UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE KAKOVOST ŽIVLJENJA STAROSTNIKA NA PODEŽELJU (Diplomsko delo) Maribor, 2012 Barbara Ritonja

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE KAKOVOST ŽIVLJENJA STAROSTNIKA NA PODEŽELJU (Diplomsko delo) Maribor, 2012 Barbara Ritonja

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentorica: predav. Milena Pišlar, univ. dipl. org. Somentorica: doc. dr. Ana Habjanič

POVZETEK Kakovost življenja je tako kompleksen in zapleten fenomen, da zahteva holističen pristop preučevanja. Lahko ga opisujemo kot izražanje osebnih potreb, želja in interesov. Različne raziskave so pokazale, da je starostnikovo življenje kakovostno takrat, ko ima dobre medosebne odnose, pomoč in podporo bližnjih in kadar ima dobro zdravje in mobilnost. V diplomskem delu smo predstavili različne dejavnike, ki vplivajo na kakovost življenja starostnika na podeželju. Opisali smo spremembe in potrebe v starosti, oblike pomoči starostniku na domu in vlogo medicinske sestre pri svetovanju starostniku. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z anketiranjem 50 starejših oseb na podeželju meseca januarja 2012. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako imajo starostniki urejene osnovne življenjske razmere in ali je starostnikom omogočena pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Zanimalo nas je tudi, ali so ekonomsko dovolj dobro preskrbljeni, da si lahko zagotovijo osnovne življenjske potrebe. Rezultati so pokazali, da večina anketiranih živi kakovostno življenje, da imajo urejene bivalne razmere in pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Več kot tri četrtine anketiranih starostnikov ima zadovoljiv ekonomski status in lahko z lastnim dohodkom pokrijejo le osnovne življenjske potrebe. Vsi anketirani starostniki se vključujejo v različne aktivnosti in vzdržujejo stike z ljudmi. Za kakovostno življenje starostnikov je zelo pomembno spodbujati mlade ljudi za druženje z njimi, saj na ta način starejši ljudje dobijo občutek sprejetosti, spoštovanja in razumevanja. Ključne besede: kakovost življenja, starostnik, staranje, potrebe v starosti, medicinska sestra. I

ZUSAMMENFASSUNG Die Lebensqualität muss wegen ihrer Komplexität durch einen holistischen Ansatz studiert werden. Man kann sie als Ausdruck der persönlichen Wünsche, Bedürfnisse und Interesse beschreiben. Verschiedene Studien haben gezeigt, dass das Leben einer älteren Person dann als Qualität gilt, wenn sie in guten zwischenmenschlichen Beziehungen lebt, Hilfe und Unterstützung von seinen Verwandten hat, gesund und mobil ist. In diesem Diplom haben wir verschiedene Faktoren, die auf die Lebensqualität einer älteren Person auf dem Land beeinflussen dargestellt. Wir haben Veränderungen und Bedürfnisse im Alter beschrieben, die Arten der Hilfe zu Hause und die Rolle der Krankenschwester beim Betreuen der älteren Person. Im empirischen Teil sind die Ergebnisse einer Studie dargestellt, die wir durch Umfrage von 50 älteren Personen auf dem Land im Januar 2012 durchgeführt haben. Mit dieser Studie wollten wir feststellen, wie die wesentlichen Lebensbedingungen dieser Personen sind und ob sie Hilfe bei den wesentlichen Lebensaktivitäten haben. Wir wollten auch feststellen, ob sie wirtschaftlich genügend versorgt sind, um sich die wesentlichen Lebensbedürfnisse mit eigenen Mitteln befriedigen können. Die Ergebnisse haben gezeigt, dass die meisten von den umfragten Personen ein Qualitätes Leben führen, in geregelten Wohnbedingungen leben und Hilfe bei den wesentlichen Lebensaktivitäten haben. Mehr als 75 Prozent der Befragten lebt in einer wirtschaftlichen Lage, in der sie sich wesentliche Lebensbedürfnisse befriedigen können. Alle Befragten sind in verschiedene Aktivitäten eingeschlossen und pflegen Kontakte zu anderen Menschen. Für das qualitative Leben der älteren Personen ist es auch sehr wichtig, junge Leute dazu zu ermutigen sich mit den älteren zu treffen. Auf diese Weise wird älteren Personen das Gefühl der Akzeptanz, des Respekts und Verständnisses vermittelt. Stichwörter: Lebensqualität, ältere Person, Altwerden, Bedürfnisse im Alter, Krankenschwester. II

KAZALO 1 UVOD... 1 2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA... 3 2.1 Namen... 3 2.2 Cilji... 3 3 GERONTOLOGIJA... 4 3.1 Delitev gerontologije... 4 3.1.1 Socialna gerontologija... 5 3.1.2 Medicinska gerontologija ali geriatrija... 5 3.1.3 Eksperimentalna gerontologija... 5 3.2 Staranje prebivalstva... 6 3.2.1 Staranje prebivalstva v Sloveniji... 7 3.2.2 Spremembe v starosti... 9 3.2.2.1 Fiziološke spremembe v starosti... 9 3.2.2.2 Psihološke spremembe v starosti... 10 4 KAKOVOSTNA STAROST... 12 4.1 Kakovost življenja v starosti... 13 4.1.1 Pomen bivalnega okolja v starosti... 14 4.1.2 Starostnik na podeželju... 15 4.2 Potrebe v starosti... 16 4.2.1 Potreba po materialni preskrbljenosti... 17 4.2.2 Potreba po ohranjanju telesne, delovne in duševne svežine... 17 4.2.3 Potreba po osebnem medčloveškem odnosu... 18 4.2.4 Potreba po doživljanju smisla starosti... 18 5 POMOČ IN SVETOVANJE STAROSTNIKU... 20 5.1 Starostnik in družina... 20 5.2 Pomoč na domu... 21 5.3 Patronažna služba... 22 5.3.1 Vloga medicinske sestre pri svetovanju starostniku... 23 6 VKLJUČEVANJE STAROSTNIKA V RAZLIČNE AKTIVNOSTI... 25 6.1 Organizacije za medsebojno povezovanje samostojnih starostnikov... 25 III

6.1.1 Programi in organizacije za izobraževanje... 26 6.1.2 Programi in organizacije za rekreacijo in šport... 27 6.1.3 Programi in organizacije za potovanja, počitnice in razvedrilo... 28 6.1.4 Programi in organizacije za medgeneracijske odnose... 28 6.2 Društva upokojencev Slovenije... 29 7 EMPIRIČNI DEL... 30 7.1 Raziskovalna vprašanja... 30 7.2 Metodologija raziskovanja... 30 7.2.1 Raziskovalne metode... 30 7.2.2 Raziskovalno okolje... 31 7.2.3 Raziskovalni vzorec... 31 7.2.4 Postopki zbiranja podatkov... 31 7.2.5 Etični vidik... 31 8 REZULTATI... 32 9 RAZPRAVA... 44 10 SKLEP... 47 ZAHVALA... 49 LITERATURA IN VIRI... 50 PRILOGA... 1 ANKETNI VPRAŠALNIK... 1 IV

KAZALO TABEL, SLIK IN GRAFOV Tabela 1: Prebivalstvo Slovenije in delež starega prebivalstva... 7 Tabela 2: Prebivalstvo Republike Slovenije po projekcijah prebivalstva 2010-2060... 8 Slika 1: Starostnik na podeželju... 11 Graf 1: Spol anketirancev... 32 Graf 2: Starost anketirancev... 32 Graf 3: Izobrazba anketirancev... 33 Graf 4: Bivanje starostnikov... 33 Graf 5: Bivalne razmere starostnikov... 34 Graf 6: Potreba po pomoči... 34 Graf 7: Aktivnosti, pri katerih starostniki potrebujejo pomoč... 35 Graf 8: Nudenje pomoči... 35 Graf 9: Sprejetje pomoči... 36 Graf 10: Ekonomski status... 36 Graf 11: Pokritje osnovnih življenjskih potreb... 37 Graf 12: Možnost nakupa zdravil brez zdravniškega recepta... 37 Graf 13: Možnost dostopa do zdravniške oskrbe... 38 Graf 14: Zanimanje za zdravje in upoštevanje zdravnikovih navodil... 38 Graf 15: Aktivnosti, v katere se starostniki vključujejo... 39 Graf 16: Preživljanje prostega časa... 40 Graf 17: Društvo upokojencev... 40 Graf 18: Vzdrževanje stikov... 41 Graf 19: Možnosti obiska patronažne medicinske sestre... 41 Graf 20: Obiski patronažne medicinske sestre... 42 Graf 21: Občutek osamljenosti... 42 Graf 22: Kakovostno življenje... 43 Graf 23: Predlogi za bolj kakovostno življenje... 43 V

