicinski turizem', kjer posredniki povežejo revne in bogate in revni prodajajo svoje organe premožnejšim«(pravni center, n. d.). 15

4.2.4 Prisilno delo otrok, žensk in moških Prisilno delo je po podatkih raziskav v svetu najpogostejši namen, zaradi katerega se trguje z ljudmi. Prisilno delo se ne opravlja prostovoljno, s tem pa sta ogrožena svoboda in dostojanstvo žrtev. Prisila ne pomeni zgolj fizičnega nasilja in grožnje, delodajalci namreč izkoriščajo tudi ekonomsko in socialno ranljivost delavcev. Pri delovnem izkoriščanju so ogrožene temeljne pravice delavcev, ko delodajalci več mesecev ne izplačujejo plače, jim ne plačujejo zavarovanj, ne odvajajo prispevkov, nimajo plačane bolniške odsotnosti, ne izplačujejo regresa. Pogosto se dogaja, da delavci nimajo zagotovljenih delovnih standardov. To zaznamo pri zaščiti delavcev v obliki minimalnih plač, čas delovnika, pripadajoč počitek, delo nadur in. Bolj kot je negotov položaj delavca, večja je njegova odvisnost od delodajalca in s tem se poveča izkoriščanje delavca. Prisilnemu delu in delovnemu izkoriščanju so zelo izpostavljeni migrantski delavci, saj so ti bolj ranljivi zaradi ekonomske in socialne šibkosti, primanjkuje jim pravnega znanja in imajo slabe socialne mreže. Najpogostejše kršitve so v gradbeništvu, gozdarstvu, prevozništvu, gostinstvu, kmetijstvu, trgovini, živilski industriji, (Vlada, n. d.). 16

5 Odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje trgovine z ljudmi Drevenšek (2013) meni, da»policija že od leta 2000 opravlja usmerjene dejavnosti, povezane s trgovino z ljudmi. Njihov namen je prepoznati osebe, ki se v Republiki Sloveniji ali v povezavi z njo ukvarjajo s trgovino z ljudmi, spravljanjem v suženjsko razmerje, zlorabo prostitucije in vsiljivim ponujanjem spolnih storitev; ugotavljati način delovanja teh oseb ter metode, postopke in sredstva za tovrstno početje; prepoznavati žrtve trgovine z ljudmi in nove pojavne oblike izkoriščanja; izvajati ukrepe na podlagi obstoječe zakonodaje in sodelovati z nevladnimi organizacijami za zaščito in obravnavo žrtev trgovine z ljudmi«(str. 22 ). 5.1 Odkrivanje kaznivih dejanj v povezavi s trgovino z ljudmi Policija v povprečju letno odkrije več kot 10 % vseh kaznivih dejanj z svojim lastnim delom, pri tem pa niso znani statistični podatki, koliko odstotkov kaznivih dejanj z svojim delom odkrije na področju trgovine z ljudmi. Ugotovitve raziskave Analiza trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja delovne sile, trgovine z otroki, prisilnega beračenja in izvrševanj kaznivih dejanj kažejo, da s proaktivnim delovanjem policija odkrije največ znanih in odkritih primerov trgovine z ljudmi. Redko se zgodi, da kaznivo dejanje žrtev prijavi sama. Zelo malo je primerov, ko policijo o domnevni trgovini z ljudmi obvestijo občani in redko so tudi podane anonimne prijave (Vlada, 2014). 5.2 Preiskovalne aktivnosti trgovine z ljudmi Preiskovalne aktivnosti trgovine z ljudmi so v domeni policije, ta pa mora sodelovati z drugimi institucijami (sodstvo, tožilstvo, Društvo Ključ, Slovenska karitas, Socialno službo ). Delo policije bomo opredelili v posebnem poglavju. 17

