VPELJAVA NOVIH ZNANSTVENIH VSEBIN V KNJIŽNIČNE STORITVE PRIMER BIODIVERZITETE Boža Janžekovič, univ. dipl. biol. UM UKM Posvetovanje sekcij ZBDS 18. september 2014, Laško
STORITVE V KNJIŽNICAH primer UKM OSNOVNE KNJIŽNIČNE STORITVE izvajajo jih vsi zaposleni NABAVA IN OBDELAVA GRADIVA Akcesijska služba, katalogizacija gradiva STROKOVNI REFERENTI vsebinska obdelava gradiva, zbirke, informacijska dejavnost, izobraževalna dejavnost IZPOSOJA GRADIVA, MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA, INFORMACIJSKA SLUŽBA DOMOZNANSKI ODDELEK, DROBNI TISKI, GLASBENA IN FILMSKA ZBIRKA RAZSTAVNA DEJAVNOST knjižno razstavišče, likovno razstavišče, avla 1
STORITVE V KNJIŽNICAH primer UKM RAZISKOVALNO RAZVOJNE STORITVE izvajajo jih večinoma strokovni referenti in vodstvo knjižnice KISUM in na nivoju UM: - Matična dejavnost za visokošolske knjižnice - Sodelovanje v raziskovalnih in pedagoških procesih na UM Izven UM z razvojno, raziskovalno in razstavno dejavnostjo - Matična dejavnost za specialne knjižnice - Izobraževalni zavodi (javni in zasebni), ki niso vključeni v UM - Lokalni / regionalni nivo 2
STROKOVNI REFERENT (SR) Je v knjižnici strokovnjak za literaturo z določenega znanstvenega/strokovnega področja. Naloge: - Nabava literature s strokovnih področij za katera je zadolžen. - Vsebinska obdelava (UDK, besedne oznake, postavitvene oznake za prosti pristop). Urejanje zbirk prostega pristopa. - Referenčno delo z uporabniki (posredovanje informacij, izobraževanje uporabnikov). Priprava vsebinskih oznak za zaključna dela študijskih programov UM. - Promocija literature. Priprava knjižničnih razstav. - Priprava vsebin za spletna in družbena omrežja. 3
BIODIVERZITETA ZGODOVINA: - Pojav termina v povsem ekološkem kontekstu 1968 število organizmov (ene vrste ali združbe) na površino. - Večinoma negativni vplivi človeškega delovanja na naravo upad števila organizmov spodbujene raziskave o vzrokih upadanja 1982 prva definicija za komisijo IUCN. - 1988 zbornik znanstvenih prispevkov o vplivih človeštva na zmanjševanje biodiverzitete BioDiversity spodbuda OZN za organizacijo mednarodne konference 1992 Konvencija o biološki raznovrstnosti, ki jo je Slovenija ratificirala z zakonom leta 1996. 4
BIODIVERZITETA Biološka raznovrstnost - pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov. BIODIVERZITETA (biološka raznovrstnost, biotska pestrost, biotska raznovrstnost, ) je pestrost živega sveta, ki jo prepoznamo na treh nivojih. Terminologija (domača in mednarodna) še ni ustaljena. Še variante in sinonimi. 6
NIVOJI BIODIVERZITETE GENETSKA BIODIVERZITETA VRSTNA BIODIVERZITETA EKOSISTEMSKA BIODIVERZITETA 7
VRSTA Vŕsta (lat. species) je v biologiji osnovna kategorija. Vrsto tvorijo organizmi naravne populacije, ki so se med seboj sposobni ploditi ter imajo na splošno podoben izgled, značilnosti, dedne lastnosti in naseljujejo podoben habitat. Danes je poznanih okrog 1,750.000 vrst. Ocenjeno število vrst je okrog 12,063.000, različni avtorji pa navajajo oceno od 10 do 100 milijonov. 8
ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA VRST ZARADI ČLOVEŠKEGA DELOVANJA - HIPO HABITAT ALTERATION degradacija in izguba habitatov, fragmentacija. Spreminjanje habitatov v polja, naselja, ceste, 11
ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA VRST ZARADI ČLOVEŠKEGA DELOVANJA INVASIVE SPECIES tujerodne vrste Objedanje in paša (koze uničenje vegetacije) Hibridizacija (postrvi izgubljanje genske identitete soške postrvi) Soška postrv (Salmo marmoratus) je endemit Jadranskega porečja in za sulcem največja postrvja vrsta v Evropi. Ciril Mlinar Cic 12
ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA VRST ZARADI ČLOVEŠKEGA DELOVANJA POLLUTION onesnaževanje in globalne klimatske spremembe. Onesnaževanje je človekovo vnašanje sintetičnih snovi ali energije v ekosistem. Posledice onesnaževanja so vnašanje nestabilnosti, nemira ali neugodja v ekosistema. Onesnaževala so lahko kemijske substance ali energije, kot so: hrup, toplota, svetloba ali radioaktivno sevanje, njihova vsebnost ali količine pa presegajo naravne vrednosti. 13
Vzroki izumiranja vrst, ki jih povzroča človek Globalne klimatske spremembe: - Efekt tople grede - Troposferni ozon - Ozonska luknja 14
ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA VRST ZARADI ČLOVEŠKEGA DELOVANJA OVEREXPLORATION netrajnostna raba populacij in demografska eksplozija. Globalna trgovina z živalmi Prelov rib, ribiške prakse komercialnega in nekomercialnega izlova rib, ki ne omogoča trajnostnega obnavljanja populacij. 15
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE 1. ZAZNAVA NOVEGA ZNANSTVENEGA/STROKOVNEGA PODROČJA Pri vsebinski obdelavi znanstvenih monografij. Pri informacijski dejavnosti. Sledenje razvoju znanstvenega/strokovnega področja. 16