1 UVOD» Znati se starati je vrhunec modrosti in eno najtežjih poglavij umetnosti v življenju. «(H. F. Amiel) Število starejšega prebivalstva iz leta v leto vse bolj narašča. Staranje se pri določenih ljudeh opazi prej, pri nekaterih pa kasneje. Zdravo starost omogoča zdrav način življenja v mladosti in poznejših odraslih letih. Nekoč so bili ljudje bolj podvrženi določenim boleznim, dandanes pa zaradi boljših življenjskih razmer in telesne aktivnosti postajajo starostniki čedalje bolj zahtevni del prebivalstva. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) definira aktivno staranje kot»proces optimiziranja priložnosti za zdravje, participacijo in varnost, da bi izboljšali kakovost življenja starostnikov«(pavliha, 2008, str. 6). Ramovš (2003, str. 44) navaja, da je bistvo kakovostnega življenja zdravo življenje in zavestna krepitev zdravja z zdravim in rednim prehranjevanjem brez razvad, pravo razmerje med delom in počitkom in ravnovesje med telesnim ter duševnim naporom. Zelo pomembno je tudi spoznavanje in obvladovanje sebe, radovednost za dojemanje novega, stalno učenje ter nenehno usklajevanje medčloveških odnosov in razmerij. V sklopu kakovostnega staranja starostniki ne smejo zanemarjati upada funkcionalnih sposobnosti in ne odlašati z ukrepanjem. Živeti morajo kakovostno do zadnjega trenutka oziroma do pozne starosti. Za doseganje le-tega so pomembni ustrezno zdravljenje bolezni, telesna in psihična dejavnost ter ustrezno prehranjevanje. V zagotavljanje kakovostne starosti pa sodi tudi to, da imajo starostniki na razpolago potrebno oskrbo in da to oskrbo glede na potrebe lahko sprejemajo. Pogoj za kakovostno staranje je, da upoštevamo celotnega človeka z vsemi njegovimi potrebami, zmožnostmi in nalogami, ter da upoštevamo dejstva, da je vsak človek edinstven in enkraten. Na tak način se izboljša zdravje starostnika in tudi varnost v okolici 1

starostnikovega bivanja. Za kakovostno staranje so bistvenega pomena vzgoja in pridobivanje ustreznega odnosa do življenja (Škrilec, 2010, str. 14). V današnjem času se poudarjajo predvsem lepota, mladost in zdravje. Teh lastnosti se vse bolj oklepajo tudi starostniki in želijo čim dlje časa ostati mladi. Ko človek sprejme svojo starost in živi z njo usklajeno, to še ne pomeni, da ni več ustvarjalen in aktiven, ampak je to osnova skozi katero človek spozna, da je življenje v vseh obdobjih smiselno, tudi v starosti. V vseh življenjskih obdobjih opravlja posebne naloge (Knific, 1997, str. 37). Gotovo je prehod v tretje življenjsko obdobje za večino ljudi eden od najbolj bolečih prehodov v življenju. Na prehodu v tretje življenjsko obdobje čakajo človeka travmatični dogodki in siloviti stresi, kot so odhod zadnjega otroka iz družine, upokojitev in prej ali slej smrt enega izmed zakoncev. Pogosto nastopijo tudi finančne težave in osamljenost, nekateri starostniki odidejo v domove za starejše in druge zavode, kjer so življenjske razmere popolnoma drugačne, kakor je bil vajen doma (Pečjak, 1998, str. 13). 2

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA 2.1 Namen Namen diplomskega dela je prikazati kakovost življenja starostnikov na podeželju in z raziskavo ugotoviti, kakšna je kakovost življenja starostnikov na področju Goričkega. 2.2 Cilji Cilji diplomskega dela so: predstaviti kakovostno življenje starostnikov, predstaviti potrebe in spremembe v starosti, opisati oblike pomoči starostniku na domu, ugotoviti, kako imajo starostniki urejene osnovne življenjske razmere (stanovanje, prehrano, skrb za osebno higieno, dostop do zdravniške oskrbe, socialne razmere), ugotoviti, koliko je starostnikom omogočena pomoč na domu, raziskati, kako se starostniki na podeželju vključujejo v različne aktivnosti. 3

3 GERONTOLOGIJA Gerontologija je sestavljena iz besed geron star, prileten, siv; v samostalniški rabi pa starec, starček, in logos govorjenje, beseda, pogovor, govorica. Gerontologija je to, kar pove njeno lastno ime: znanost ali veda o starosti, staranju in starih ljudeh (Ramovš, 2003, str. 31).»Po definiciji Združenih narodov je gerontologija veda o procesih staranja ter morfoloških, fizioloških, psiholoških in socialnih vidikih starostnega obdobja življenja. Gre torej za integrativno in interdisciplinarno vedo o starem človeku, ki zajema zdravstvene, biološke, psihološke, socialne in druge lastnosti, značilne za starega človeka kot biosocialno bitje. Ta veda nima svoje znanstvene metodologije, temveč uporablja postopke drugih ved.«(cijan in Cijan, 2003, str. 21) Po Accettu (1987, str. 5) lahko opredelimo gerontologijo kot socialno-medicinsko znanost 21. stoletja. Obravnava socialno in zdravstveno problematiko starejših prebivalcev, ki se je prav zaradi povečanja števila starejših močno razširila. Začetek 20. stoletja je bil v medicinskem smislu zaznamovan z nastankom in hitrim razvojem otroškega zdravstva pediatrije. Povprečna življenjska doba je v Evropi, kjer so bile socialno-medicinske okoliščine med vsemi celinami še najboljše, znašala komaj 40 let. V drugi polovici 20. stoletja pa se je povzpela čez 70 let in se še vedno vzpenja. Prav zaradi tega je konec 20. stoletja zaznamovala socialno-medicinska problematika starejših prebivalcev. Torej lahko trdimo, da se je to stoletje začelo z vprašanji pediatrije in končalo z vprašanji geriatrije, zdravstva starejših ljudi. 3.1 Delitev gerontologije Gerontologijo delimo na tri velike skupine: socialna gerontologija, medicinska gerontologija ali geriatrija in eksperimentalna gerontologija (Accetto, 1987, str. 6). 4

3.1.1 Socialna gerontologija Je najobsežnejša skupina gerontologije, ki se ukvarja s socialnimi vidiki staranja in starosti. Proučuje vplive družbenih premikov na staranje in starost ter obratno; vpliv stare populacije na razvoj družbe. Pri svojem delu morajo upoštevati zakonitosti socialne gerontologije strokovni ali znanstveni delavci, sociološko usmerjeni delavci, zdravstveni delavci in družbeni delavci (Accetto, 1987, str. 6). Socialna gerontologija preučuje odnos med starostnikom in družbo in zajema življenjske pogoje, zaposlovanje, delovno sposobnost, upokojitev, organizacijo življenja starih ljudi in družinske odnose (Cijan in Cijan, 2003, str. 22). 3.1.2 Medicinska gerontologija ali geriatrija Je veda, ki proučuje zdravstvene vidike staranja in starosti in tudi vpliv staranja in starosti na razvoj organizacije zdravstva. O geriatriji morajo biti poučeni tako splošni zdravniki, kakor tudi zdravniki specialisti. Delo s starostniki kateregakoli specialističnega področja mora biti gerontološko usmerjeno, pa čeprav pri obravnavanem starostniku sploh nimamo opraviti z boleznijo, ki je tako ali drugače povezana s staranjem ali starostjo (Accetto, 1987, str. 7). Geriatrija se ukvarja s proučevanjem, ugotavljanjem zdravstvenega stanja in zdravljenjem starejših. Njen temeljni cilj je s preventivnimi ukrepi in s starostniku prilagojenim zdravljenjem ohraniti fizično, psihično in socialno stabilnost tudi v pozni življenjski dobi (Milavec Kapun, 2011, str. 10). 3.1.3 Eksperimentalna gerontologija Je najstarejša skupina gerontologije, ki s poskusi na živalih proučuje in ugotavlja dinamiko staranja. S proučevanjem staranja, trajanjem življenja in z vprašanji smrti so se v minulih tisočletjih bolj ukvarjali filozofi kot pa znanstveniki (Accetto, 1987, str. 8). Vsebina te veje je zagotovo najstarejša. Vse odkar živi človeški rod, ljudje proučujejo staranje, trajanje življenja in se ukvarjajo z vprašanji smrti in smrtnosti (Milavec Kapun, 2011, str. 10). 5

3.2 Staranje prebivalstva Prebivalstvo Slovenije se nezadržno stara. To dejstvo predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov v prihodnosti. Ob koncu leta 2010 je bilo 16,5 % prebivalcev Slovenije starih 65 let, pred desetimi leti je bilo prebivalcev v tej starosti 14,1 % (Brnot, 2011). Ramovš (2003, str. 29) opredeljuje staranje kot»dogajanje, ki poteka vse življenje, največji pomen pa ima v starosti. Besedo staranje uporabljamo, kadar govorimo o tem dogajanju pri posameznem človeku ne glede na to, koliko je star in kadar govorimo o sožitju vseh treh generacij z vidika njihovega staranja«.»starost je pri vseh živih bitjih neizbežno življenjsko obdobje. Želja vsakega človeka nedvomno je, da bi se normalno staral brez večjih pretresov. Pri mnogih ljudeh je staranje spontan proces, ki ga niti ne opazijo, niti ne omenjajo. Nekateri pa se s starostnimi spremembami ne morejo soočiti in jih prenašajo kot breme«(hojnik Zupanc, 1997, str. 12). Človeški organizem se v starosti po določenih posebnostih razlikuje od organizma v srednjem življenjskem obdobju.»staranje je časovno trajanje življenja, kjer pride v organizmih do posebnih napredujočih in nepovratnih sprememb sestave in funkcije.«veliko organov in telesnih funkcij začne slabeti okrog 45. leta starosti, izrazite spremembe pa nastopijo po 65. letu (Kapš, 1999, str. 12). Ramovš (2003, str. 69) deli starost v 3 skupine: Kronološka starost, ki jo pokaže rojstni datum. Za kronološko starost so šteli do nedavnega starost do dopolnjenega 65. leta, po letu 2000 pa med staro prebivalstvo štejejo ljudi, ki so stari nad 60 let. Pri vseh ljudeh poteka enako hitro, človek nanjo nima nobenega vpliva. Funkcionalna starost, ki se kaže v tem, koliko je človek sam sposoben samostojno opravljati temeljna življenjska opravila in koliko je zdrav. Zdravniki to starost imenujejo biološka. Nanjo človek lahko vpliva s svojim načinom življenja. 6