5.3 Povezava in delo v medresorski delovni skupini Člani, ki sestavljajo medresorsko delovno skupino, so predstavniki resornih ministrstev, nevladnih organizacij in medvladnih mednarodnih organizacij (Drevenšek, 2013). Teme, ki jih medresorska delovna skupina zajema: - na prvem mestu zajemajo preventivo ta pa zajema program ozaveščanja javnosti, izobraževalnih zavodov, vseh potencialnih žrtev prisilnega dela oziroma delovnega izkoriščanja, namenjene usposabljanju in ozaveščanju strokovne javnosti, katerih je delo v povezavi s problematiko trgovine z ljudmi. Izvajajo programe za državne tožilce, policiste in sodstvo. - Preiskovanje, odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, v povezavi s trgovino z ljudmi z intenziviranjem dela policije v smeri preiskovanja in odkrivanja kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. - Oskrba in nudenje pomoči žrtvam trgovine z ljudmi. - Medresorska delovna skupina sodeluje v regionalnih in mednarodnih organizacijah v boju s trgovino z ljudmi. Na primer vzpostavijo pogoje za odkrivanje kaznivih dejanj s pomočjo ustanovitve skupine kot je preiskovalna skupina. - Nudijo podporne aktivnosti in sicer s unifikacijo sistemskih rešitev v povezavi s trgovino z (Drevenšek (2013). 5.4 Sodelovanje z drugimi nevladnimi organizacijami v boju proti trgovini z ljudmi v Sloveniji 5.4.1 Društvo ključ Društvo Ključ je Center za boj proti trgovini z ljudmi. To je neprofitna, nevladna, nepolitična organizacija. Ta organizacija izvaja in razvija preventivne programe za ozaveščanje splošne in strokovne javnosti ter dejanskih in potencialnih žrtev trgovine z ljudmi. Poleg tega 18

sodelujejo z nevladnimi in vladnimi organizacijami in nudijo pomoč žrtvam, ki so se znašle v trgovini z ljudmi (Drevenšek, 2013 ). 5.4.2 Slovenska karitas Slovenska karitas prav tako nudi pomoč vsem žrtvam trgovine z ljudmi. Nudi jim prehrano, ustrezne namestitve, in oskrbo. Nudi jim tudi socialno, psihološko in pravno pomoč. Tujim žrtvam zagotavlja prevajalske storitve, tolmačenja in urejanja statusa (Drevenšek, 2013 ). 5.4.3 Slovenska filantropija Na področju migracij deluje Slovenska filantropija, osredotočeni so predvsem na spremljanje pojava trgovine z ljudmi pri najbolj ranljivih kot so otroci (Drevenšek, 2013). 5.5 Preventiva Preventiva je eden izmed najpomembnejših in najpogostejših ukrepov v boju proti trgovini z ljudmi v Republiki Sloveniji, s katero je treba zatirati in kolikor se da preprečevati in omiliti eno izmed oblik kršenja človekovih pravic. Preventivne aktivnosti zajemajo: - ozaveščanje širše javnosti, - izobraževanje, - ozaveščanje potencialnih žrtev trgovine z ljudmi, - izvajanje raziskovalnih dejavnosti, spremljanja pojava in okrepitev nadzora v okviru organov preiskave kot tudi pregona. Sem zajemamo tudi druge institucije, katerih delo posega v področje boja proti trgovini z ljudmi (Humar, 2009). 19

5.5.1 Ozaveščanje širše javnosti Ene oblik ozaveščanja o problemu trgovine z ljudmi v Slovenji, ki so zelo dostopne širši javnosti, so spletne strani. Leta 2005 problem boja proti trgovini z ljudmi objavi na svojem spletnem mestu Vlade Republike Slovenije. Stran obsega in predstavlja delo Medresorske delovne skupine, raziskave, mednarodne in nacionalne dokumente in poročila, ter internetne povezave z organizacijami, ki žrtvam trgovine z ljudmi nudijo pomoč. Druga oblika ozaveščanja javnosti so mediji. Med medije sodijo radio in televizija ter časopisi. V ozaveščanje javnosti preko medijev se vse pogosteje vključuje tudi Slovenska policija. O problematiki trgovine z ljudmi pa se srečujejo tudi že otroci v srednjih in osnovnih šolah. Veliko aktivnosti o tej tematiki poteka že v šolah, da otroke seznanimo o tem problemu in jih s pomočjo letakov in otrokom primernih predstavitev pobližje prikažemo, kaj trgovina z ljudmi sploh je (Humar, 2009). 5.6 Obravnavanje morebitnih žrtev Žrtev trgovine z ljudmi, zaide v težke življenjske okoliščine. Z namenom, da bi situacijo, v kateri se je znašla, preživela, razvije strategije. Zaradi načina življenja, h kateremu je prisiljena, se spremeni njena osebnost, samopodoba, na splošno njen odnos do sebe in okolja, drugače tudi dojema čas. Žrtvam nudimo ustrezno namestitev, življenjske potrebščine in psihosocialno pomoč. S tem se jim omogoči okrevanje in ponovno normalno življenje. O vsem tem, kaj je treba žrtvam zagotoviti, govorijo tudi konvencije. Konvencija Sveta Evrope o Boju proti trgovini z ljudmi, sprejeta maja 2005, narekuje vsem podpisnicam, da poleg pomoči za ponovno dostojno življenje morajo žrtvam nudit tudi pravno pomoč. Vse žrtve imajo pravico do zdravniške pomoči, zagotovi se jim varnost in imajo vso pravico do odškodnine od storilcev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi (Humar, 2009). 20

