UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Ines Čatak ANALIZA IZREDNIH DOGODKOV V DALJŠIH SLOVENSKIH AVTOCESTNIH PREDORIH V LETIH 2007-2011 Diplomsko delo Maribor, november 2012
I Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa ANALIZA IZREDNIH DOGODKOV V DALJŠIH SLOVENSKIH AVTOCESTNIH PREDORIH V LETIH 2007-2011 Študent: Študijski program: Smer: Ines ČATAK visokošolski, Gradbeništvo Promet Mentor: Somentor: Lektor(ica): mag. Stanko Laković, univ.dipl.inž.str. mag. Ulrich Zorin, univ.dipl.inž.prometa Maribor, november 2012
II
III ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju mag. Stankotu Lakoviću, univ. dipl. inž. str. za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem somentorju mag. Ulrich Zorin, univ.dipl.inž.prometa. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij.
IV ANALIZA IZREDNIH DOGODKOV V DALJŠIH SLOVENSKIH AVTOCESTNIH PREDORIH V LETIH 2007-2011 Ključne besede: varnost v prometu, predori, analiza, prometne nesreče, izredni dogodki UDK: 656.1.08 (043.2) Povzetek V diplomski nalogi so predstavljeni predori na podlagi večjih izrednih dogodkov in nato primerjava vseh predorov v Sloveniji. Opisana je tudi opremljenost predorov, ter njihova zaščita in reševanje. Podrobnejše so opisani izredni dogodki, ki so se končali s smrtnimi žrtvami ali zelo veliko materialno škodo, ki je povzročila zaprtost predora. Ti dogodki so opremljeni z datumom, slikovnim gradivom in z lastnim raziskovanjem iz več različnih virov. Poleg nove zakonodaje je diplomska naloga bogato opremljena z analiziranimi podatki, ki so predstavljeni grafično in podrobno opisani za vse daljše avtocestne predore.
V THE ANALYSIS OF INCIDENTS IN A LONGER SLOWENIAN MOTORWAY TUNELS IN PERIOD 2007-2011 Key words: safety in civil engineering, intellectual work, methodology, documentation UDK: 656.1.08 (043.2) Abstract The thesis presents tunnels on the basis of major emergencies, and then a comparison of all the tunnels in Slovenia. It also describes the equipment of tunnels, and their protection and rescue. The incidents are described in details that have resulted in fatalities or major property damage and caused the closing of the tunnel. These events are dated, with graphics and my own research from several different sources. In addition to new legislation this thesis is richly furnished with analyzed data which are presented graphically and detailed for all long motorway tunnels.
VI VSEBINA 1 UVOD... 1 1.1 CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA... 3 1.2 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA... 3 1.3 PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA... 4 2 ZAKONODAJA... 5 2.1 PROMETNA NESREČA... 5 2.2 IZREDNI DOGODEK... 5 2.3 UREDBA O TEHNIČNIH NORMATIVIH IN POGOJIH ZA PROJEKTIRANJE CESTNIH PREDOROV V REPUBLIKI SLOVENIJI... 6 2.4 DIREKTIVA 2004/54/ES... 6 3 PREDORI V SLOVENIJI... 8 3.1 VARNOSTNE NAPRAVE V PREDORIH... 10 3.2 SISTEM ZA NADZOR VODENJA PROMETA... 11 3.3 OPERATER V NADZORNEM SISTEMU... 12 3.4 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA VARNOST V PREDORU... 14 4 IZREDNI DOGODKI V PREDORU TROJANE...16 4.1 OPIS ODSEKA TRASE AC... 16 4.2 TEHNIČNI PODATKI O PREDORU TROJANE... 17 4.3 NADZORNI IN KRMILNI SISTEM... 18 4.4 PROMETNI PODATKI PREDORA TROJANE... 19 4.5 IZREDNI DOGODKI (2007 2011)... 20 5 IZREDNI DOGODKI V PREDORU KARAVANKE...26 5.1 OPIS ODSEKA TRASE AC... 26 5.2 TEHNIČNI PODATKI O PREDORU KARAVANKE... 27 5.3 NADZORNI IN KRMILNI SISTEM... 29 5.4 PROMETNI PODATKI PREDORA KARAVANKE... 30 5.5 IZREDNI DOGODKI (2007 2011)... 30 6 KASTELEC...34
VII 6.1 OPIS ODSEKA TRASE AC... 34 6.2 TEHNIČNI PODATKI O PREDORU KASTELEC... 35 6.3 NADZORNI IN KRMILNI SISTEM... 36 6.4 PROMETNI PODATKI PREDORA KASTELEC... 38 6.5 IZREDNI DOGODKI (2007 2011)... 38 7 PREDOR JASOVNIK...45 7.1 OPIS ODSEKA TRASE AC... 45 7.2 TEHNIČNI PODATKI O PREDORU JASOVNIK... 46 7.3 NADZORNI IN KRMILNI SISTEM... 47 7.4 PROMETNI PODATKI PREDORA JASOVNIK... 48 7.5 IZREDNI DOGODKI (2007 2011)... 49 8 PREDOR ŠENTVID...53 8.1 OPIS ODSEKA TRASE AC... 53 8.2 TEHNIČNI PODATKI O PREDORU ŠENTVID... 54 8.3 NADZORNI IN KRMILNI SISTEM... 56 8.4 PROMETNI PODATKI PREDORA ŠENTVID... 57 8.5 IZREDNI DOGODKI (2007 2011)... 58 9 PRIMERJAVA IZREDNIH DOGODKOV MED PREDORI IN NAČRTI ZAŠČITE IN REŠEVANJA...63 9.1 PRIMERJAVA MED PREDORI ZA NESREČE IN INCIDENTE... 63 9.2 PRIMERJAVA MED PREDORI V ŠTEVILU POŠKODOVANIH V IZREDNIH DOGODKIH64 9.3 USPOSABLJANJE... 65 9.4 URJENJE... 66 9.5 VAJE, ZAŠČITE IN REŠEVANJE... 67 9.6 VODENJE EVIDENCE... 68 10 ZAKLJUČEK...69 11 VIRI, LITERATURA...70 12 PRILOGE...73 12.1 SEZNAM SLIK... 73 12.2 SEZNAM TABEL... 74 12.3 SEZNAM GRAFIKONOV... 74
VIII 12.4 NASLOV ŠTUDENTA... 75 12.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS... 75
IX UPORABLJENE KRATICE AC - Avtocesta CO - Ogljikov monoksid CPV - Center požarne varnosti DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. IT-ITS - Informacijska tehnologija - inteligentni transportni sistemi OKC - Operativno komunikacijski center PGE - Poklicna gasilska enota PIC - Prometno informacijski center RABT - Nemške smernice za opremo in obratovanje naprav v cestnih predorih ReCO - Regijski center za obveščanje RNC - Regionalni nadzorni center ZVCP - Zakon o varnosti cestnega prometa ZIR - Zaščita in reševanje NMP - Nujna medicinska pomoč
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 1 1 UVOD Predori predstavljajo pomembne objekte na avtocestnih odsekih. Uporabnikom morajo nuditi praktično enakovredne pogoje za varno vožnjo kot na odprti trasi. Ker so posledice nesreč v predorih, še posebej ob požarnih dogodkih in nesrečah z nevarnimi snovmi zaradi zaprtega prostora lahko mnogo težje, kot na odprti trasi, je potrebno predore zasnovati, izvesti in upravljati na način, da bodo posledice takih dogodkov za uporabnike in njihovo lastnino, neposredno okolico, državni in čezmejni cestni promet, kot tudi sama materialna škoda na objektih, minimalne. Po Direktivi 2004/54/ES so še posebej pomembni tisti cestni predori v Evropi, ki so daljši od 500 m in ki se nahajajo na vseevropskem cestnem omrežju. V Sloveniji imamo trenutno 13 takšnih predorov, vsi pa so v upravljanju Družbe za avtoceste (DARS-a). Kljub preventivnim ukrepom, ki so določeni z Direktivo in drugimi predpisi, pa tudi v teh predorih prihaja do izrednih dogodkov, ki predstavljajo večjo ali manjšo motnjo za odvijanje prometa. Z namenom, da bi se dobilo jasno sliko trenutnega stanja, je Direktiva postavila pred upravitelje predorov in pred pristojne nacionalne organe zahtevo, da morajo poročati o vsakem pomembnem incidentu ali nesreči v takšnem predoru. DARS od 1.1.2007 dalje poroča pristojnim organom kot so Ministrstvo za promet o sledečih izrednih dogodkih v daljših predorih. Zakon o varnosti cestnega prometa ZVCP-1- UPB5 v 134. členu definira pojem prometna nesreča: PROMETNA NESREČA je nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 2 najmanj ena oseba umrla, ali je bila telesno poškodovana, ali je nastala materialna škoda. INCIDENT je vse ostalo, kar ni prometna nesreča in je bila zaradi njega predorska cev zaprta ali so bile izvajane aktivnosti služb za vzdrževanje v zvezi z zavarovanjem oziroma odstranitvijo ovir v prometu 1. Glavni vzrok za nastanek prometnih nesreč so največkrat neprimerna ravnanja uporabnikov cest, neustrezna oziroma tehnično pomanjkljiva vozila, cestna infrastruktura in neugodne vremenske ter prometne razmere na cesti. Med najbolj nevarne prometne nesreče sodijo prometne nesreče, ki se zgodijo v predorih. Največja nevarnost v predorih pa ni le posutje oboka, temveč je še večja nevarnost prometna povezava skozenj. Požari vozil oziroma vseh snovi, ki jih prevažajo, predstavljajo največjo nevarnost. Uporabniki predorov se ne zavedajo posledic, ki se lahko zgodijo v predorih, ne prilagajajo hitrosti in načina vožnje objektu primerno, kar privede velikokrat do večjih prometnih nesreč v predorih. V diplomski nalogi smo temeljito analizirali zapisnike o izrednih dogodkih v daljših avtocestnih predorih v letih 2007 2011 in predstavili glavne vzroke dogodkov. Rezultati analize dogodkov bodo pripomoček upravljavcu avtocest pri izvedbi projektov za zvišanje prometne varnosti na avtocestah. 1 www.dars.si