Doživljajska starost, ki se kaže v tem, kako človek sprejema in doživlja svojo trenutno starost in vse, kar je z njo povezano. Je popolnoma odvisna od človeka samega. Meja 65 let, ki določa začetek starostnega obdobja, je za nekatere prenizka, saj poznamo starostnike, ki so pri teh letih še vedno zelo vitalni in produktivni. Kljub temu pa statistike kažejo, da se po 65. letu vse pogosteje pojavljajo zdravstvene težave, kot so: nevrovaskularna obolenja, demence, kronične bolezni in poškodbe. To so le nekateri izmed zdravstvenih problemov, ki vodijo v zmanjšano zmožnost izvedbe vsakodnevnih aktivnosti in sodelovanja v družinskem življenju (Lebar et al., 2006, str. 29). 3.2.1 Staranje prebivalstva v Sloveniji»V starosti je zelo živo vprašanje o smiselnosti življenja. Ob neuresničenih življenjskih zamislih in čedalje manjšem socialnem pomenu, se staremu človeku vse bolj vsiljuje vprašanje, kolikšno vrednost in kakšen pomen je imelo prizadevanje v njegovem življenju.«(ramovš, 1997, str. 13) Tabela 1: Prebivalstvo Slovenije in delež starega prebivalstva Vsi prebivalci (št.) 65 let in več (št.) 65 let in več (%) 1961 1.591.507 124.218 7,8 1971 1.744.882 169.838 9,7 1991 1.965.986 214.684 10,9 1999 1.987.755 275.400 13,9 2001 1.994.026 282.711 14,2 2004 1.997.590 287.652 14,4 2010 2.048.951 338.077 16,5 Vir: Statistični urad Republike Slovenije (2011a). Tabela 1 nam pokaže, kako sta prebivalstvo Slovenije in delež starega prebivalstva naraščala od leta 1961-2010. 7

Mlado prebivalstvo je tisto, ki ima manj kot 4% ljudi starejših od 65 let. Zrelo prebivalstvo ima 7% ljudi starih nad 65 let. Sledi kategorija staro prebivalstvo, kjer je delež starih nad 65 let 10%. Prebivalstvo, ki pa ima nad 10% ljudi, ki so stari nad 65 let, pa je zelo staro (Ramovš, 2003, str. 231). Če upoštevamo takšno razvrstitev, pridemo do zaključka, da v zadnjih 50. letih prebivalstvo Slovenije ni bilo nikoli mlado, ampak je prešlo od zrelega do zelo starega prebivalstva. Tabela 2: Prebivalstvo Republike Slovenije po projekcijah prebivalstva 2010-2060 Št. prebivalcev 0-14 let (%) 15-64 let (%) 65+ let (%) 80+ let (%) 2010 2.046.976 14,0 69,4 16,5 3,9 2020 2.142.217 15,2 65,0 19,8 5,2 2030 2.154.609 13,7 62,2 24,2 6,3 2040 2.141.070 12,9 59,6 27,5 9,2 2050 2.114.985 13,9 55,5 30,6 10,9 2060 2.057.964 13,7 54,8 31,6 12,7 Vir: Razpotnik, Statistični urad Republike Slovenije (2011b). V naslednjih 50. letih se bo zelo pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Prebivalstvo se bo predvidoma precej hitro povečevalo in do približno leta 2025 bo imela Slovenija okrog 2.155.000, nato pa bo število prebivalcev začelo počasi padati. Glede na napovedi bo leta 2060 imela Slovenija okrog 2.058.000 prebivalcev, od teh bo starejših od 65 let slaba tretjina. 8

3.2.2 Spremembe v starosti Staranje je v različnih življenjskih obdobjih drugačno. Nihče se mu ne more izogniti, lahko pa s svojim načinom življenja na svoje staranje pomembno vpliva. Zdrav način življenja v mladosti omogoča tudi bolj zdravo starost (Pentek, 1997, str. 45). Nekateri starejši spontano naredijo osebno življenjsko bilanco, iščejo smisel življenja in se soočajo s smrtjo. Ob pogledu v preteklost si lahko rečejo:»ko se ozrem nazaj, sem zadovoljen s svojim življenjem«. Nekateri pa ne izražajo takega zadovoljstva in si želijo urediti in spremeniti življenje, najti osebno zadovoljstvo in izkoristiti novo, morda tudi zadnjo življenjsko priložnost. Nekaterim se zdi življenje monotono, zapravljeno in bi ga, če bi imeli to možnost, ponovno začeli drugače. Tudi v starosti lahko oblikujejo nove interese in si zastavijo nove cilje (Kogoj, 2004, str. 750). Starostniki doživljajo v starosti marsikatere spremembe, ki se lahko izražajo telesno in tudi duševno. Pojavijo se različne bolezni, otroci se odselijo in si ustvarijo družino, nekateri izgubijo partnerje, ostanejo sami, drugi so prepuščeni raznim institucijam. Le redki lahko skrbijo sami zase ali potrebujejo delno pomoč. 3.2.2.1 Fiziološke spremembe v starosti Nekatere spremembe so vidne že na zunaj in vplivajo na spremenjen videz starejše osebe. Spreminja se koža, ki postaja vse tanjša in nagubana, lasje postanejo beli zaradi izgube barvila in začnejo izpadati. S staranjem se slabšata vid in sluh, drža telesa je spremenjena in hoja upočasnjena. Med 60. in 70. letom starosti začne pešati moč mišic in to za kar 30 do 40 %. Te spremembe se ne pojavijo pri vseh starejših ljudeh enako izrazito. V starosti so prisotne tudi spremembe, ki se kažejo s spremenjenim delovanjem telesnih organov. Zmanjša se prožnost pljuč, dihalne mišice slabijo, prsni koš pa postaja bolj rigiden. Dostikrat so prisotne pljučnice, ki so pomemben vzrok smrti pri starejših. 9

Zelo pomembne so spremembe v ustih, kot so izguba zob, tanjšanje ustne sluznice, zmanjšanje števila okušalnih čutnic, zmanjšano izločanje sline. Hrana, ki prihaja v želodec je manj kakovostno obdelana. Pojavijo se težave pri požiranju, zmanjšano je izločanje sokov, veliko starostnikov pa ima težave z obstipacijo (zaprtostjo). Pojavijo se spremembe v delovanju srca in ožilja. Žile s starostjo izgubljajo prožnost, ker elastično tkivo nadomesti manj kakovostno tkivo. Vanje se začnejo nalagati nekatere snovi iz krvi (maščobe, holesterol), nastajajo ateromatozni nanosi. Takšna mesta so idealna za razvoj krvnih strdkov, kjer žilo zožijo in jo lahko povsem zamašijo (Pentek, 1997, str. 47). 3.2.2.2 Psihološke spremembe v starosti Psihološke spremembe so posledica starostnih sprememb v možganih, ki se kažejo v zmanjševanju senzoričnih in intelektualnih funkcij. Zmanjšuje se tudi sposobnost prilagajanja novim okoliščinam. Starejši se tudi hitreje utrudijo, motnje spomina so večje, manj spijo in zato rabijo več počitka. Starost prinaša številne stiske, pogoste pa so tudi duševne motnje, kakršni sta depresija in demenca. Te pomembno vplivajo ne le na bolnika, ampak na celotno družino. V starosti je marsikdo še dovolj zdrav za kakovostno, ustvarjalno in samostojno življenje. Po drugi strani pa ni zanemarljiv delež tistih, ki so že povsem odvisni od pomoči bližnjih zaradi posledic različnih bolezni. Kot so različne zmožnosti starostnikov, so različne tudi njihove potrebe. Nekaterim zadošča že samo občutek, da se lahko, v primeru hujših težav, zanesejo na skrbne otroke in vnuke, drugim pa ni več mogoče zagotoviti kakovostnega življenja v domačem okolju in so zato prisiljeni odločiti se za bivanje v domovih za starejše (Kogoj, 2004, str. 749). Najpogostejši vir stisk so starostnikom različne izgube in odvisnost od tuje pomoči, osamljenost, strah pred smrtjo, življenjska naveličanost, dolgčas ter bojazen pred visoko starostjo. V starosti so pogoste tudi duševne motnje, ki so lahko nadaljevanje duševnih motenj iz mladosti (shizofrenija in ostale psihoze, depresija) ali pa novonastale duševne motnje (demenca, delirij) (prav tam, str. 749). 10

Z leti se miselni procesi upočasnijo. Pojavljajo se težave s spominom in pozornostjo. Starostna izguba spomina se kaže s pozabljanjem imen, iskanjem denarnice, ključev, vendar starostnik pri tem vseeno normalno deluje in je samostojen pri vsakodnevnih aktivnostih, kot so: umivanje, oblačenje, hranjenje. Slika 1: Starostnik na podeželju Vir: Lasten vir 11