6 Delo policije na področju trgovine z ljudmi Vemo, da je preiskovanje nekaterih drugih zločinov enostavnejše. Večina kaznivih dejanj prijavo poda sama žrtev, ali pa vsaj od njenih bližnjih. Prijave pa policisti niso deležni s področja organiziranega kriminala. Obe strani tako žrtev kot tudi storilec imata na začetku korist, žrtev poskuša rešiti svojo življenjsko bedo, storilec pa se finančno okoristi. Žrtve ne prijavljajo kaznivih dejanj zaradi strahu pred nasiljem, katerega izvajajo storilci nad njimi (Đorđević, 2012). Policija in seveda pozneje tudi tožilstvo imata v boju proti trgovini z ljudmi zelo pomembno vlogo v preiskovanju kaznivih dejanj in samega pregona storilcev ter zaščito in pomoč žrtvam trgovine z ljudmi. Žrtve najbolje zaščitimo z uspešnimi policijskimi preiskavami in kasneje dobrim kazenskim pregonom samega storilca, ki se jim s tem prepreči ponovni stik z žrtvijo (Drevenšek, 2013). 6.1 Izobraževanje in usposabljanje policistov Policija na podlagi letnega delovnega načrta organizira in sodeluje v programih usposabljanj na temo trgovine z ljudmi. V teh programih so udeleženi tudi vrhovno državno tožilstvo, specializirano državno tožilstvo, različne inšpekcijske službe in nevladne organizacije. Razen tega se po programih multiplikatorjev letno usposabljajo policisti iz lokalnih policijskih postaj. Policisti se na usposabljanju seznanjajo s postopki, ki jih morajo izvesti pri zaznavi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in prepoznavi potencialnih žrtev. Prav tako se pri izobraževanju policistom posredujejo informacije o delovanju nevladnih organizacij za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi. Dvakrat letno potekajo strokovna delovna srečanja policije, kjer se analizirajo zaključene preiskave. Na podlagi tega se policiste seznani z novimi pojavnimi oblikami trgovine z ljudmi, drugimi operativnimi ugotovitvami, načini zaznave kaznivega dejanja, pristopom k preiskavi in zbiranjem dokazov (Čurin, 2016). 21

6.2 Preiskovanje kaznivega dejanja trgovine z ljudmi Specifične literature o preiskavi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi nismo zasledili, zato smo o tem natančneje povprašali policista in si tako pridobili ustni vir. Intervju smo opravili z zaposlenim v Generalni policijski upravi, Upravi kriminalistične policije, Sektorju za organizirano kriminaliteto. Intervjuvani policist ima nekaj več kot 26 let delovne dobe v policiji. Intervjuvanec je zadolžen za koordinacijo, se pravi, usmerja in usklajuje aktivnosti oziroma dela v policiji na področju boja proti trgovini z ljudmi. V zvezi s problemi preiskovanja nam je ustni vir poudaril, da problem preiskovanja trgovine z ljudmi temelji na prijavi kaznivega dejanja. Če primerja kaznivo dejanje trgovine z ljudmi z drugimi kaznivimi dejanji, si upa trditi, da je bistveno manj prijav trgovine z ljudmi v Slovenji. Vsa odkrita kazniva dejanja trgovine z ljudmi v Sloveniji so po njegovem mnenju rezultat samoiniciativnosti in izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov policije. Pri problemu dokazovanja pa izpostavi, da so problem dokazovanja same žrtve, ki so se znašle v kaznivem dejanju trgovine z ljudmi. Žrtve se namreč ne prepoznajo kot žrtve trgovine z ljudmi in zato ne sodelujejo v predkazenskem in v nadaljevanju kazenskem postopku. Na vprašanje, kako bi se lotili problema in bi zajezili oziroma zmanjšali trgovanje z ljudmi v Slovenji nam ustni vir odgovarja, da obstajajo razlogi, zakaj prihaja do trgovine z ljudmi. Izpostavi ranljivost žrtev trgovine z ljudmi ter dejavnike»push«in»pull«. V Sloveniji se kot najpogosteje zaznan in preiskovan namen izkoriščanja žrtve trgovine z ljudmi ugotavlja izkoriščanje v zvezi s prostitucijo in spolne zlorabe, seveda so navzoči tudi drugi elementi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Po že navedenih dejavnikih po njegovem mnenju na to vpliva še neregulacija prostitucije v Republiki Sloveniji. Kako bi zajezili navedene dejavnike, ranljivost žrtev in sistemsko uredili področje prostitucije, je vprašanje, ki si ga sogovornik zastavlja tudi sam, a žal odgovora ne najde. Poraja se mu ideja, da bi k temu vprašanju lahko pripomogla Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi. Eno izmed nalog te skupine v zvezi s preprečevanjem oziroma ozaveščanjem o trgovin z ljudmi v Sloveniji izvajajo različne nevladne organizacije. Seveda pri teh dejavnostih sodeluje tudi policija. 22