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 3 1.1 Cilji in teze diplomskega dela Cilj diplomske naloge je prikazati vzroke in dejavnike izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih. V diplomski nalogi smo prikazali podatke o izrednih dogodkih v daljših avtocestnih predorih od leta 2007 do leta 2011 in njihovih posledicah. Podatki so pridobljeni v Družbi za avtoceste Republike Slovenije, DARS, d.d.. Podali smo ugotovitve, ki potrdijo tezo, da je večina izrednih dogodkov v daljših avtocestnih predorih posledica ravnanja voznika, torej človeškega dejavnika. Zaključek bo predstavljal slikovito predstavitev ugotovitev o vzrokih izrednih dogodkov, ki bodo podlaga upravljavcu avtocest pri nadaljnjih prometno varnostnih ukrepih v daljših avtocestnih predorih ter naše ugotovitve in mnenja o izboljšavi varnostni v avtocestnih predorih. 1.2 Predpostavke in omejitve diplomskega dela Analiza izrednih dogodkov je upoštevala le podatke, pridobljene v DARS, d.d., kar pomeni, da ugotovitve ne upoštevajo vseh možnih dejavnikov za nastanek prometnih nesreč (stanje vozišča, stanje vozila, psihofizične lastnosti voznika, itd.). Analiza je upoštevala le podatke, ki so bili pridobljeni na lokacijah regionalnega nadzornega centra. V primeru velike količine dogodkov smo določili mejne vrednosti, s katerimi bomo omejili število dogodkov in kvalitetnejše predstavili zaključek naloge.
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 4 1.3 Predvidene metode diplomskega dela Diplomsko delo se opira na strokovno literaturo, strokovne članke, zapiske, pridobljene podatke, analize ter internetne vire družbe DARS, d.d.. Predvidene so naslednje znanstvene metode: metode analize in sinteze metoda opisovanja, grafični in tabelarični prikazi, statistične metode, metoda deskripcije, induktivna-deduktivna metoda.
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 5 2 ZAKONODAJA 2.1 Prometna nesreča Prometna nesreča je nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda. Prometne nesreče se glede na posledice v skladu z 109. členom Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) Uradni list RS, št. 109/2010 z dne 30. 12. 2010 delijo na štiri kategorije: prometna nesreča I. kategorije prometna nesreča, pri kateri je nastala samo materialna škoda prometna nesreča II. kategorije prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba lahko telesno poškodovana prometna nesreča III. kategorije prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana prometna nesreča IV. kategorije prometna nesreča, pri kateri je kdo umrl ali je zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po nesreči. 2 2.2 Izredni dogodek in manjša nesreča je ovira na območju cestišča oziroma predora, predvsem tovor ali predmet na vozišču, ustavljeno vozilo, izredni prevoz, onesnažena cesta ali žival in podobno na območju cestišča oziroma predora; je nepričakovani izpad električnega napajanja predora, prekoračitev mejnih vrednosti emisije CO, poslabšanje vidljivosti v predoru ter vožnja vozila v nasprotni smeri; 3 2 http://www.uradni-list.si/1/content?id=101701 3 http://www.uradni-list.si/1/content?id=101701
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 6 Razlika med prometno nesrečo in izrednim dogodkom je, da izredni dogodek na splošno povzame vse mogoče načine pri katerem lahko pride do motenega prometnega toka ali prometne nesreče. Pri izrednem dogodku je lahko stoječa ovira pri prometni nesreči pa mora biti vsaj eno premikajoče se vozilo in jo delimo v štiri zgoraj navedene kategorije in če dogodek spada v katero od naštetih, ga uvrščamo v prometno nesrečo, vse ostalo pa uvrščamo v izredne dogodke. 2.3 Uredba o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji Vlada je na seji, ki je potekala 20.04.2006 sprejela uredbo tehničnih normativih in pogojih za cestne predore.uredba je bila sprejeta zato da se dosežejo pozitivni učinki z različnih vidikov snovanja tovrstnih objektov, izgradnjo in predvsem varnost predorov v Sloveniji. Uredba se je spremenila 1.4.2011. Natančneje je v uredbi opredeljen prečni profil ceste v predoru, razvrščanje predorov, načrtovanje, projekti izkopa, načrtovanje notranje obloge predora, odvodnjavanje, načrtovanje in postavitev portalov in najpomembnejše, varnostna oprema v predorih, katera je tudi omenjena v naslednjih poglavjih 4. Prilogi uredbe in Direktive Ur.l. RS, št. 54/2009, 109/2010-ZCes-1 Evropskega parlamenta sta identični zaradi narave in njunih vsebin. Vsebina, ki se ponavlja v obeh omenjenih je signalizacija, obratovanje samega predora in vaje, ki se izvajajo (npr. gasilske) za večjo varnost. 2.4 Direktiva 2004/54/ES Direktiva 2004/54/ES je bila dne 29. aprila 2004 ustanovljena in določa minimalne varnostne zahteve za predore na samo na slovenskem avtocestnem omrežju vendar za vseevropska cestna omrežja. V nadaljevanju si oglejmo 5 osnovnih členov v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe. 4 http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_prav6453.html
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 7 (1) V Beli knjigi z dne 12. septembra 2001 o "Evropski prometni politiki za leto 2010: čas za odločitev" je Komisija napovedala, da bo predlagala minimalne varnostne zahteve za predore, ki so del vseevropskega cestnega omrežja. (2) Prometni sistem, zlasti vseevropsko cestno omrežje, opredeljeno v Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, je odločilnega pomena pri podpiranju evropskega združevanja in zagotavljanju visoke ravni blaginje med evropskimi državljani. Evropska skupnost je odgovorna, da zagotavlja visoko, enotno in stalno raven varnosti, storitev in udobja na vseevropskem cestnem omrežju. (3) Dolgi predori, daljši od 500 m, so pomembni objekti, ki lajšajo povezave med obširnimi deli Evrope in imajo odločilno vlogo pri delovanju in razvoju regionalnih gospodarstev. (4) Evropski svet je ob več priložnostih in zlasti na srečanju 14. in 15. decembra 2001 v Laeknu poudaril nujnost ukrepanja za izboljšanje varnosti predorov. (5) 30. novembra 2001 so se prometni ministri Avstrije, Francije, Nemčije, Italije in Švice sestali v Zürichu in sprejeli skupno deklaracijo, v kateri priporočajo uskladitev nacionalnih zakonodaj o najnovejših usklajenih zahtevah za izboljšanje varnosti v dolgih predorih 5 Ukrepe za minimalne varnostne zahteve so napovedali že septembra leta 2001 v Evropskem parlamentu, deklaracijo so sprejeli mesec kasneje istega leta, s katerim so določili da bi morala biti pravila o minimalnih varnostnih zahtevah v predorih enaka. Seveda govorimo o predorih, ki so daljši od 500 metrov in o tistih, ki so pomembni za razvoj državnega gospodarstva. 5 http://www.dc.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/zakonodaja_in_dokumenti/