4 KAKOVOSTNA STAROST» Življenje najbolje uporabimo, če ga porabimo za nekaj, kar traja dlje, kot življenje samo. «(William James) Starostniki se z veseljem radi spominjajo velikih in pomembnih dogodkov, ki so se jim v življenju zgodili, hkrati pa ne morejo pozabiti tistih, ki so v njih pustili neprijetne spomine in bolečino. Ti trenutki so jih naredili močnejše za vsako naslednje soočenje s težkimi preizkušnjami in izgubami. Prav po takšnih velikih dogodkih največkrat vrednotimo kakovost svojega življenja. Vsa naša dejanja, misli in besede, ki potekajo na zavedni in nezavedni ravni, se zapišejo v nas in vplivajo na naše življenje. Bolj, ko se jih bomo zavedali, jih znali upoštevati in uporabiti, več bomo znali prispevati k svoji osebni rasti, zadovoljstvu z življenjem in ne nazadnje tudi k njegovi kakovosti (Godec, 2008, str. 6). Kakovostno starost omogočajo mnogi zdravstveni, socialni, vedenjski in psihološki dejavniki, ki se prepletajo in vplivajo drug na drugega. Primarni so vsekakor zdravstveni, kajti za človeka, ki ga tarejo starostne in druge bolezni, nikakor ne moremo reči, da doživlja kakovostno starost. Velja pa tudi obratno. Dobro zdravje samo po sebi še ne zagotavlja kakovostnega življenja, če ga ne spremljajo dobro počutje, zadovoljstvo s seboj in topli socialni odnosi (Pečjak, 1999, str. 6). Križajeva (1999, str. 273) navaja, da smo pri nas pri obravnavi starostnikov še vedno polni različnih predsodkov in stereotipov (da so vsi starejši ljudje enaki, nemočni, senilni, izkoriščevalni, egoistični) in da ne upoštevamo dovolj njihovih želja, potreb in sposobnosti. Naša družba še vedno dopušča zapostavljanje starejših in tako izgubljamo neprecenljivo bogastvo, ki ga starostniki nosijo v sebi. Usode starejših ljudi ne moremo in ne smemo prepuščati naključju, ampak je na nas dolžnost, da poskrbimo, da bo življenje starostnikov tudi po upokojitvi aktivno in kakovostno. 12

4.1 Kakovost življenja v starosti Kakovost se v različnih življenjskih obdobjih spreminja, tako kot se spreminjajo potrebe in sposobnosti posameznikov. Za proučevanje kakovosti življenja se največkrat uporabljajo kazalci, kot so: izobrazba, stanovanjske razmere, finančni viri, zaposlitev, družina in odnos med partnerjema ter načrti za bližnjo prihodnost (Lupšina, 2006, str. 15). Ko govorimo o kakovostni starosti se moramo zavedati, da je človekovo tretje življenjsko obdobje povezano z njegovimi srednjimi leti in mladostjo. Prav tako je tretja generacija neločljiva od srednje in mlade, če hočemo govoriti o njeni kakovostni starosti. Če stari ljudje prezrejo mlado in srednjo generacijo v njunih lastnih radostih in težavah, izgubijo pod seboj stvarna socialna tla, njihovo življenje se izgublja čedalje bolj v socialni praznini, tako da njihova starost ne more biti kakovostna (Ramovš, 2003, str. 47). Kakovost življenja v starosti je odvisna od naslednjih virov: materialni oz. strukturni viri (dohodek, lastništvo trajnih dobrin, stanovanjske razmere in kakovost bivalnega okolja), telesni viri fizičnega zdravja in funkcionalnih sposobnosti posameznika, dostop do institucij, ki zagotavljajo psihosocialno in zdravstveno pomoč ter varstvo, obstoj družinsko-sorodniških varovalnih, negovalnih in podpornih mrež (Rener, 1997, str. 40). Kakovost življenja je prav tako odvisna tudi od okolja v katerem star človek živi. V primerjavi z mlajšimi, aktivnimi člani družine ali družbe, živijo stari ljudje v slabših razmerah. Slabša stanovanja se kažejo v starosti stanovanja, notranji, največkrat za starega človeka nefunkcionalni opremi. Zlasti v urbanem okolju se pojavi še težja dostopnost do stanovanja (Rapoša Tajnšek, 1993, str. 140). 13

Ramovš (2003) meni, da je za kakovostno staranje nujno potrebno troje: Oseben medčloveški odnos in komunikacija; star človek potrebuje tesen medčloveški odnos in redno komunikacijo z nekom, ki ga doživlja kot svojega. Če tega nima se počuti osamljenega. Sprejemanje starosti in doživljanje njene smiselnosti; človek mora svojo starost sprejeti in jo doživljati kot življenjsko obdobje, ki je v primerjavi s prejšnjimi obdobji specifično, vendar pa enako pomembno in smiselno. Da lahko to dosežemo, se moramo zavestno pripraviti na kakovostno starost že v srednjih letih. Predajanje življenjskih izkušenj mladi in srednji generaciji; to je mogoče le v primeru, če so vse tri generacije povezane med seboj in če med njimi poteka tekoča komunikacija na osebni in bivanjski ravni. V današnjih časih je prepad med generacijami vse večji in je tako komunikacijo zelo težko doseči. 4.1.1 Pomen bivalnega okolja v starosti Bivalno okolje je v starosti zelo pomembno. Starostniki se najboljše počutijo v domačem in znanem okolju med svojci. Dokler so stari ljudje telesno in duševno zdravi in lahko skrbijo za sebe, ne razmišljajo o odhodu v dom za ostarele ali kakšno drugo obliko institucionalnega varstva. Raziskave kažejo, da relativno zdravi ljudje v starosti najbolj uživajo življenje. Težave pa se pojavijo takrat, ko zbolijo in se počutijo onemogle. Otroci odrastejo, skrbijo zase in svojo družino ter gredo svojo pot. Starostnik jim je velikokrat v breme. Accetto (1987, str. 31) poudarja eno izmed načel sodobne gerontologije, da mora družba za svoje stare prebivalce skrbeti tako, da bi mogli čim dlje ostajati v tistem okolju, kjer so živeli v svojih najaktivnejših letih. Starejši ljudje si želijo čim dlje ostati v domačem okolju, želijo si družbe različnih generacij, čim dlje si želijo obdržati neodvisnost in samostojnost (Sendi et al., 2003, str. 129). 14

Za starostnike je zelo pomembna ureditev bivalnega prostora. Urejen širši bivalni prostor zajema primerno urejene in dostopne trgovine, banke, pošte, poslopja za prireditve in družabna srečanja ter druge javne ustanove. Pri tem so zelo pomembne različne arhitektonske bariere, ki lahko ovirajo gibanje starostnikov. Ožji bivalni prostor pa pomeni ureditev stanovanj (Pentek, 1995, str. 13). Pri nas gradijo vse več varovanih stanovanj, ki so prilagojena različnim, predvsem gibalnim prizadetostim starejših oseb. V starosti se človeku zmanjša tudi prilagodljivost, sposobnost adaptacije.»zato tudi kakršnokoli premeščanje starih ljudi iz kraja v kraj, iz ene zgradbe v drugo, včasih celo iz ene sobe v drugo, močno prizadene sposobnost prilagodljivosti «(Accetto, 1987, str. 33) Raziskave v Sloveniji kažejo, da so svojci (partner in otroci) prvi pomočniki staremu človeku v stiski. Ugotovili smo, da obstaja najboljše medgeneracijsko sožitje v primerih, ko otroci in starši živijo v isti hiši, vendar v ločenem gospodinjstvu. Največ takih bivalnih oblik je v primestnem okolju. Na podeželju pa prevladujejo skupna gospodinjstva. Pomoč v družini temelji na solidarnosti in občutku odgovornosti. Otroci se čutijo moralno odgovorne, da pomagajo svojim staršem, ko so v stiski. Vzorec družinske povezanosti je odvisen od življenjskega stila, nastalega v prejšnjih letih življenja (Hojnik Zupanc, 1997, str. 119). 4.1.2 Starostnik na podeželju Goričko je 511 km² velika, gričevnata pokrajina v severovzhodni Sloveniji, ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko. Obsega 11 občin in 90 vasi. Na Goričkem je veliko možnosti za turizem. Narava je neokrnjena, povsod veliko živali, dreves, svežega zraka in ostalih dobrot, ki jih v mestu ni. Uživate lahko ob sprehodih v naravi, ob številnih potokih, njivah in vaških cestah. Zelo pomembno vlogo na kakovost življenja starostnikov na podeželju imajo socialne mreže in medčloveški odnosi. Res je, da lahko vedno zaprosiš za pomoč soseda na podeželju. Tudi sorodnike, če so v bližini. Mnogo je namreč takih, ki so odšli boljše življenje iskat kam drugam, starši pa so ostali na podeželju. Dandanes veliko starostnikov 15

živi izključno od pokojnin. Le te so znatno manjše od minimalne plače v Sloveniji. To pa pomeni, da veliko starih ljudi živi na robu revščine, kar ima prav tako velik vpliv na kakovost njihovega življenja. 4.2 Potrebe v starosti Dober pristop k razumevanju človeka oz. kakovosti njegovega življenja so njegove potrebe. Poznavanje in upoštevanje vseh človekovih potreb je osnovni pogoj za kakršnokoli smiselno delo z ljudmi ali za ljudi.»potrebe so temeljni mehanizem živih bitij, da se ohranjajo in napredujejo. Kakovost človeškega življenja se meri po tem, koliko in v kakšni medsebojni skladnosti so zadovoljene vse njegove potrebe. Še tako dobro zadovoljevanje nekaterih potreb ob zanemarjanju drugih pomembnih potreb povzroča življenjske motnje, lahko pa izniči vse zadovoljstvo obstoječe zadovoljitve.«(ramovš, 2003, str. 87) Osnova kakovostnega staranja so zadovoljene osnovne potrebe po materialni preskrbljenosti ter po ohranjanju telesne, duševne in delovne svežine. V pozni starosti je posebej pomembna potreba po negi in oskrbi v onemoglosti (Ramovš, 2011, str. 62). Več avtorjev (Flaker et al., 2008, str. 19) govori o tako imenovani novi potrebi, ki prejšnja leta ni bila preveč v ospredju, in sicer o potrebi po dolgotrajni oskrbi. Ta se kaže po eni strani kot potreba po novem stebru socialne varnosti, po drugi pa po drugačnem organiziranju odgovorov na potrebe ljudi. Z demografskimi spremembami se je število ljudi, ki zaradi bolezni, dolgotrajne stiske ali oslabelosti potrebujejo dolgotrajno pomoč in podporo drugih, povečalo. Naraščanje te potrebe je povzročil napredek medicine, saj danes vse več ljudi preživi nesreče ali hude bolezni in poškodbe in potrebujejo dolgotrajno oskrbo. 16