Naslednje vprašanje se nanaša na kazensko materialno in procesno zakonodajo v Republiki Sloveniji. Predvsem nas zanima, ali sama zakonodaja policistom otežuje delo odkrivanja in zatiranja kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Sogovornik na to vprašanje zanika. Po njegovem mnenju zakonodaja policiji daje zadostno možnost za izvedbo postopkov v predkazenskem postopku, izvedbo zaščite žrtev trgovine z ljudmi in izvedbo preiskave v predkazenskem postopku zoper storilce tega kaznivega dejanja. Sogovornik odgovarja, da so po členu 113. KZ-1»trgovine z ljudmi«osumljenci najpogostejše moški državljani Republike Slovenije, lahko pa najdemo med osumljenci tudi ženske. Med osumljenci pa se pojavi tudi kakšen tuji državljan, predvsem lahko najdemo državljane Bolgarije, Srbije, Ukrajine, Bosne in Hercegovine. Povprečna starost osumljencev je 24 64 let starosti, pri osumljenkah pa med 18 44 let. Po njegovem mnenju se Slovenija aktivno in učinkovito prizadeva k sodelovanju z drugimi državami na področju odkrivanja in preprečevanja trgovine z ljudmi. Seveda poudarja, da policija pri preiskovanju kaznivega dejanja trgovine z ljudmi sodeluje tako z državami, ki so članice Evropske unije, kakor tudi s tretjimi državami. Pri sodelovanju z državami Evropske unije izmenjuje informacije v okviru sodelovanja z EUROPOL-om, s tretjimi državami pa v okviru sodelovanja z INTERPOL-om. Pri preiskovanju kaznivega dejanja trgovine z ljudmi policija sodeluje v projektu EMPACT TRGOVINA Z LJUDMI. V okviru policije se izvajajo aktivnosti, ki so navedene v operativnem akcijskem načrtu za posamezno leto (2016 OAP Trafficking in Human Beings). Intervjuvanec ne želi in seveda ne more ocenjevati, koliko je neodkritih kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, poudarja pa, da policija takoj, ko zazna storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ukrene vse potrebno, da se zaščiti žrtev, izsledi storilca, zavarujejo dokazi ter izvedejo še druge aktivnosti na podlagi določb Zakona o kazenskem postopku. Znova pa poudarja, da so prijave kaznivih dejanj s področja trgovine z ljudmi glede na druga kazniva dejanja zelo redka, zato so odkrita kazniva dejanja najpogosteje rezultat izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov policije in rezultati samoiniciativnosti. Policija s proaktivnim pristopom izvaja aktivnosti, ki se nanašajo na 23