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 8 3 PREDORI V SLOVENIJI V Sloveniji imamo na našem avtocestnem sistemu trenutno 43 predorov, ki merijo po skupnem seštevku vseh predorskih cevi 37.417 metrov. Najdaljši je Karavanke, ki meri skupno s slovenskim in avstrijskim delom 7.864 metrov, samo slovenski del pa meri 3.450 metrov. Karavanški predor ima le eno cev zato mu pravimo enocevni predor, najdaljši predor z dvema cevema dvocevni je predor Trojane, ki meri 2931 metrov. V naši diplomski nalogi smo se osredotočili na daljše avtocestne predore, vendar si vseeno oglejmo še tehnične podatke (glej tabelo 3.1.) in lokacije ostalih predorov (glej sliko 3.1.) Slika 3.1: Predori na avtocestnem sistemu 6 6 www.dars.si
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 9 Tabela 3.1: Seznam in dolžina vseh predorov na Slovenskih avtocestah 7 Objekt Vrsta predora Desna cev Leva cev Skupna dolžina cevi Odsek Predor Vodole dvocevni 233,41 236,06 469,47 A1 Dragučova - MB (Ptujska c.) Predor Podnanos dvocevni 612 590 1.202 H4 Razdrto - Vrtojba Predor Barnica dvocevni 304 283 587 H4 Razdrto - Vrtojba Predor Debeli hrib dvocevni 350,2 372,5 722,7 A2 LJ (Malence) - Šmarje- SAP Predor Dekani dvocevni 2.190 2.182 4.372 A1 Črni kal - Srmin Predor Golo rebro dvocevni 788,25 757 1.545,25 A1 Sl. Konjice - Dramlje Predor Golovec dvocevni 622 595 1.217 A1 LJ (Litijska c. - Malence) Predor Jasovnik dvocevni 1.633 1.612 3.245 A1 Vransko - Trojane Predor Karavanke enocevni / / 3.450* A2 Meja A (predor) - Hrušica Predor Kastelec dvocevni 2.195 2.303 4.498 A1 Kozina - Črni kal Predor Ločica dvocevni 750 810 1.560 A1 Vransko - Trojane Predor Mali vrh dvocevni 414,2 399 813,2 A2 LJ (Malence) - Šmarje- SAP Predor Pletovarje dvocevni 708,25 745 1.453,25 A1 Sl. Konjice - Dramlje Predor Podmilj dvocevni 621 613 1.234 A1 Trojane - Blagovica 7 www.dars.si
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 10 Predor Štampetov most dvocevni 14,49 14,5 28,99 A1 Vrhnika - Logatec Predor Tabor dvocevni 288,75 281,6 570,35 A3 Sežana V - Sežana Z Predor Trojane dvocevni 2.841 2.931 5.772 A1 Trojane - Blagovica Predor Šentvid dvocevni 1.072 1.047 2119 A2 Šentvid - Koseze Predor Šentvid krak B Predor Šentvid krak C enocevni 243-243 A2 Šentvid - Koseze enocevni 341-341 A2 Šentvid - Koseze Predor Cenkova dvocevni 608,55 626,5 1235,05 A5 Sv. Trojica - Sv Jurij ob Ščavnici Predor Ljubno dvocevni 233 250 483 A2 Brezje - Podtabor Predor Leščevje dvocevni 372 370 742 A2 Pluska - Hrastje Predor Markovec dvocevni 2102 2140 4242 H6 Koper (Semedela) - Izola 3.1 Varnostne naprave v predorih Predori so opremljeni z (glej sliko 3.2.): Video sistemom Poznamo več vrst video nadzora, sistem video nadzora prometa (VNP), sistem avtomatske detekcije prometa (ADP) in sistem Ethernet prenosne opreme (EPO). Kamere imamo pred predorom in v predoru. Imamo dve vrsti kamer: fiksne vrtljive kamere Sistemi avtomatskega javljanja ter odkrivanja požarov Detekcijo zastojev in zgostitve prometa Prometno signalizacijo
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 11 Odstavnimi nišami (v večjih predorih) S prečnimi povezavami med predori v primeru evakuacije (v večjih predorih) Slika 3.2: Varnostne naprave 8 Lastnosti opremljenosti predora lahko razdelimo v 2 skupini: V prvo skupino spada projektant predora, ki mora določiti opremljenost glede na zahtevnost projekta. Upoštevati mora nagib nivelete, preglednost, odstavne niše, robniki, hodniki za pešce, zasilne izhode, evakuacijske poti,osvetljenost predora V drugo skupino spada vzdrževalec predora katerega naloge so nadzor in postavitev portalov in sicer semaforji, prometni znaki pred in v predoru, kamere za nadzor prometa, nadzor koncentracije ogljikovega monoksida, ventilacija v predoru, detektorji dima 3.2 Sistem za nadzor vodenja prometa Varnost v predorih je ključna za uporabnike cest, vzdrževalce in upravljalce. Varnost mora biti urejena na najvišji stopnji, zaradi omejevanja tako prometnih nesreč kot same materialne škode. Pod najbolj kritičen incident, ki se lahko zgodi v predoru štejemo požar. Incident je proces, ki je sestavljen iz treh faz (glej sliko 3.3.): zaznavanje, odgovor in odprava, za naštete je odgovoren operater. 8 http://www.dars.si/dokumenti/napotki/varna_voznja/
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 12 Pojav dogodka Prijava dogodka Potrdite v dogodka Interven cija določen a - razposla na Prihod interve ncije Dogod ek odpravl jen Normal en promet ni tok odziv zaznava odprava Trajanje incidenta Vzpostavitev normalnega prometnega toka Slika 3.3: Časovna linija trajanja incidenta 3.3 Operater v nadzornem sistemu Vsak sistem za nadzor prometa vodi vsaj eden operater, ki se mora zelo hitro odzvati na vsak izredni dogodek. Hitreje kot se odzove, manj je možnosti, da se incident razširi. Operater je usposobljen za upravljanje nadzornih sistemov, od njega je odvisna varnost voznikov. Njegove naloge so: Upravljanje in nadzor prometnega sistema Upravljanje in nadzor prezračevalnega sistema Upravljanje in nadzor požarnega sistema Nadzor video sistema Nadzor sistema za klic v sili, zasilni izhod, radijske zveze Operater v nadzornem centru je o izrednem dogodku obveščen z alarmom, z prikazom točne lokacije dogodka na shematskem vmesniku (glej sliko 3.4.) in z prikazom žive slike iz video nadzorne kamere. Sistem je povezan s sistemom za nadzor in vodenje prometa (SNVP), prek katerega operaterji DARS d.d. tudi zaznavajo vožnje v napačni smeri na
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 13 avtocesti, in sicer s pomočjo mikro in video detekcije, nameščene nad avtocesto in ob njej. Ko se operater odzove na izredni dogodek mora obvestiti naslednje organe (glej sliko 3.5). Slika 3.4: Shematski prikaz vožnje v nasprotni smeri 9 Na sliki 3.4 smo z belo puščico označili vozilo, ki se vključuje na napačno stran avtoceste, prometna signalizacija, ki je prikazana na levi se avtomatsko vklopi, da obvesti ostale voznike o nastalem izrednem dogodku. Na sliki 3.5. je predstavljen nadzorni center DARSA in organi, ki jih mora nadzornik obvestiti o izrednem dogodku. Slika 3.5: Organi, ki jih mora nadzornik obvestiti o izrednem dogodku Nadzorni center (NC) mora obvestiti poklicno gasilsko enoto (PGE), nato dežurno enoto DARS, policijsko enoto, operativno komunikacijski center (OKC), regijski center za obveščanje (ReCO ) in nujno medicinsko pomoč (NMP). 9 http://www.dars.si/dokumenti/napotki/varna_voznja/
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 14 3.4 Dejavniki, ki vplivajo na varnost v predoru Na prometno varnost na območju avtocestnih predorov vplivajo trije členi kibernetičnega sistema (glej sliko 3.6.) Človek: motiacija izkušnje karakteristika Vozilo: plin zavore menjalnik Okolje - predor cesta trasa površina druga vozila Slika 3.6: Kibernetični sistem Človek je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na prometno varnost. Zato mislimo da ustrezno načrtovanje cest lahko zmanjša nastanek in pogostost človeških napak. Na človeka pa vplivajo naslednji dejavniki kot so: sposobnost, osebne lastnosti, nivo kulture, motivacija značaj, temperament To so lastnosti človeka, ki so prirojene ali se pridobijo z različnimi izkušnjami. Na drugi strani so še malomarnosti s strani človeka, kateri se sam zavestno odloči absorbirati. To je najpogostejši dejavnik prometnih nesreč, alkohol, nato so še različne prepovedane substance. Incidenti na splošno se zgodijo okoli 75 % zaradi človeške napake. Okoli 25 % so krivi cesta, vozilo in okolje.