4.2.1 Potreba po materialni preskrbljenosti V današnjem času so v ospredju človekove telesne in materialne potrebe, kot so zadovoljevanje potreb po hrani, obleki, toplem stanovanju, čistoči, zdravju, razvedrilu, delu, samostojnosti in podobnem. Vse to zadovoljevanje potreb pa je odvisno od mesečnega ali letnega denarnega dohodka, s katerim človek razpolaga. V preteklosti je bila materialna varnost starega človeka odvisna od imetja, ki ga je imel v lasti in od družinske socialne mreže, ki je zanj skrbela v onemoglosti. V današnjem času je glavni vir materialne preskrbljenosti starostno in invalidsko pokojninsko zavarovanje, ki temelji na zaposlitvi. Poleg tega pa je danes materialna preskrbljenost v starosti zelo odvisna od osebnega premoženja in prihrankov posameznega človeka. Tistim starostnikom, ki nimajo ne pokojnine in ne imetja, pa pokojnino, denarne dajatve, nastanitev v dom za starostnike in podobno priskrbi socialna država (Ramovš, 2003, str. 94). 4.2.2 Potreba po ohranjanju telesne, delovne in duševne svežine Zdravje, telesna, duševna in delovna svežina so temeljne potrebe in vrednote v tretjem življenjskem obdobju, katerim je potrebno vse življenje posvečati veliko pozornosti, še posebej v starosti. Dokazano je, da se mnogi ljudje, ki v srednjih letih opravljajo svoje poklicno delo sede, odvadijo rednega dela in zadostnega telesnega gibanja. Gibanje v času službe je zaradi hitenja stresno in nezdravo ter sproščujoče. Ko se ljudje upokojijo, se mnogi še manj gibljejo. Pomanjkanje gibanja v povezavi z neprimernim prehranjevanjem pa v starosti vodi do oslabelosti, slabega počutja in nastanka bolezni. Vse to človeka še bolj prisili k mirovanju, čedalje manj je aktiven in zato tudi čedalje bolj socialno osamljen (Ramovš, 2003, str. 95). Za kakovostno starost je vse življenje potrebno skrbeti za telesno in duševno zdravje, prisluhniti telesnim potrebam po gibanju, zdravi prehrani in izbiri dela, ki ga opravlja z veseljem in uspehom. Zelo pomembno je, da se posameznik v nobenem obdobju svojega življenja ne zanemari. Vse življenje mora zavestno skrbeti za svoje zdravje in dobro 17

počutje. Tega se mora zavedati že od začetka srednjih let, da se lahko glede na svoje zmožnosti navadi in zavestno skrbi za svoje telo tudi v starosti (prav tam, str. 97). 4.2.3 Potreba po osebnem medčloveškem odnosu Potreba po medčloveški povezanosti z ljudmi je ena izmed najpomembnejših potreb. Bogat in zdrav star človek se lahko počuti popolnoma osamljenega, če nima nekoga, ki ga jemlje resno kot človeka in ga sprejema takšnega, kakršen je. Potrebuje človeka, kateremu lahko zaupa, se z njim pogovarja, človeka, ki ceni njegove življenjske izkušnje in ga ima rad. Včasih je bil tak človek družinski član ali tesni sorodnik, danes pa jih večina najde takšnega človeka med tistimi, s katerimi so povezani po lastni pobudi in prijateljskem načelu. Osamljenost je v starosti ena izmed najhujših tegob. Osamljeni starostniki začnejo svoje življenje in preteklost doživljati kot nevredno. Zaprejo se vase, gledajo predse v tla ali v daljavo in začnejo duševno životariti (Ramovš, 2003, str. 98). Osamljenost je povezana z izgubo bližnjih oseb, a tudi z redkejšimi socialnimi stiki. Službe ni več, drugih socialnih obveznosti je manj, poleg tega pa starostniki za mlade praviloma niso več zanimivi, še posebej kadar ne najdejo načina in ne storijo ničesar, da bi bili. Osamljenost spremljata tesnobnost ter strah pred prihodnostjo in morebitno bližnjo smrtjo (Pečjak, 1998, str. 149). 4.2.4 Potreba po doživljanju smisla starosti»čim bolj se človek stara, tem bolj živo je vprašanje, kolikšno vrednost in pomen je imelo vse prizadevanje v njegovem življenju. Ob pojemanju telesnih in duševnih moči, boleznih, osamljenosti, zavesti zmot in krivde v življenju, bližajoči se smrti in drugih starostnih tegobah se mu čedalje ostreje zarezuje v zavest vprašanje o smislu vsega tega, o pomenu in vrednosti sedanjega trenutka, o smislu življenja v celoti.«(ramovš, 2003, str. 110) 18

V mlajši in srednji starosti se začne človek ozirati v svojo preteklost, lista družinske albume, se spominja dogodkov, pregleduje možnosti, ki jih je imel in jih je ali jih ni izkoristil, ocenjuje uspehe in neuspehe in si polaga račune. Pozitivna bilanca prinaša zadovoljstvo, negativna pa zagrenjenost, umik vase, brezvoljnost in vdanost v usodo. Tisti, ki imajo še dovolj energije in možnosti, skušajo popraviti zamujeno in so ravno v teh letih izjemno aktivni (Pečjak, 1998, str. 154). Star človek, ki ne doživlja smisla svoje starosti, ostane brez energije za opravljanje številnih nalog, ki bi jih sicer zmogel in za kljubovanje starostnim težavam. Če obstaja ena sama situacija v življenju, ki ne bi vsebovala nikakršne smiselne možnosti za človeka, bi to pomenilo, da življenje kot celota nima svojega smisla. Predpogoj za osebno iskanje smisla starosti je, da človek sprejme starost kot enako smiselno obdobje življenja, kakor so bila mladost in srednja leta (Ramovš, 2003, str. 110). 19

5 POMOČ IN SVETOVANJE STAROSTNIKU Veliko starostnikov je kronično bolnih in posledično to za zdravstvo pomeni, da ima ta populacija povečane potrebe, toda vedeti moramo, da večina starejših ne potrebuje dragih preiskav, ampak predvsem pomoč na čisto drugih, bolj vsakdanjih področjih življenja. Starejši so velikokrat osamljeni in potrebujejo nek medčloveški stik oziroma odnos. Največkrat potrebujejo pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih, kot so izvajanje osebne higiene in urejanje, pri hranjenju in pripravi hrane, pri gibanju, različnih gospodinjskih opravilih itd. Ocenjujejo, da v svetu do 15% oseb, starejših od 65 let, potrebuje pomoč pri vsakdanjih Telesne omejitve so najpogosteje posledica bolezni gibal, ki jih pri osebah nad 65 let najdemo v 50%, in polovica teh oseb je zaradi prisotnosti omenjenih bolezni omejena v pomičnosti (Poredoš, 2004, str. 755). 5.1 Starostnik in družina»družina je v življenju starega človeka pomembna postavka. Pomeni mu primarno varnost. Lahko bi rekli, da je zakonitost človeške družbe, da se življenje začne v družinski skupnosti in se tam tudi konča.«(hojnik Zupanc, 1994, str. 5) Starostnik potrebuje v nas, ki smo njegova družina, sogovornika, kateremu lahko zaupa, s katerim lahko deli svojo preteklost. Pomembno je, da lahko svojo preteklost prenese k nam v sedanjost.»na starega človeka v družini se moramo obrniti, da nam pove o svojem življenju, o ljudeh, ki jih je poznal, o svetu, v katerem je živel.«človek je torej družinski človek, ki ostaja vezan in povezan s svojo družino (Čačinovič Vogrinčič, 1994, str. 8 ). Pomembna družinska naloga je vključiti starega človeka v družino, saj na ta način ostane udeležen in je del nje. Sodelovanje z družino varuje starega človeka, mu daje občutek vrednosti in pripadnosti. Stare ljudi je treba spodbujati, da bogastvo svojih izkušenj in modrosti posredujejo mlajšim generacijam. Družina mora nuditi podporo starostniku še posebej takrat, ko je bolan in nemočen (Čačinovič Vogrinčič, 2008, str. 67). 20

Družinski člani so pomembni pomočniki svojim starejšim sorodnikom. V današnjem času so družine vse bolj prostorsko in časovno razbite, zato so medgeneracijska povezovanja ugodna priložnost za vse (Hojnik Zupanc, 1994, str. 61). Klasičnih večgeneracijskih družin, kjer živijo skupaj vsaj tri generacije, je danes zelo malo oz. jih srečamo v glavnem na podeželju. Vendar tudi tu spremenjen način življenja slabša odnose in sožitje v takih družinah. Vse manj ljudi je pripravljenih skrbeti za bolne starostnike, ki potrebujejo celodnevno nego. Marsikateri ne vejo, kaj pomeni živeti z ostarelim in bolnim človekom. Starostnik, ki je vstopil v jesen življenja, pogosto to obdobje težko sprejme. Velikokrat postane nezadovoljen in neprilagodljiv (Klančar, 2007, str. 6). Če je starostnik zdrav, je lahko družini v veliko oporo in v pomoč. Velikokrat pomaga pri varstvu otrok, kaj opravi v gospodinjstvu, pomaga na vrtu, Bolan starostnik pa se začne iz osebe, ki pomaga drugim, spreminjati v osebo, ki pomoč potrebuje. Pri pojavu akutne bolezni ali pri nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja, je vsa družina postavljena pred zahtevo bolj ali manj intenzivne nege. Velikokrat so na to povsem nepripravljeni, se ne znajdejo, jih je strah. Zaradi tega se tudi nemalokrat zgodi, da družina odločno zavrne skrb za bolnega starostnika. Pojavljajo se tudi drugi vzroki, kot so npr. slabi medsebojni odnosi v družini, materialne in finančne nezmožnosti za skrb in nego, bojijo se prevzeti odgovornost, ki je ne bi zmogli in se zaradi tega umaknejo (Pentek, 1994, str. 100). 5.2 Pomoč na domu»pomoč na domu je izven institucionalna oblika varstva, ki omogoča starejši in invalidni populaciji, da ob organizirani pomoči na domu ostane v svojem socialnem in lokalnem okolju čim dalj avtonomna. Izvajajo jo lahko javni zavodi na področju socialnega varstva, centri za pomoč na domu, zasebniki, nevladne organizacije in drugi nosilci.«(cijan in Cijan, 2003, str. 170) 21