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE 2. PREUČITEV/SEZNANITEV Z NOVO ZNANSTVENO/STROKOVNO VSEBINO Potrebna predelava samega besedila poglavja in po potrebi še dodatno iskanje razlage in dodatnih informacij po spletu. Natančni referenčni razgovor in zbiranje čim več vsebinskih podatkov o novem znanstvenem/strokovnem področju. Ob nadaljnjih izobraževalnih aktivnostih, udeležbah na predavanjih, razstavah, v medijih (TV, radio, ), delovanje v strokovnih društvih, 16
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE 3. UVRSTITEV NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE V KLASIFIKACIJSKE SISTEME Sprva le po grobi delitvi znanosti (družboslovje, humanistika, naravoslovje, tehnika). Nato znotraj njih, npr. naravoslovje na ožja področja, npr. biologija ekologija. V knjižničarskih klasifikacijskih sistemih, ki jih uporabljamo v Sloveniji, je problem v časovnih zaostankih od pojava nove znanstvene/strokovne vsebine in njene terminologije do vključitve v sistem. Uporabimo: Library of Congress, Karlsruher Virtueller Katalog; ali sisteme MESH, BA. 17
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE 4. PRIPRAVA TERMINOLOŠKEGA SEZNAMA ZA NOVO ZNANSTVENO/STROKOVNO VSEBINO Priporočljivo je izdelati»osebni geslovnik«, ki omogoča in olajšuje poenoteno uporabo terminologije za vsebinsko obdelavo in hkrati razdelavo nivojskih povezav in razširitev. BIOLOGIJA EKOLOGIJA BIODIVERZITETA Biološka pestrost izumiranje vrst, degradacija habitatov, nivoji: genetski, vrstni, aleli, inbriding, gradienti zakonodaja sorte, podvrste, nadmorska višina, vroče točke konvencije, nacionalna, lokalna 18
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE 5. UVRSTITEV NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE V DOSEDANJE VSEBINE KNJIŽNIČNE ZBIRKE Uvrstitev v zbirke prostega pristopa, kjer so le te urejene po vsebinskih področjih. Dokler je malo naslovov in izvodov novega znanstvenega/strokovnega področja jih postavimo na postavitev prostega pristopa vsebinsko najbližji postavitvi. Ko se število poveča pripravimo novo postavitveno lokacijo. 19
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE 5. UVRSTITEV NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE V DOSEDANJE VSEBINE KNJIŽNIČNE ZBIRKE Priporočljivo je, da je v neposredni bližini vsebinsko najbližjega področja. Glede na razvoj področja in dotok literature moramo še predvideti nadaljnje širitve glede na različne vidike: geografski (Slovenija, Evropa, ), vsebinski (medicina/zdravstvo, sociologija, vzgoja/izobraževanje, kemija, ) in oblikovni (učbeniki, slovarji, priročniki). 20
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE 6. PRIPRAVA IN IZVEDBA PROMOCIJE LITERATURE NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE (I.) Promocija poteka: a.: na pasivni način: literatura z novega znanstvenega/strokovnega področja se najprej postavi na ogled v Zbirko novosti. Bibliografske podatke pa vnese v Seznam novosti. b.: aktivni način: Spletne strani in družbena omrežja je prav tako potrebno izkoristiti za promocijo novosti. 21
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE 6. PRIPRAVA IN IZVEDBA PROMOCIJE LITERATURE NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE (II.) Predavateljem in raziskovalcem, ki se ukvarjajo z bližnjimi vsebinami novega znanstvenega/strokovnega področja se pošlje e-obvestilo o novosti v knjižnični zbirki: bibliografske in lokacijske podatke. 22
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE 6. PRIPRAVA IN IZVEDBA PROMOCIJE LITERATURE NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE (II.) Če je možno, je priporočljivo, da se občasno pripravi predstavitev posamezne novosti v živo kot razgovor z raziskovalci, okrogla miza, delavnica namenjena vsem tipom uporabnikov. Kar pa že hkrati sovpada z intelektualno dostopnostjo. 23
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE 7. INTERNO IZOBRAŽEVANJE Z internim izobraževanjem seznanimo sodelavce splošne informatorje, nadzornike prostega pristopa, strokovne sodelavce, ki so zadolženi za vsebinsko bližnja področja (interdisciplinarnost) o znanstveni/strokovni novosti, ki je v knjižnični zbirki. Pri tem moramo poudariti: Kratke teoretične razlage nove znanstvene/strokovne vsebine; Natančno seznanitev s terminologijo vsebinska obdelava; Predstavitev monografije ali drugega knjižničnega gradiva; Predstavitev uvrstitve v zbirko prostega pristopa. 24
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE 8. INTELEKTUALNA DOSTOPNOST Z delovnimi aktivnostmi, se novost počasi usidra v rutino in tako se lahko začne normalno referenčno delo. Lotimo se lahko prireditvene dejavnosti. Knjižnična razstavna dejavnost. Lotimo se lahko publicistične dejavnosti poljudnoznanstvena besedila, pregledi objav, 25
HVALA! Oglasite se na: BOZA.JANZEKOVIC@UM.SI 26