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 15 Vozilo V 5 % za nastanek incidentov je krivo vozilo kot tudi voznik, ki ne poskrbi za tehnično izpravnost vozila. Na tehnično izpravnost vozila pa vplivajo starost vozila, ohranjenost, vrsta tovora, hitrost, pnevmatike Pri varnostni opremi vozila govorimo o dveh osnovnih postavkah: aktivni in pasivni varnosti. Pod aktivno varnost spadajo vsi elementi ki preprečujejo nesreče, pasivna pa skrbi za čim manjše posledice po tem. Najbolj napredna aktivna varnost v 20. Stoletju je ABS (Anit - Locki breaking sistem). Vendar nista le voznik in vozilo dejavnika za nastanek incidentov, tu je še okolje. Okolje - predor Predori se nahajajo na avtocestnih odsekih zaradi geološke strukture območja. Je edina transportna rešitev skozi gomile kamnin. 10 % dejavnik za nastanek incidentov v predoru je okolje(predor), od katerega je odvisno: prometni režim, število cevi, dovoljena hitrost, število voznih pasov, informacijski sistemi Na odsekih pred avtocestnimi predori imamo v Sloveniji večinoma pas za počasna vozila, ki pa se izgubi pred vstopom vozila v predor. Tudi hitrost pred predori se postopoma znižuje (80 100 km/h ob normalnih pogojih). Do zmede na sami avtocesti lahko pride tudi zaradi same zmedenosti voznikov ob menjavanju prometnih pasov, zmanjševanju hitrosti, spremembe voznega pasu s strani tovornih vozil, na splošno prihaja do motenega prometnega toka pred predori. Bolj ko je ozek predor bolj utesnjenega se voznik počuti in posledično tudi paničnega.
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 16 4 IZREDNI DOGODKI V PREDORU TROJANE 4.1 Opis odseka trase AC Predor Trojane poteka do viadukta Šentožbolt, nato zaobide Podmilj s predorom Podmilj in po dolini Koprivnice poteka proti Petelinjeku. Po ponovnem prečkanju doline z viaduktom poteka južno od Blagovice, zahodno od Blagovice prečka magistralno cesto ter se spusti na dolinsko dno. Zahodno od Blagovice se naveže na avtocestni odsek Blagovica Šentjakob. Zgrajen je kot štiripasovna avtocesta s po dvema voznima in odstavnim pasom v vsaki smeri ter vmesnim ločilnim pasom. Normalni prečni profil avtoceste znaša 25 m (štirje vozni pasovi širine 3,5 m, dva odstavna pasova širine 2,5 m, dva robna pasova ob prehitevalnih pasovih širine 0,5 m, dve utrjeni bankini širine 1,0 m in srednji ločilni pas širine 3,0 m). Zaradi razgibanega terena je bilo za premostitev celotnega odseka zgrajenih večje število objektov: 10 dvocevni predor Trojane dvocevni predor Podmilj viadukt Šentožbolt viadukt Log viadukt Javorje viadukt Petelinjek viadukt Suša viadukt Vranke viadukt Blagovica več mostov, nadvozov, podvozov, opornih zidov, podpornih zidov ter kamnitih zložb 10 http://www.dars.si/dokumenti/o_avtocestah/objekti_na_avtocestah/predori_85.aspx
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 17 4.2 Tehnični podatki o predoru Trojane Meljevec, glinovec in peščenjak so prevladujoče hribine, ki gradijo širše območje predora Trojane. Dvocevni predor je umeščen v avtocestnem odseku A1 in povezuje Ljubljano in Maribor. Trojanski predor je največji dvocevni predor v Sloveniji. Predorski cevi sta ekvivalentni, njun premer znaša približno 11 metrov. Predorsko cev dnevno prevozi 11800 vozil. V predor je vgrajenih 79 kamer. 4 kamere so vrtljive ostale pa fiksne, izven predora so še 4 kamere za pregled portalov. Mrtvih kotov v predoru ni, 100 % je pokrit saj se vidno območje kamer tudi prekriva. Skupno jih je v obeh ceveh 105 kamer. Poleg kamere je predor opremljen še z sistemom za zadimljenost predora, sistem detekcije, sistem tudi šteje promet za statistične obdelave, semaforji, alarmi, portali... Širina vozišča znaša 7,70 metrov, z dvema voznima pasovoma širine 3,50 m in obojestranskima robnima trakovoma širine 0,35 metrov. Višina voznega svetlega profila znaša 4,70 metrov. Zaradi vzdrževanja in nujnih primerov, sta na vsaki strani vozišča pločnika širine 92 centimetrov, ki sta dvignjena 15 centimetrov nad voziščem in s prečnim sklonom 2 %. Širina pločnika je pogojena s prostorskimi zahtevami za namestitev kabelske kinete pod pločniki in z zahtevami, ki so rezultat zadostne oddaljenosti od sten predora. Predorski cevi sta povezani s petimi varnostnimi prečnimi rovi. Za obe predorski cevi je izvedeno prisilno vzdolžno prezračevanje za primer povečanja CO, zadimljenosti in požara. Dolžina predora: LEVA CEV (SMER CELJE): od km 79.219 do km 82.150: dolžina 2931 m maksimalna nadmorska višina: cca 529 m na Z portalu predora vzdolžni sklon: 0,5% minimalni horizontalni radij: 1500 m DESNA CEV (SMER LJUBLJANA): od km 79.284 do km 82.125: dolžina 2841 m maksimalna nadmorska višina: cca 529 m na zahodnem portalu predora vzdolžni sklon: 0,5% minimalni horizontalni radij: 1200 m