Oskrba na domu predstavlja organizirano in neorganizirano zdravstveno in socialno skrb za pomoči potrebne ljudi in se pretežno ali v celoti izvaja na domu izven zdravstvenih ali socialnih ustanov. Oskrbo na zdravstvenem in socialnem področju izvajajo institucije, organizacije in neorganizirani posamezniki ali skupine in jo nudijo tistim, ki jo potrebujejo (Kersnik, 1998, str. 7). Pomoč na domu, kot storitev po Zakonu o socialnem varstvu, predstavlja socialnovarstveno storitev iz okvira javne službe, ki jo zagotavlja občina. Gre za organizirane oblike pomoči socialne oskrbe v primeru starosti, invalidnosti ter v drugih primerih, ko taka pomoč lahko nadomesti institucionalno varstvo. Vsebino storitev, upravičence, izvajalce ter normative natančneje določa Pravilnik o standardih in normativih za opravljanje socialnovarstvenih storitev (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 2005, str. 8). Sama pomoč na domu obsega pomoč pri gospodinjskih opravilih (kuhanje, likanje, pospravljanje, nakupovanje..), pomoč pri hranjenju, oblačenju, negi, spremljanje na sprehode ali kam drugam, kamor starostnik sam ne more. Nekateri pa potrebujejo zgolj prisotnost nekoga, varstvo in vsakdanji klepet. Gre predvsem za pomoč, ki jo starostnik potrebuje v lastnem domu in vsakdanjem življenju in za njega pomeni veliko razbremenitev, ne le, ker je razbremenjen pri delu in v drugih aktivnostih, ampak tudi za to, ker mu svojega doma ni potrebno zapuščati in ostane v njem do konca svojega življenja. Če te pomoči starostnik ne bi imel, bi se po vsej verjetnosti moral preseliti v varovano stanovanje ali v dom za starejše (Pomoč na domu, 2010). 5.3 Patronažna služba»patronažno zdravstveno varstvo je definirano kot posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti, ki so zaradi bioloških lastnosti, določenih obolenj ali neprilagojenosti na novo okolje občutljivi za škodljive vplive iz okolja. Gre za polivalentno dejavnost, ki obravnava zdravega in bolnega človeka, družino in skupnost v ožjem ali širšem okolju od spočetja do smrti.«(berčan, 2008, str. 63) 22

Nosilke patronažnega varstva so patronažne medicinske sestre, po izobrazbi višje ali diplomirane medicinske sestre. Delujejo v okviru zdravstvenega doma in imajo vsaka svoje krajevno območje z bolniki, ki jih stalno obiskujejo. So najožje sodelavke zdravnika pri oskrbi na domu, opravljajo preventivno zdravstveno nego in zdravstveno nego, ki je kurativna dejavnost in se izvaja le po nalogu. Prizadevajo si za zdravje starostnika na telesnem, duševnem, duhovnem in socialnem področju, upoštevajo človekov potencial za samopomoč in sosedsko pomoč, pomembno pa je povezovanje z drugimi službami in dobro sodelovanje z negovalnim in zdravstvenim timom (Zupančič, 2008, str. 9). Starostniki zaradi svojih bioloških lastnosti, spremenjenih življenjskih pogojev, socialne in zdravstvene ogroženosti potrebujejo poglobljeno individualno obravnavo. Patronažna medicinska sestra, ki prihaja na domove starostnikov, je na začetku tujka. Po navadi je potrebnih več obiskov, da si pridobi zaupanje starostnika. Pri starostnikih ugotavlja probleme in potrebe po zdravstveni negi, načrtuje intervencije zdravstvene nege, jih izvaja in vrednoti dosežene cilje. Starostnikom svetuje o zdravem načinu življenja in opozarja na rizične faktorje, ki lahko ogrozijo njihovo zdravje. Z zdravstveno-vzgojnim delom, svetovanjem in učenjem starostnika želimo doseči samostojnost, čim večjo stopnjo samooskrbe pri izvajanju življenjskih aktivnosti za krepitev in ohranitev zdravja, preprečevanje bolezni ter čim daljše bivanje v domačem okolju (Berčan, 2008, str. 64). 5.3.1 Vloga medicinske sestre pri svetovanju starostniku Pri obravnavi starostnikov je empatija zelo pomembna sposobnost medicinske sestre. Starostnika mora dobro poslušati, razumeti njegovo stisko in objektivno presojati. Zadovoljena potreba po osebnem medčloveškem odnosu je za starostnika bistvenega pomena, saj starostnik potrebuje reden osebni stik z drugim človekom. Velikokrat je ta človek prav medicinska sestra, ki mora s starostnikom zgraditi trden odnos, ki temelji na 23

zaupanju. Pomembno je, da medicinska sestra daje s svojo profesionalnostjo in zgledom starostniku občutek, da ji lahko zaupa in verjame. Z zdravstveno vzgojnim delom, informiranjem, svetovanjem in učenjem starostnika želi medicinska sestra doseči samostojnost, čim večjo stopnjo samooskrbe pri izvajanju življenjskih aktivnosti za čim daljše bivanje v domačem okolju (Srdarev, 2004, str. 18). Eno izmed osrednjih vlog v izobraževanju o zdravju in v promociji zdravja imajo ravno medicinske sestre. Starostniku nudijo temeljno oporo, da se glede na svoje psihološke in fiziološke spremembe v tretjem življenjskem obdobju novim življenjskim pogojem ustrezno prilagodi. Medicinska sestra in celotno zdravstveno varstvo, ki obravnava starostnika, mora zato del svoje pozornosti posvetiti tudi izobraževanju in promociji zdravja pri starostnikih (Skela Savič et al., 2010, str. 96). Teorija po Hildegard E. Peplau opredeljuje šest vlog medicinske sestre pri delu s starostnikom in njegovo družino: Učiteljica posreduje znanje glede na potrebe in zanimanje. Vir gre za zagotavljanje potreb po značilnih informacijah, ki pomagajo razumevati težave in novo nastale razmere. Svetovalka s pomočjo različnih spretnosti in pristopov pomaga drugim pri spoznavanju, soočanju, sprejemanju in reševanju težav, ki omogočajo zdravo življenje. Vodja spodbuja in vzdržuje skupne cilje s pomočjo sodelovanja in medsebojnega vplivanja. Izvajalka medicinsko tehničnih posegov zagotavlja izvedbo posameznih kliničnih spretnosti za upravljanje s pripomočki v zdravstveni negi. Nadomestilo prevzame mesto nekoga drugega (Pajnkihar, 1999, str. 151). 24

6 VKLJUČEVANJE STAROSTNIKA V RAZLIČNE AKTIVNOSTI Starejše je potrebno spodbujati, da čim dlje ostanejo aktivni na številnih področjih. Možne dejavnosti niso vedno povezane le z zaposlitvijo in družinskim življenjem, ampak je potrebno tudi vključevanje v različne družbene aktivnosti, ki preprečujejo osamljenost in izolacijo. Starostnikom je zelo pomemben občutek pripadnosti in občutek, da niso osamljeni, kar še posebej velja za tiste, ki so izgubili partnerja, nimajo otrok ali jih svojci ne obiskujejo. Zaradi tega je koristno vključevanje v različne oblike dejavnosti, še posebej, če je to povezano z učenjem, kot so različna izobraževanja glasbena, likovna, jezikovna, ročna dela, skupine za samopomoč (Skela Savič et al., 2010, str. 96). 6.1 Organizacije za medsebojno povezovanje samostojnih starostnikov Organizacije za medsebojno povezovanje starostnikov pomagajo ljudem v tretjem življenjskem obdobju skrbeti za kakovostno staranje. Moramo vedeti, da so si starostniki zelo različni. Razlikujemo 3 skupine starostnikov: V prvo skupino spadajo starostniki, ki popolnoma samostojno skrbijo zase in imajo veliko volje, moči in znanja, da pomagajo drugim. V razvitem svetu je vsaj 75% ljudi, ki so stari nad 60 let in so zmožni za svoje vsakdanje potrebe brez pomoči drugih. V drugi skupini so starostniki, ki potrebujejo delno pomoč drugih, da lahko ohranijo samostojnost za izvajanje vsakodnevnih življenjskih aktivnosti. Tretja, najmanjša skupina starostnikov pa potrebuje bolj ali manj popolno oskrbo in nego pri izvajanju vsakdanjih življenjskih potreb. Zaradi tega morajo programi, ki so namenjeni oskrbi upoštevati, kaj zmorejo ti starostniki narediti in ne samo kaj potrebujejo. Veliko starostnikov ima obilo moči in ustvarjalnih 25