identifikacijo žrtev trgovine z ljudmi. Te aktivnosti pa izvajajo na podlagi pozitivne zakonodaje. 6.3 Pristop do žrtev kaznivih dejanj trgovine z ljudmi Policija se je dolžna odzvati na klic žrtve kaznivega dejanja. Pri prvem stiku z žrtvijo jo policist seznani z njenimi pravicami in oblikami pomoči, ki so ji na voljo ter poda informacije o pomoči nevladnih organizacij (Ministrstvo za notranje zadeve, 2011). Prvi pristop do žrtev trgovine z ljudmi: - Ko uradna oseba najde žrtev, naj pokliče pomoč in prijavi zločin. V primeru, da žrtev govori slovensko, ji priskrbimo prevajalca in tako omogočimo tekočo komunikacijo. - Intervju naj poteka počasi preiskovalec naj si vzame dovolj časa. - Preiskovalec mora biti pozoren na pojav vedenjskih značilnosti»stockholmskega sindroma«. To je sindrom, ki ga posameznik oziroma žrtev razvije v ujetništvu, in sicer se pretirano naveže na svojega paznika ali osebo, ki ima nadzor. - Pri intervjuvanju žensk naj preiskovalec sodeluje s prevajalko in ta ni vključena v urad organov kazenskega pregona. - Preiskovalec naj žrtvam pove, da se zavzema za njihovo varnost in zaščito pred ljudmi, ki so jih ranili. Žrtvam morajo dati vedeti, da jim bodo pomagali. - Pričakovati je treba, da se bodo izjave žrtev spremenile, ko bodo preiskovalci pridobili njihovo zaupanje. - Žrtvam je treba priskrbeti medicinsko pomoč zaradi telesne, psihične in spolne zlorabe. Pri teh žrtvah so pogosti simptomi posttravmatske stresne motnje. - Žrtev med vožnjo v bolnišnico ali v čakalnici pojasnimo kaj zdravniški pregled obsega. V najkrajšem možnem času žrtev povežemo z lokalno ali državno organizacijo, ki se ukvarja z žrtvami trgovine z ljudmi. Te pa žrtve seznanijo s pravicami in dolžnostmi in jim pomagajo pri osnovnih potrebah (Mukasey, Sedgwick in Gillis, 2008) 24

6.4 Srednjeročni načrti in strateški cilji»minister za notranje zadeve je izdal Temeljne usmeritve za pripravo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje 2013 2017, v katerih so navedeni strateški cilji z usmeritvami in s posamičnimi prednostnimi nalogami, pomembnimi za načrtovanje razvoja in dela policije, ter kazalniki uspešnosti uresničevanja ciljev. Prednostne naloge policije tako ostajajo zlasti hujše oblike gospodarskih kaznivih dejanj, korupcije, organiziranega kriminala, kibernetska kriminaliteta, trgovina z ljudmi, spolno izkoriščanje otrok, otroška pornografija, nasilje v družini in promet s prepovedanimi drogami.«(ministrstvo za notranje zadeve, n. d.)»policija pri preiskavi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi aktivno izmenjuje informacije z državami članicami Evropske unije v okviru sodelovanja z Europolom, s tretjimi državami pa v okviru sodelovanja z Interpolom. Sodelovanje in izmenjava informacij s članicami EU potekata na operativni ravni, in sicer za preiskovanje kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in v projektnih aktivnostih Europolove multidisciplinarne platforme zoper grožnje kriminala (EMPACT). Zadnje navedene izhajajo iz operativnega akcijskega načrta za leto 2016 in se navezujejo na kitajske organizirane kriminalne združbe. Tovrstna problematika v Sloveniji ni zaznana, kar pomeni, da državljani Kitajske niso prepoznani kot žrtve ali storilci kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.«(vlada, 2017) 25

7 Statistični podatki in analiza kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v Sloveniji Pri izdelavi diplomskega dela smo naredili sekundarno analizo podatkov. Analizirali smo podatke o številu kaznivih dejanj trgovine z ljudmi iz Poročil o delu policije za deset zaporednih let, in sicer za leto 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 20013, 2014, 2015 in leto 2016. Rezultati analize statističnih podatkov, ki jih bomo prikazali s pomočjo grafov, nam bodo pomagali pri preverjanju postavljenih hipotez in posledično tudi pri doseganju zastavljenih ciljev. Na spodnjem grafu je prikazano število kaznivih dejanj trgovine z ljudmi od leta 2007 do 2016. Graf 7.1:: Število vseh kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v letih od 2007 do 2016 (Vir: Policija, 2007 2016) Na grafu št. 7.1 je prikazano število kaznivih dejanj trgovine z ljudmi za vsako leto posebej v razponu od leta 2007 do leta 2016. Število kaznivih dejanj je zelo razgibano in iz grafa lahko ugotovimo, da se iz leta v leto povečuje število kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Od leta 2007 pa do 2012 sorazmerno narašča. Opaziti pa je zelo velik porast kaznivih dejanj v letu 2013, potem pa v naslednjem letu močno pade. Zato na podlagi predhodno napisanega 26