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 18 Slika 4.1: Predor Trojane 11 4.3 Nadzorni in krmilni sistem Za varno in nemoteno odvijanje prometa v predoru Trojane so vgrajene naprave in sistemi, ki služijo: vodenju in nadzoru prometa, požarnemu javljanju, radijskim zvezam, video nadzoru in avtomatski detekciji prometa, krmiljenju energetike, krmiljenju prezračevanja, krmiljenju razsvetljave, nadzoru koncentracije ogljikovega monoksida (CO), nadzoru zadimljenosti (vidljivosti), nadzoru sistema požarne vode, zajemanju signalov iz sistema klica v sili, protivlomni zaščiti pogonskih central, drugim signalizacijam. 11 http://www.motosvet.com
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 19 Nadzor, daljinsko vodenje ter koordinacijo vseh sistemov v predoru opravlja mikroračunalniški nadzorni in krmilni sistem. Sistem omogoča daljinsko vodenje predora iz regionalnega nadzornega centra (RNC) Vransko in lokalno vodenje iz pogonske centrale Trojane vzhod. Pri daljinskem načinu vodenja predora je možna izbira: ročno vodenje, avtomatsko vodenje. Normalno vodenje predora (privzet način) poteka daljinsko avtomatsko iz RNC Vransko. 12 4.4 Prometni podatki predora Trojane Tabela 4.1: PLDP 2007 2010 Vsa vozila (PLDP) Motorji Osebna vozila Avtobusi Lah. tov. < 3,5t Sr. tov. 3,5-7t Tež. tov. nad 7t Tov. s prik Vlačilci 2007 27.296 41 19.152 164 2.247 425 689 4.578 2008 33.000 52 23.610 194 2.858 462 724 1.930 3.170 2009 34.059 60 24.514 225 3.386 693 438 1.088 3.655 2010 34.934 50 24.832 235 3.839 766 307 828 4.077 Povprečni letno dnevni promet (PLDP), je najvišji v letu 2010. Od leta 2007 se je povišal za 22 odstotkov. Delež tovornih vozil s prikolico je padel za 74 odstotkov. Od leta 2008 je dovoljeno upravljati predor tudi vlačilcem. PLDP je najvišji v poletnem času (sredine junija do sredine decembra) ter ob praznikih in vikendih. 12
število izrednih dogodkov Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 20 4.5 Izredni dogodki (2007 2011) Analizirani so bili izredni dogodki za obdobje med leti 2007 in 2011. Izredne dogodke smo, glede na količini le teh, razdelili na: požar, okvara vozila, prometna nesreča (vseh stopenj), vožnja v nasprotni smeri, izredni tovor, ustavljanje zaradi vremena. V nadaljevanju pa smo analizirali čas zaprtja predorske cevi zaradi izrednih dogodkov. 5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 2007-2011 požar 2 1 1 1 4 1 1 3 1 1 4 1 1 1 2007 2008 2009 2010 2011 leta okvara trčenje vožnja nasproti ustavljanje zaradi vremena izredni tovor Linear (požar) Expon. (okvara) Poly. (trčenje) Grafikon 4.1: Opredeljeni dogodki v predoru Trojane v letih (2007 2011) Grafikon 4.1., prikazuje število izrednih dogodkov na leto. V štirih letih sta se zgodila 2 požara, 20.1.2010 in 17.2.2011 (glej tabelo 4.2.). V prvem se je vžgal vlačilec MAN z Ljubljanskimi tablicami. Tovornjaka, natovorjenega s pijačo, so plameni zajeli med vožnjo. Voznik je pred izvozom za Trojane ustavil, a sam ni mogel pogasiti požara, ki je izbruhnil v motornem prostoru. Ogenj je potem pogasila poklicna gasilska enota (PGE)
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 21 Celje, center požarne varnosti (CPV) Domžale ter prostovoljci iz poklicnega gasilskega društva (PGD) Blagovica, Vransko in Čeplje-Prekopa-Stopnik. Vlečno vozilo je bilo povsem uničeno, zgorela je tudi približno polovica prikolice. Škode je bilo za približno 40 tisoč evrov. V drugem požaru je peljal skozi predor Trojane iz smeri Celja proti Ljubljani poljski tovornjak, ki je imel na svojem vozilu okvaro. Zato se je iz vozila pričelo kaditi. Razneslo je turbino vozila. Voznik je nato ustavil svoje tovorno vozilo pri izvozu za Blagovico. Zaradi dima in prezračevanja so zaprli obe cevi predora. V smeri Ljubljane je bil tako zaprt za ves promet med 10.02 in 10.30 (glej grafikon 4.3.). Leta 2008 in 2010 je prevladuje izredni dogodek trčenje. V hujšem verižnem trčenju 28.11.2008 je domnevno zaradi neprilagojene hitrosti voznika BMW ja zaradi mokrega in spolzkega vozišča začelo zanašati. Za njim je pripeljal 36-letni voznik s Ptuja z vozilom znamke Opel Astra, ki je trčilo v vozilo BMW, ki ga je prav tako zanašalo po cesti. Obe vozili sta se po trku ustavili, nato pa sta nanju naleteli še dve vozili, ki sta pripeljali za njima. 56-letni voznik iz Celja, vozil je avtomobil znamke Ford Orion, in 53-letni voznik, prav tako iz Celja, vozil je avtomobil znamke Audi A6, sta trčila v vozili BMW in Opel. Poleg trčenj in požara so se zgodili še nekoliko bolj čudni izredni dogodki, kot so ustavljanje v predoru zaradi toče 23.8.2011 (glej tabelo 4.2.). Ko je prišlo neurje, so vozniki v tunelih začeli ustavljati. In ko so varnostni sistemi zaznali ustavljanje, so se pred predori prižgale rdeče luči. S tem naj bi bil promet ustavljen, a tega vozniki niso upoštevali. Kljub rdeči luči so vozili v predor, nekateri pa so celo po tem ko so pripeljali iz predora v nevihto obračali nazaj v zavetje. Nekateri so tudi vozili vzvratno. S težkimi poškodbami sta se končali nesreči 13.9.2011 in 21.9.2011. V prvem sta trčila osebno vozilo in kombinirano vozilo, pri čemer se je voznik osebnega vozila težko poškodoval in v drugem primeru je osebno vozilo trčilo v levo stran predora in obstalo sredi cestišča. Voznik je bil hudo poškodovan, do naletov ni prišlo.