zmožnosti, ki dvigajo kakovost njihovega življenja in koristijo drugim (Ramovš, 2003, str. 279-280). 6.1.1 Programi in organizacije za izobraževanje Vseživljenjsko izobraževanje je ena od najpomembnejših pridobitev za posameznikovo rast in zadovoljstvo. Programi za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju se hitro množijo in postajajo vse bolj kakovostni. V Sloveniji že od leta 1986 deluje Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki deluje kot nekakšna delavnica za dejavnejša poznejša leta življenja. V njene izobraževalne programe se vključujejo starostniki, ki so upokojeni, starejši brezposelni, starejši zaposleni, ki se pripravljajo na upokojitev, starejši v tretjem življenjskem obdobju (Ramovš, 2003, str. 296). Začetki razvoja Univerze za tretje življenjsko obdobje segajo v leto 1986. Namenjena je izobraževanju in razvoju starejših na nivoju osebnostne rasti, življenja, dela in prostovoljstva starejših. Univerza je odprta odraslim v poznejših letih in brezposelnim, ne glede na stopnjo formalne izobrazbe, politično, narodnostno ali versko pripadnost. Temelji na organizirani izmenjavi znanja, izkušenj in kulture članov študijskih skupin. Ob koncu leta 2010 je bilo v Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje združenih 45 manjših univerz po celotni Sloveniji in več kot 20.000 študentov, skoraj 2000 mentorjev in 1000 prostovoljcev. Te sežejo tudi v manjše kraje in tako bistveno zmanjšujejo neenakosti v dostopu starejših do izobraževanja. Univerza združuje različne izobraževalne skupine, študijske krožke in druge samo-organizirane skupine starejših, starejših s posebnimi potrebami in upokojenih, ki temeljijo na načelih prostovoljstva, proste izbire, vzajemnosti, medsebojne pomoči ob izmenjavi znanja, izkušenj in kulture med njihovimi člani ter pod vodstvom usposobljenega voditelja ali mentorja. Z izobraževanjem, prostovoljstvom in javnim delovanjem si prizadevajo za tesnejše povezovanje generacij in višjo stopnjo sodelovanja starejših v družbi (Univerza za tretje življenjsko obdobje, 2010). 26

6.1.2 Programi in organizacije za rekreacijo in šport V starosti je zelo pomembna in čedalje bolj v ospredju potreba po gibanju in ohranjanju telesne zmogljivosti. Starostniki imajo na razpolago številne športne in rekreacijske programe. Poleg blagodejnega učinka, ki ga ima gibanje na telo in um, ima tudi družabno funkcijo, saj starejše ljudi vključi v družbo. Vsakodnevno gibanje in ukvarjanje s športom lahko uvrstimo med pomembne sestavine zdravega življenja starejših ljudi. Odsotnost ali pomanjkanje gibanja lahko vodi k številnim obolenjem, pešanju osnovnih življenjskih funkcij in prezgodnjemu staranju (Pečjak, 1998). Ljudje, ki znajo energijo primerno usmerjati v gibalno dejavnost, lažje prenašajo različne duševne obremenitve in ob njih tudi ustrezno ukrepajo (Accetto, 1987, str. 35). Športne in rekreativne programe organizirajo društva upokojencev, športne organizacije, centri za rekreacijo, planinska društva, priložnostno pa tudi druge organizacije, krajevne skupnosti ter najrazličnejše priložnostne in stalne spontane skupine (Dnevni center za starejše, Športna unija Slovenije ). Skupnost potrebuje čim več ponudb o gibanju skozi vse življenje, saj se s tem uveljavi pozitivna miselnost o gibanju skozi vse življenje (Ramovš, 2003, str. 298). Leto 2012 je evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami in priložnost za razmislek o tem, da se življenjska doba prebivalcev daljša. Za starostnike aktivno staranje pomeni, da lahko dalj časa ostanejo aktivni in predajajo svoje izkušnje, da ostanejo družbeno aktivni in sodelujejo z drugimi generacijami in da živijo kar se da zdravo in zadovoljno življenje. V evropskem letu 2012 so predvideni številni projekti v okviru aktivnega staranja, kot so spodbujanje mobilnosti starejših, spodbujanje zdravega staranja, sodelovanje, soodvisnost in solidarnost med generacijami. Kot osrednji dogodek Evropskega leta 2012 predvidoma konec septembra 2012 načrtujejo Festival za tretje življenjsko obdobje (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 2012). 27

6.1.3 Programi in organizacije za potovanja, počitnice in razvedrilo Vsi ljudje, mladi in stari, radi spoznavajo nove kraje in njihove kulture, navezujejo stike z novimi ljudmi, uživajo v lepoti narave in kulturnih znamenitostih. Ti programi potešijo človeško dušo in potrebo po duševni sprostitvi. Organizirajo jih različna podjetja in društva, turistične agencije, razna društva upokojencev in druge organizacije. Pri nas je ta ponudba potovanj in počitnic zelo dobro razvita. 6.1.4 Programi in organizacije za medgeneracijske odnose Taki programi so pri nas čedalje bolj pomembni, ker sta družina in dobri sosedski odnosi izgubila svojo primarno vlogo, predvsem zaradi hitrega in stresnega načina življenja. Zato obstajajo programi, ki povezujejo ljudi mlade ali srednje generacije s starejšimi za skupno opravljanje nekega dela ali pa le za druženje. V razvitem svetu delujejo različni servisi, ki organizirajo različne storitve in usluge starejših za mlajši dve generaciji, kot so npr. poučevanje jezikov, varovanje otrok ipd. ali obratno, mlajša generacija za starejše, npr. učenje računalništva in informatike. Povezovanju generacij za gojitev medčloveških odnosov so pri nas namenjeni vsi programi medgeneracijske mreže za kakovostno starost na področju medčloveških odnosov (Ramovš, 2003, str. 299). Po Sloveniji so začele nastajati tudi medgeneracijske hiše. Ena od njih je Hiša Sadeži družbe v Murski Soboti in je prva hiša v Sloveniji, ki ponuja medgeneracijski program, ki temelji na prostovoljskem sodelovanju in skupnem ustvarjanju vseh generacij (Forbici et al., 2010, str. 20). 28

6.2 Društva upokojencev Slovenije Zveza društev upokojencev Slovenije (v nadaljevanju: ZDUS) je nevladna, neprofitna in samopomočna organizacija upokojencev. Ustanovljena je bila pred 66 leti. Njena temeljna skrb sta kakovostno življenje starejših v Sloveniji in medgeneracijsko sožitje ter ohranjanje solidarnosti med prebivalci Slovenije. Temeljna oblika organiziranja ZDUS so društva upokojencev, ki jih je v Sloveniji 504. Vsako društvo upokojencev pripada eni pokrajinski zvezi. Najpomembnejše naloge ZDUS so: - sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje iz pokojninskega, zdravstvenega, socialnega in stanovanjskega področja, - spremljanje in ocenjevanje socialnega položaja upokojencev in dajanje pobud za njihovo izboljšanje, - usmerjanje in usklajevanje aktivnosti društev na kulturnem, izobraževalnem, socialnozdravstvenem in športno-rekreativnem področju, - zagotavljanje pravice do informiranosti članov, - organiziranje regijskih srečanj in vseslovenskega srečanja upokojencev (Zveza društev upokojencev Slovenije, 2008). 29

7 EMPIRIČNI DEL 7.1 Raziskovalna vprašanja V empiričnem delu diplomskega dela smo želeli odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: Raziskovalno vprašanje 1: Ali imajo starostniki urejene bivalne razmere in pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih? Raziskovalno vprašanje 2: Ali so starostniki zainteresirani, da bi ohranjali stike z drugimi ljudmi, zanimanje za razvedrilo in za telesno aktivnost? Raziskovalno vprašanje 3: Ali ekonomsko stanje starostnikom zagotavlja osnovne in dodatne življenjske potrebe? 7.2 Metodologija raziskovanja 7.2.1 Raziskovalne metode Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki vsebuje 23 vprašanj zaprtega, polodprtega in odprtega tipa. Odgovore na zastavljena vprašanja smo računalniško obdelali ter jih grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Office Excel in Microsoft Word za urejanje besedila. 30

7.2.2 Raziskovalno okolje Raziskava je potekala na področju Goričkega. 7.2.3 Raziskovalni vzorec V raziskavi je sodelovalo 50 starostnikov (moških in žensk). 7.2.4 Postopki zbiranja podatkov Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov. Anketne vprašalnike smo osebno predali starostnikom, ki so jih vračali v zaprtih kuvertah. V primeru nerazumevanja anketnih vprašanj smo jim vprašanja prebrali, poskušali razložiti in pojasniti. 7.2.5 Etični vidik Anketiranci so bili seznanjeni z namenom in cilji raziskave, prav tako smo jim pojasnili, da je sodelovanje v raziskavi prostovoljno in anonimno ter, da imajo možnost odklonitve sodelovanja v raziskavi. Upoštevali smo vsa načela Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 31

8 REZULTATI V raziskavo je bilo vključenih 50 starostnikov, ki živijo na področju Goričkega. Graf 1: Spol anketirancev 40% 60% ženski moški V raziskavi je sodelovalo 30 (60 %) oseb ženskega spola in 20 (40 %) oseb moškega spola. Graf 2: Starost anketirancev 12 % 0 % 38 % 50 % 65-75 let 76-85 let 86-95 let 96 ali več let V raziskavi je sodelovalo 25 (50 %) starostnikov starih od 65 do 75 let, 19 (38 %) starostnikov starih od 76 do 85 let in 6 (12 %) starostnikov starih od 86 do 95 let. 32

Graf 3: Izobrazba anketirancev 30 25 25 20 15 10 9 12 5 4 0 nedokončana osnovna šola osnovna šola poklicna ali srednja šola višja, visoka ali univerzitetna izobrazba 0 magisterij, doktorat Izmed 50 anketiranih 9 (18 %) starostnikov nima dokončane osnovne šole, 25 (50 %) starostnikov ima končano osnovno šolo, 12 (24 %) starostnikov ima poklicno ali srednjo šolo, 4 (8 %) starostniki pa imajo višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo. Graf 4: Bivanje starostnikov 30 25 24 20 18 15 12 10 5 0 živim sam/a živim z možem/ženo živim z otroki/vnuki 1 drugo 12 (24 %) starostnikov živi samih, 24 (48 %) jih živi z možem ali ženo, 18 (36 %) jih živi z otroki ali vnuki, 1 (2 %) anketiranka pa živi s sestro. 33