lahko sklepamo, da so v letu 2013 policisti odkrili zelo veliko vejo organiziranega kriminala trgovine z ljudmi v Sloveniji. V letu 2015 pa trgovina z ljudi spet naraste, saj se v tem letu pojavi problem beguncev oziroma množično preseljevanje ljudi iz Sirije v druge evropske države. Na spodnjem grafu je prikazano število žrtev trgovine z ljudmi po spolu od leta 2007 do 2016. Graf 7.2: Število vseh kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po spolu žrtev v obdobju desetih let, in sicer od leta 2007 do 2016 (Vir: Policija, 2007 2016). Na grafu št. 7.2 je prikazano število kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v dveh skupinah. V obdobju analiziranih desetih let smo žrtve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi delili v dve skupini, in sicer po spolu. Iz grafa lahko razberemo, da je od vseh žrtev velik delež žensk, v zgoraj prikazanem grafu kar 92 %. 8 % pa je moških žrtev. Graf lepo prikazuje, da so kot žrtve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po navadi bolj ranljive osebe, to so predvsem ženske. 27

Na spodnjem grafu je prikazano število vseh kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po spolu osumljencev v obdobju desetih let, in sicer od leta 2007 do 2016. Graf 7.3: Število vseh kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po spolu osumljencev v obdobju desetih let, in sicer od leta 2007 do 2016 (Vir: Policija, 2007 2016). Na grafu št. 7.3 je prikazano število kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v dveh skupinah, in sicer po spolu osumljencev. V obdobju desetih let, in sicer od leta 2007 do 2016, je kar 78- odstotni delež moških, 22-odstotni pa žensk. Graf nam prikazuje, da kot osumljence kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v Slovenij prepoznavamo moške. V večini preiskav oziroma združb prepovedanega trgovanja z ljudmi so na čelu skupine moški, kateri trgujejo z žrtvami. 28

Na spodnjem grafu prikazujemo tri kategorije, v katerih se znajdejo žrtve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi od leta 2007 do leta 2016. Graf 7.4: Število vseh kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, suženjstva, prostitucije od leta 2007 do leta 2016 (Vir: Policija, 2007 2016). Na grafu št. 7.4 je prikazano število kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Razdeljen je v tri skupine, kjer se znajdejo žrtve kaznivega dejanja, in sicer trgovina z ljudmi, suženjsko delo in prostitucija oziroma spolne usluge. Če primerjamo stolpce, lahko ugotovimo, da je največ žrtev prisiljenih v prostitucijo. Leta 2010 je to število začelo naraščati in leta 2015 prostitucija močno prevlada v kaznivem dejanju trgovine z ljudmi. Suženjstvo je leta 2007 najvišje, nato ga skozi leta do 2016 zaznamo majhen odstotek. Sama trgovina z ljudmi leta 2008 izstopa in je zaznati največji odstotek. Pozneje iz leta v leto zaznamo majhen odstotek tega kaznivega dejanja. Iz grafa pa je lepo razvidno, da je prostitucija navzoča v vseh desetih letih, ki smo jih analizirali in je stalni problem trgovanja z ljudmi v Sloveniji. 29

Tabela 7.1: Število policijskih preiskav vseh kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, število ovadenih osumljencev, število oškodovancev, število obsodilnih sodb in oblike kaznivih dejanj trgovine z ljudmi od leta 2006 do leta 2016 (Vir: Policija, 2007 2016). Leto Policijske preiskave Kazniva dejanja Osumljenci Oškodovanci/žrtve Število obsodilnih sodb Oblike kaznivega dejanja trgovine z ljudmi 2007 11 11 15 9 2 Beračenje, spolno izkoriščanje 2008 18 17 36 68 4 Spolno izkoriščanje, suženjstvo, beračenje 2009 4 23 36 28 4 Suženjstvo, prostitucija 2010 3 14 21 27 10 Suženjsko razmerje, prostitucija 2011 15 20 36 19 6 Prostitucija, beračenje, prisilno opravljanje KD 2012 4 10 22 6 8 Prostitucija, beračenje 2013 6 53 107 38 4 Prostitucija, beračenje 2014 2 6 8 7 0 Prostitucija, prisilna poroka 2015 6 38 42 47 2 Prostitucija 2016 5 31 36 27 2 Prostitucija skupaj 74 223 359 276 42 30