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 22 ustavljanje zaradi vremena 4% izredni tovor 4% 2007-2011 vožnja nasproti 13% požar 9% okvara 22% trčenje 48% Grafikon 4.2: Pogostost dogodkov v predoru Trojane Iz grafikona 4.2 lahko razberemo, da v 48 odstotkov je vzrok izrednih dogodkov trčenje, ki je nastal zaradi človeške napake. V večini primerov je zaradi alkohola in prehitre vožnje. V 22 odstotkih je vzrok okvara, ki se prav tako pojavlja v večini primerov zaradi tehnične neizpravnosti vozil in same starosti vozil, v 13 odstotkih je vzrok vožnja nasproti nato požar, izredni tovor in ustavljanje zaradi toče oz. vremenskih razmer. č a s z a p r t o s t i ( h ) požar okvara okvara okvara okvara okvara okvara okvara okvara okvara trčenje trčenje 2007 2:15 0:00 0:00 0:45 0:00 0:22 0:24 0:30 0:24 2008 0:56 2009 2010 0:00 2011 0:50 Grafikon 4.3: Zaprtost predorske cevi od začetka incidenta incidenta (h)
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 23 Na grafikonu 4.3., je razvidno, da je bilo najbolj pestro v predoru Trojane septembra, v letih 2008 in 2010. Zakaj je temu tako? Lahko povezujemo to z začetki šolskih dni in dodatni pritiskom na starše zaradi svojih otrok ali kot začetek jeseni, kjer se začne tudi vreme spreminjati, je bolj deževno in spolzko. Kakšno je bilo stanje vozišča, kdaj točno so se dogodki zgodili, koliko žrtev je bilo in podrobnejši opis si lahko ogledamo v naslednji tabeli 4.2., da se lažje odločimo ali potrditi tezo, da je bilo septembra največ dogodkov zaradi stanja vozišča ali opustiti. Tabela 4.2: Podrobnejši pregled izrednih dogodkov v predoru Trojane Stanje Datum Dogodek 13 vozišča Opis 15.4.2007 1 suho trčenje motorno kolo + osebno vozilo 1.6.2007 2 okvara osebnega vozila 13.6.2007 2 izredni tovor izrednih dimenzij 28.7.2007 1 suho odpadlo kolo na osebnem vozilu 2.11.2007 2 nasproti vozeče osebno vozilo 22.2.2008 2 suho vožnja v nasprotno smer osebnega vozila 23.8.2008 2 mokro zaradi neurja zunaj predora se vozila ustavijo na izhodu in s tem ustavijo promet 3.9.2008 1 suho trčenje osebno in tovorno vozilo 13.9.2008 1 2 mokro trčenje tovorno vozilo in kombinirano vozilo 21.9.2008 1 2 suho osebno vozilo trči v levo steno predora in obstane na voznem pasu 15.10.2008 1 suho trčenje osebnega vozila ob steno predora; ustavljena vozila v predoru 28.11.2008 1 mokro trčenje osebnega vozila v odbojno ograjo, sledi nalet več vozil 20.12.2008 2 mokro vožnja osebnega vozila v nasprotno smer osebno vozilo obrne v prvi niši in vozi v nasprotno smer do priključka Trojane 12.2.2009 2 suho okvara osebnega vozila os. vozilu na prehitevalnem pasu zablokira motor, vozilo obstane med voznim in prehitevalnim pasom, promet močno oviran in onemogočen za tovorna vozila 13 Legenda : 1 nesreča, 2 incident, 1 smrt, 2 težko poškodovani, 3 lažje poškodovani
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 24 20.10.2009 2 suho tovorno vozilo TV. odpade kolo, zaradi česar obstane na voznem pasu. Odpadli deli poškodujejo opremo predora, več kosov pa ostane po cestišču v dolžini 300m 16.12.2009 2 mokro okvara tovornega vozila zadimljenost predora Tovorno vozilo ob vožnji skozi predor močno zadimi predorsko cev 19.12.2009 1 zasneženo osebno vozilo trči v steno predora vozilo trči v steno predora ca 70 od vstopnega portala in obstane na prehitevalnem pasu 20.1.2010 1 suho POŽAR po trčenju tovornih vozil se vname požar 11.3.2010 1 suho trčenje dve tovorni vozili zaradi okvare na sistemu (motnja na detekcijskih kamerah, javijo nasprotno smer vožnje) se predor avtomatsko zapre za promet; tovorni vozili trčita zaradi premajhne varnostne razdalje 3.6.2010 1 suho trčenje osebno in tovorno vozilo zaradi počasne vožnje po voznem pasu ter prekratke varnostne razdalje pride do trka med osebnim in tovornim vozilom, ki je vozilo za njim 10.9.2010 1 suho kombinirano vozilo se po trku ob steno predora prevrne na bok in obstane na vozišču 13.9.2010 1 suho 23.12.2010 2 suho 12.2.2011 2 suho verižno trčenje 3x osebno vozilo, 1x kombinirano vozilo osebno vozilo zaradi prekratke varnostne razdalje trči v vozilo pred seboj, kar je vzrok za verižno trčenje vozil vožnja osebnega vozila v nasprotno smer osebno vozilo obrne v drugi niši in vozi v nasprotno smer proti Ljubljani osebno vozilo trči v steno predora (predhodno že v ograjo izven predora) in nato odpelje v nasprotni smeri iz predora Tabela 4.2. prikazuje stanje vozišča v mesecu septembru, ki je bilo mokro, katerega lahko povezujemo z letnim časom. Iz naše analize je za predor Trojane razvidno, da je glavni krivec človeška neprevidnost. V nesreči v predoru Trojane so 20.1.2010 nastale precejšnje poškodbe na elektrostrojni opremi predora, nosilna konstrukcija in vozišče pa nista bila poškodovana. Prišlo je do trčenja dveh tovornih vozil. Ko sta trčili se je eno od tovornih vozil vnelo in je začelo goreti. Udeleženci so bili lažje poškodovani. V legendi, ki je priložena v nogi dokumenta, smrtnih žrtev v tem predoru ni bilo. Zgodila sta se dva požara,
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 25 ki sta se srečno končala le z materialno škodo. 13.9.2010 se je zgodil trk med osebnim in tovornim vozilom, ki pa se je končal s težkimi poškodbami.
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 26 5 IZREDNI DOGODKI V PREDORU KARAVANKE 5.1 Opis odseka trase AC Avtocestni odsek državna meja Hrušica se pričenja v predoru Karavanke na državni meji med Republiko Avstrijo, kjer se končuje avstrijski del avtoceste A11, ter Republiko Slovenijo (slika 5.1.). Slovenski del predora in s tem AC odseka, se pričenja na državni meji v pkm 4.414 z ravnino, ki v območju južnega portala s prehodnim lokom zavije v levo in obrne traso v vzhodno smer proti bivšemu mejnemu platoju Karavanke jug. Po izstopu iz predora trasa prečka most čez Savo Dolinko ter se za vozila, ki izstopajo iz predora, brez postanka nadaljuje proti Jesenicam, vozilom, ki pa imajo namen vstopiti v predor, pa je namenjena ploščad, na kateri se vrši plačilo predornine ter kontrola vozil, ki prevažajo nevarne snovi. V nadaljevanju trase proti Jesenicam le ta podvozi nadvoz za povratno cesto ter v priključku Hrušica podvozi nadvoz na priključku. V priključku Hrušica se prične AC odsek Hrušica Vrba. Zaradi razgibanega terena ter meje z Republiko Avstrijo so bili za premostitev odseka zgrajeni naslednji objekti: 14 predor Karavanke most čez Savo mejna ploščad Karavanke - jug dva nadvoza 14 Javno naročilo večjih vrednosti 000139/2011. Izvedba sistema za video nadzor in avtomatsko detekcijo prometa v predoru Karavanke