Graf 5: Bivalne razmere starostnikov 60 50 50 47 48 50 40 41 36 30 DA 20 10 0 0 imam tekočo vodo 9 imam centralno ogrevanje imam kopalnico in sanitarije 3 2 imam telefon 0 imam svojo sobo in ležišče 14 imam svoje prevozno sredstvo NE Vseh 50 (100 %) anketiranih starostnikov ima v stanovanju tekočo vodo. Centralno ogrevanje ima 41 (82 %) starostnikov, kopalnico in sanitarije ima 47 (94 %) starostnikov. 48 (96 %) starostnikov ima telefon, svojo sobo in ležišče imajo vsi anketirani starostniki. 14 (28 %) starostnikov ima svoje prevozno sredstvo. Graf 6: Potreba po pomoči 34 % 66 % DA NE Na vprašanje, ali starostniki potrebujejo pomoč, jih je 17 (34 %) odgovorilo DA in 33 (66 %) NE. 34

Graf 7: Aktivnosti, pri katerih starostniki potrebujejo pomoč 14 12 10 11 12 8 6 6 4 2 2 0 izvajanje osebne higiene in urejanje priprava hrane in hranjenje gibanje pospravljanje stanovanja Od 17 starostnikov, ki so na vprašanje, ali potrebujejo pomoč odgovorili z DA, jih 11 (64,71%) potrebuje pomoč pri izvajanju osebne higiene in urejanju, 6 (35,29%) jih potrebuje pomoč pri pripravi hrane in hranjenju, 2 (11,76%) starostnika potrebujeta pomoč pri gibanju, 12 (70,59%) pa potrebuje pomoč pri pospravljanju stanovanja. Možnih je bilo več odgovorov. Graf 8: Nudenje pomoči 40 35 30 25 20 15 10 5 0 35 6 svojci sorodniki sosedje/znanci patronažna medicinska sestra 4 2 9 nihče Starostniki so lahko obkrožili več odgovorov. 35 (70%) starostnikov je obkrožilo, da jim pomoč nudijo svojci. 6 (12%) starostnikom pomagajo sorodniki, 4 (8%) sosedje in znanci, 2 (4%) pomaga patronažna medicinska sestra, 9 (18%) starostnikov pa ne prejema pomoči od nikogar. 35

Graf 9: Sprejetje pomoči NE 4% NE VEM 12% DA 84% Na vprašanje»ali bi sprejeli pomoč v primeru, če bi jo potrebovali?«, je 42 (84%) starostnikov odgovorilo DA, 2 (4%) starostnika NE in 6 (12%) starostnikov NE VEM. Graf 10: Ekonomski status zadovoljiv 86% nezadovoljiv 14% Ekonomski status je pri 43 (86%) starostnikih zadovoljiv, pri 7 (14%) starostnikih nezadovoljiv. 36

Graf 11: Pokritje osnovnih življenjskih potreb NE 30% DA 70% 35 (70%) starostnikov s svojim lastnim dohodkom pokrije osnovne življenjske potrebe, 15 (30%) starostnikov pa ne pokrije osnovnih življenjskih potreb. Graf 12: Možnost nakupa zdravil brez zdravniškega recepta DA 76% NE 24% 38 (76%) starostnikov ima možnost nakupa zdravil, ki se ne dobijo na zdravniški recept, 12 (24%) starostnikov pa te možnosti nima. 37

Graf 13: Možnost dostopa do zdravniške oskrbe 40 35 30 25 20 15 10 5 0 37 vedno imam možnost, da pridem do ambulante 11 11 nimam vedno možnosti, da pridem do ambulante imam možnost, da me osebni zdravnik obišče na domu 0 nimam nobene možnosti 37 (74%) starostnikov je odgovorilo, da imajo vedno možnost, da pridejo do ambulante. 11 (22%) starostnikov nima vedno možnosti, da bi prišli do ambulante. Enako število starostnikov ima možnost, da jih osebni zdravnik obišče na domu. Graf 14: Zanimanje za zdravje in upoštevanje zdravnikovih navodil DA 96% NE 4% Iz grafa je razvidno, da se za svoje zdravje zanimajo skoraj vsi anketiranci, prav tako vsi, razen dveh upoštevajo zdravnikova navodila. 38

Graf 15: Aktivnosti, v katere se starostniki vključujejo 35 31 30 25 20 15 10 8 11 16 13 10 5 0 1 sprehodi ples plavanje sobna telovadba 2 hodim na izlete udeležujem se kulturnih dogodkov ne vključujem se v aktivnosti drugo Pri vprašanju» V katere aktivnosti se vključujete? «, je bilo na razpolago več možnosti. 31 (62%) starostnikov hodi na sprehode, en (2%) starostnik hodi na plesni tečaj, 2 (4%) starostnika hodita plavat, 8 (16%) starostnikov vsak dan telovadi doma, 11 (22%) starostnikov se udeležuje izletov, 16 (32%) anketiranih pa raznih kulturnih dogodkov. 13 (26%) starostnikov se iz različno navedenih razlogov, kot so zaradi upočasnjenosti, visoke starosti in bolezni, ne vključuje v nobene aktivnosti. 10 (20%) starostnikov kolesari, hodi na lov, ribari. 39

Graf 16: Preživljanje prostega časa 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 39 gledam televizijo 29 berem knjige, revije 11 rešujem križanke 27 poslušam glasbo 14 opravljam ročna dela 3 igram družabne igre 7 drugo Starostniki so pri tem vprašanju lahko obkrožili več odgovorov. Največ starostnikov, in sicer 39 (78%), jih v prostem času gleda televizijo. 29 (58%) starostnikov bere knjige in revije, 11 (22%) jih rešuje križanke, 27 (54%) jih posluša glasbo, 14 (28%) jih opravlja ročna dela, 3 (6%) pa v prostem času igrajo družabne igre. 7 (14%) starostnikov je obkrožilo podano možnost drugo, kjer so navedli, da v prostem času kosijo travo, gredo v naravo, izdelujejo lesne izdelke, molijo ter obiskujejo pevski zbor. Graf 17: Društvo upokojencev NE 30% DA 70% V društvo upokojencev je včlanjenih 35 (70%) starostnikov, medtem ko 15 (30%) starostnikov nima članstva. 40

Graf 18: Vzdrževanje stikov 35 33 30 25 20 17 15 10 5 0 vzdržujem stike s svojci, sorodniki in drugimi ljudmi ter jih redno obiskujem ohranjam stike le z nekaterimi svojci, sorodniki 0 ne navezujem stikov Vsi anketirani starostniki vzdržujejo stike z ljudmi. Od tega 33 (66%) starostnikov vzdržuje stike s svojci, sorodniki in drugimi ljudmi ter jih redno obiskujejo, 17 (34%) starostnikov pa ohranja stike le z nekaterimi svojci in sorodniki. Graf 19: Možnosti obiska patronažne medicinske sestre DA 90% NE 10% 45 (90%) starostnikov je povedalo, da imajo možnost, da jih patronažna medicinska sestra obišče na domu, medtem ko 5 (10%) starostnikov te možnosti nima. 41

Graf 20: Obiski patronažne medicinske sestre v obdobju 2 let 2-krat tedensko neprekinjeno 2 leti 12-krat 6-krat 3-krat 1 1 1 1 1 2-krat 1-krat 2 3 nikoli 37 0 20 40 Na to vprašanje so starostniki odgovarjali zelo različno. Rezultati so pokazali, da 37 starostnikov patronažna medicinska sestra (v nadaljevanju: PMS) še ni obiskala. 2 starostnika sta povedala, da ju je PMS obiskala 1-krat, 3 starostnike je PMS obiskala 2- krat, enega starostnika pa 3-krat. Prav tako sta 2 starostnika navedla, da ju je PMS obiskala 6-krat in 12-krat. Enega starostnika PMS obiskuje že 2 leti, enega pa je obiskovala v obdobju dveh let 2-krat tedensko. Graf 21: Občutek osamljenosti drugo 2% NE 56% DA 42% 21 (42%) starostnikov je odgovorilo, da se počutijo osamljene, 28 (56%) se jih ne počuti osamljene, 1 (2%) starostnik pa je navedel, da se osamljenega počuti le zvečer. 42

Graf 22: Kakovostno življenje drugo 16% NE 28% DA 56% 28 (56%) starostnikov misli, da živi kakovostno življenje, 14 (28%) starostnikov misli, da ne živijo kakovostno, 8 (16%) starostnikov pa je obkrožilo drugo, in sicer, da ne vejo, ali živijo kakovostno življenje. Graf 23: Predlogi za bolj kakovostno življenje udeleževanje različnih aktivnosti dodatna pomoč pri oskrbi hčerke s cerebralno paralizo prenehanje s kajenjem 1 5 6 več zdravja večja pokojnina bolj zdrav način življenja, zdrava prehrana in več gibanja 29 31 38 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Največ starostnikov je napisalo, da bi morali za bolj kakovostno življenje živeti bolj zdrav način življenja, se bolj zdravo prehranjevati in več gibati. Veliko starostnikov si želi večje pokojnine, da bi si lahko več privoščili in veliko več zdravja, kot ga imajo. 5 starostnikov je napisalo, da morajo prenehati s kajenjem. 1 starostnica si za bolj kakovostno življenje želi dodatno pomoč pri oskrbi hčerke s cerebralno paralizo. 6 starostnikov je napisalo, da bi se v večji meri morali udeleževati raznih aktivnosti, 2 sta pa navedla, da sta že prestara, da bi si lahko izboljšala življenje. 43