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 27 Slika 5.1: Sistem za nadzor in vodenje prometa pred predorom 5.2 Tehnični podatki o predoru Karavanke Predor Karavanke je enocevni meddržavni predor, ki povezuje Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo. V predoru se odvija dvosmerni promet. Dolžina predora, vključno z obema adaptacijskima galerijama ter ventilatorskima zgradbama, znaša 8.019 m. Širina vozišča znaša 7,50 m z dvema voznima pasovoma širine 3,75 m in prečnim sklonom 2%. Višina voznega svetlega profila znaša 4,70 m. Zaradi vzdrževanja in nujnih primerov, sta na vsaki strani vozišča pločnika širine 1,00 m oz. 0,97 m, ki sta dvignjena 15 cm nad voziščem in s prečnim sklonom 2 %. V predoru je izvedenih 44 niš za klic v sili v katerih se nahaja enota za klic v sili ter dva 6 kg gasilna aparata na prah ABC. 36 niš je lociranih v zahodni steni predorske cevi na medsebojni razdalji cca 212 m, 8 pa jih je lociranih na vzhodni strani predorske cevi v območju obračalne niše in 7 odstavnih niš. Pred predorom je vzpostavljen sistem za nadzor in vodenje prometa (SNVP), ki je sestavljen iz portala, pol portalov pred predorom in na uvozih Hrušica ter sistemom video nadzora (slika 5.2.). 15 15 www.dars.si
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 28 Slika 5.2: Predor Karavanke 16 Za potrebe gašenja požara je v predorski cevi izvedena mokra hidrantna mreža. V predorski cevi je izvedenih 74 niš v katerih so locirani hidranti z vsemi priključki. Napajanje hidrantne mreže je izvedeno preko dveh višinskih vodnih rezervoarjev s kapacitetama cca 90 m³, ki sta locirana na severni in južni strani predora. Rezervoar za požarno vodo na severni strani se polni preko črpalke z vodo iz predora, na južni pa iz potoka. Predor se prezračuje prisilno s kombinacijo prečnega in vzdolžnega prezračevanja. Prezračevalne inštalacije so razdeljene v tri odseke in sicer prezračevalni odsek sever dolžine 3.343 m, ki se prezračuje prečno, prezračevalni odsek sredina dolžine 1.200 m, ki se prezračuje s pomočjo 24 reverzibilnih aksialnih ventilatorjev razporejenih v 8 skupin po 3 ventilatorje ter prezračevalni odsek jug dolžine 3.343, ki se prezračuje prečno. V predoru je izvedenih 7 odstavnih niš in 1 obračalna niša. Pri odstavnih nišah so na nasprotni strani izvedeni odstavni pasovi za lažje obračanje vozil. dolžina 8.019 m (vključno z 16 www.dars.si
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 29 adaptacijskima galerijama in prezračevalnima zgradbama) nadmorska višina: 655,30 m na severnem portalu predora 620,68 m na južnem portalu predora vzdolžni sklon: -1,35 % +0,5 % minimalni horizontalni radij: 800 m. 5.3 Nadzorni in krmilni sistem Sistem za nadziranje in krmiljenje sestavljajo: lokalne postaje (pogonske centrale severni portal, sredina sever, sredina jug, južni portal) glavne postaje (severni portal in južni portal) komandni centrali (Celovec / Klagenfurth in Hrušica). Celotni sistem za nadziranje in krmiljenje se deli na naslednje podsisteme: prezračevanje krmiljenje in nadziranje prometa razsvetljava električna distribucija naprave za javljanje požara televizijski nadzor telefon radijske zveze naprave za prenos podatkov naprave za klic v sili Vsi podsistemi so nameščeni v predoru. 17 17 2011DARS d.d., 2010, Program usposabljanja, urjenja in vaj za izvajanje načrta ZIR ob nesreči v predoru
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 30 5.4 Prometni podatki predora Karavanke Tabela 5.1: PLDP 2007 2010 Vsa Lah. Sr. Tež. Osebna Tov. s vozila Motorji Avtobusi tov. tov. tov. vozila prik (PLDP) < 3,5t 3,5-7t nad 7t 2007 6.604 17 5.157 81 370 93 90 796 Vlačilci 2008 6.681 17 4.947 83 574 90 84 378 508 2009 6.938 17 5.227 81 623 85 77 353 475 2010 7.129 19 5317 81 649 90 74 360 539 Tabela 5.1. prikazuje, da je bil največji dnevni promet v letu 2010 in 2009. Delež tovornih vozil je zrasel za približno 15 odstotkov kot v prejšnjih letih in po planu ocenjujejo na DARS-u da bo po vstopu Hrvaške in Srbije v Evropsko Unijo še večji. Od leta 2008 naprej je promet skozi predor dovoljen tudi vlačilcem. Število tovornih vozil s prikolico pa je od leta 2007 do leta 2010 padlo za 45 odstotkov. Porast prometa je omejeno na poletne počitnice (konec Junija, sredina Septembra), Božič, Velika Noč in nekaj specifičnih koncev tedna v povezavi z enodnevnimi prazniki. Količina težkega tovora ostaja skozi vse leto stabilna. Glede na to da PLDP raste za približno 15 odstotkov vsako leto lahko napovemo da bo okoli leta 2012, 8.392 vozil dnevno s 17 odstotnim deležem tovornih vozil. 5.5 Izredni dogodki (2007 2011) Analizirani so bili izredni dogodki za obdobje med leti 2007 in 2011. Izredne dogodke smo, glede na količini le teh, razdelili na: požar, okvara vozila in prometna nesreča (vseh stopenj).
število izrednih dogodkov Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 31 V nadaljevanju pa smo analizirali čas zaprtja predorske cevi zaradi izrednih dogodkov. 8 7 6 5 4 3 2 1 0 2007-2011 požar 2007 2008 2009 2010 2011 leto okvara trčenje Logarite mska (okvara) Grafikon 5.1: Opredeljeni izredni dogodki v predoru Karavanke v letih (2007 2011) Ugotavljamo (grafikon 5.1.), da med izrednimi dogodki prevladujejo okvare osebnih vozil. Število okvar prevladuje v letu 2007, najpogosteje osebnega avtomobila in vozila z bivalno prikolico. Zgodile so se v mesecih maj, julij in junij (glej tabelo 5.2.). V teh mesecih se poveča turistična sezona iz severa Evrope proti jugu zato je promet za tovorna vozila omejen. Avstrija se je za omejitev tovornega prometa skozi Karavanke v turistični sezoni odločila zaradi povečanega prometa in na podlagi analize tveganj. Omejitev velja za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, od 22. ure v petek do 15. ure v soboto, in sicer do 3. septembra. V Sloveniji prepoved vožnje teh tovornih vozil velja od sobote ob 8. uri. V zadnjih petih letih je bil v predoru le en požar, ki se je zgodil leta 2007 in ga je povzročil samovžig osebnega avtomobila (glej tabelo 5.2.). Prišlo je do samovžiga osebnega avtomobila, ki ga je vozil Makedonski državljan. Ko je opazil čudno spremembo na osebnem avtomobilu je le tega zapustil in se rešil. Zagorela je desna stran avtomobila zaradi kratkega stika. Na kraj nesreče so prihiteli reševalci in gasilci. Gasilci so imeli velike težave pri gašenju požara, ker so prezračevalne naprave zelo slabo delovale in je iz predora uhajal gost dim, zato je bila vidljivost precej slaba. Posledično so nastajali zastoji pred predorom in tako onemogočili pot rešilnim in gasilskim vozilom. Zaradi hitrega ukrepanja reševalcev in upravljavca predora je bil po 2 urah spet v obratovanju.
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 32 Največje število izrednih dogodkov je bilo leta 2007 in 2011. Leto 2009 je brez izrednih dogodkov. Leta 2010 se je zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena kombinirano vozilo in osebno vozilo. Voznika sta svoji vozili prestavila v odstavni niši, zato se je končala brez naletov in poškodovanih udeležencev. okvara tovornih vozil 25% Skupno v petih letih trčenje 8% požar 8% okvara osebnega vozila 59% Grafikon 5.2: Izredni dogodki v predoru Karavanke (2007 2011) Na grafikonu 5.2., je prikazano, da je v 59 odstotkih povzročitelj izrednega dogodka v predoru Karavanke okvara osebnega vozila. Okvara osebnega vozila se zgodi zaradi tehnične nepravilnosti vozila, starosti vozila in pomanjkanja rednega vzdrževanja vozila. Zanimivo je, da se v 25 odstotkih okvari tovorno vozilo, kar gre pripisati lokaciji predora (pol poti prevozijo tovorna vozila iz smeri Nizozemska Balkan).
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 33 Grafikon 5.3: Trajanje izrednih dogodkov v predoru Karavanke Zaradi požara je bil predor leta 2007 zaprt 2 uri in 15 minut. Izredni dogodek se je zgodil dne 25.4.2007 (glej tabelo 5.2.). Istega leta so se zgodili izredni dogodki (okvare osebnih vozil in okvara tovornega vozila), katerih posledica je bilo zaprtje predora. Okvara osebnega vozila v letu 2008, je prav tako povzročila zaprtost predora za eno uro. 2009 ni bilo izrednih dogodkov, zato predor tisto leto ni bilo zaprto. Leta 2010 sta trčila osebno in kombinirano vozilo (glej tabelo 5.2.) in ker sta voznika ravnala v skladu s pravili sta razbiti vozili odpeljala v odstavno nišo zato nista ovirala prometa. Leta 2011 je bil predor zaprt 57 minut zaradi trčenja vozila v viseče kable, ki je prekinilo razsvetljavo v predoru. Tabela 5.2: Podrobnejši pregled izrednih dogodkov v predoru Karavanke Stanje Datum Dogodek 18 vozišča Opis 25.4.2007 1 POŽAR - samovžig osebnega vozila 15.5.2007 2 okvara terenskega vozila s prikolico 24.5.2007 2 okvara osebnega vozila 28.6.2007 2 okvara kombiniranega vozila s priklopnikom 6.7.2007 2 okvara osebnega vozila 19.7.2007 2 okvara osebnega vozila 19.7.2007 2 okvara osebnega vozila 21.7.2007 2 okvara osebnega vozila 8.8.2007 2 okvara osebnega vozila z bivalno prikolico 16.8.2008 2 suho okvara osebnega vozila 28.8.2010 2 suho trčenje 2 osebni vozili in kombinirano vozilo po trku vozila odpeljala in se zaustavila v odstavni niši 20.4.2011 2 normalno tovorno vozilo potrgalo kable za razsvetljavo na stropu 2.9.2011 2 normalno osebno vozilo na plin odpadel rezervoar za pogonski plin, izpuščanje plina 18 Legenda : 1 nesreča, 2 incident, 1 smrt, 2 težko poškodovani, 3 lažje poškodovani
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 34 6 KASTELEC 6.1 Opis odseka trase AC Avtocestni odsek od Klanca do Srmina se začne pri naselju Klanec oziroma v navezavi na predhodni odsek Kozina - Klanec in do roba kraške planote poteka delno v nasipu, pretežno pa v ukopu. Na začetku z viaduktom Smelavc (210 m) premosti dolino Smelavc, Škrklovico in kraški rob pa s predorom Kastelec, za katerim je enako imenovani priključek. V nadaljevanju se trasa spušča s kraškega roba in poteka najprej v rahlem nasipu, nato v globokem vkopu preko viadukta Črni Kal (1.065 m) in znova v vkopu do isto imenovanega priključka (Črni Kal). Od kraške planote do spusta na slovensko obalo avtocesta premaga višinsko razliko 420 m. Celotni avtocestni odsek Klanec - Srmin je zasnovan kot štiripasovna avtocesta z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom. Normalni prečni profil v zgornjem delu znaša 26,60 m, spodnjem delu pa 25,60 m. Ob trasi avtoceste so bili zgrajeni oporni in podporni zidovi v skupni dolžini 1500 metrov, regulacije v dolžini 5100 metrov, osem zadrževalnih bazenov, cestni odcepi v skupni dolžini 5300 metrov in protihrupna ograja v dolžini 1100 metrov. Zaradi geološko zahtevnega in razgibanega terena je bilo za premostitev celotnega odseka zgrajeno večje število objektov: 19 dvocevni predor Kastelec, dvocevni predor Dekani, viadukt Črni kal (dolžina 1.065 m), viadukt Bivje (dolžina 570 m), viadukt Smelavc (dolžina 210 m), viadukt Lama (dolžina 72 m), 6 podvozov 19 http://www.dars.si/dokumenti/o_avtocestah/objekti_na_avtocestah/predori_85.aspx
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 35 6.2 Tehnični podatki o predoru Kastelec Predor Kastelec je dvocevni enosmerni predor. Dolžina leve predorske cevi je 2278 m (smer proti Ljubljani), dolžina desne predorske cevi je 2237 m (smer proti Kopru). Širina vozišča znaša 7,70 m, z dvema voznima pasovoma širine 3,50 m in obojestranskima robnima trakovoma širine 0,35 m. Višina voznega svetlega profila znaša 4,70m. Zaradi vzdrževanja in tudi zaradi nujnih primerov, sta na vsaki strani vozišča pločnika, ki sta dvignjena 15 cm nad voziščem in s prečnim sklonom 2 %. Širina pločnikov je okrog 92 cm. Ta je pogojena s prostorskimi zahtevami za namestitev kabelske kinete pod pločniki in z zahtevami, ki so rezultat zadostne oddaljenosti od sten predora. Z upoštevanjem horizontalnega radija trase je določen najmanjši prečni sklon vozišča, ki znaša 2,5 %. Predorski cevi sta povezani s petimi varnostnimi prečnimi rovi, ki služijo za primer evakuacije oz. intervencije. Medsebojna razdalja med prečnimi rovi je cca 350m. Obe predorski cevi imata izvedeni po dve odstavni niši za primere okvar na vozilih. Za obe predorski cevi je izvedeno prisilno vzdolžno prezračevanje za primer povečanja CO, zadimljenosti in požara. V obeh predorskih ceveh je za nujne primer izvedenih 10»niš za klic v sili«v katerih se nahajat po dva gasilna aparata na prah ABC. V predoru je za potrebe gašenja požara izvedena mokra hidrantna mreža. V vsaki predorski cevi je 23»protipožarnih niš«v katerih so locirani hidranti z vsemi priključki. 20 LEVA CEV (SMER LJUBLJANA): km 5.815: dolžina 2278 m nadmorska višina: 381,5 m na vzhodnem portalu predora 323,5 m na zahodnem portalu predora vzdolžni sklon: 2,546 % minimalni horizontalni radij: 1794,4 m DESNA CEV (SMER KOPER): (slika 6.1.) km 5.845: dolžina 2237 m nadmorska višina: 380,9 m na vzhodnem portalu predora 325,2 m na zahodnem portalu predora 20
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 36 vzdolžni sklon: 2,492 % minimalni horizontalni radij: 1805,6 m Slika 6.1: Desna cev predora Kastelec 21 6.3 Nadzorni in krmilni sistem Za varno in nemoteno odvijanje prometa v predoru so vgrajene naprave in sistemi, ki služijo: vodenju in nadzoru prometa (slika 6.2.), požarnemu javljanju, radijskim zvezam, TV nadzoru, krmiljenju energetike, nadzoru koncentracije CO, nadzoru zadimljenosti (vidljivosti), krmiljenju prezračevanja, zajemanju signalov iz sistema Klic v sili, krmiljenju razsvetljave, nadzoru sistema požarnih vod, 21 http://www.rtvslo.si
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 37 protivlomni zaščiti Pogonske centrale in drugim signalizacijam. Nadzor, daljinsko vodenje ter koordinacijo vseh sistemov opravlja distribuirani nadzorni in krmilni sistem. Nadzorni in krmilni sistem omogoča lokalno (iz pogonske centrale vzhod in lokalnih postaj) in daljinsko (iz AC baze) vodenje predora. Normalno vodenje celotnega predora poteka daljinsko iz RNC Kozina (slika 6.2.). Slika 6.2: Nadzor prometa in izvajanje protipožarnih vaj 22 22 http://www.dars.si/dokumenti/o_avtocestah/objekti_na_avtocestah
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 38 6.4 Prometni podatki predora Kastelec Tabela 6.1: PLDP 2007 2010 Vsa Lah. Tež. Osebna Avtobusi Sr. tov. Tov. s vozila Motorji tov. tov. vozila 3,5-7t prik (PLDP) < 3,5t nad 7t 2007 20.200 50 17.000 120 1.350 200 370 1.110 Vlačilci 2008 22.002 89 17.934 107 1.832 250 504 467 828 2009 21.356 80 18.181 119 1.565 130 191 266 824 2010 21.021 74 17.747 116 1.615 126 196 275 872 Največji dnevni promet je bil v letu 2008. Delež tovornih vozil je zrasel za približno 27 odstotkov kot v prejšnjem letu. Od leta 2008 naprej je promet skozi predor dovoljen tudi vlačilcem. Število tovornih vozil nad 7 ton in s prikolico pa je od leta 2007 do leta 2010 padlo za cca 62 odstotkov. Porast prometa je omejeno na poletne počitnice začetek junija do konca avgusta ter za praznike, Božič, Velika Noč in nekaj specifičnih koncev tedna v povezavi z enodnevnimi prazniki ter vremenom. 6.5 Izredni dogodki (2007 2011) Analizirani so bili izredni dogodki za obdobje med leti 2007 in 2011. Izredne dogodke smo, glede na količini le teh, razdelili na: požar, okvara vozila, prometna nesreča (vseh stopenj), izredni tovor, previsoko vozilo, vožnja nasproti
število izrednih dogodkov Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 39 6 2007-2011 požar 5 4 3 2 1 0 5 5 5 33 2 2 1 1 1 1 11 1 1 1 2007 2008 2009 2010 2011 leto okvara trčenje vožnja nasproti ustavljanje zaradi vremena izredni tovor previsoko vozilo izpad napajanja Expon. (okvara) Log. (trčenje) Grafikon 6.1: Opredeljeni dogodki v predoru Kastelec v letih (2007 2011) Na grafikonu 6.1 ugotavljamo, da je številno največ izrednih dogodkov povzročilo previsoko vozilo. To so tovorna vozila, ki prevažajo izredni tovor. Zakon o javnih cestah določa izredni prevoz kot prevoz z vozili, ki sama ali skupaj s tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino ali višino. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na državni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki. 23 Naslednja dva povzročitelja dogodka sta okvara in trčenje, ki sta najbolj številna v letu 2010. Dve trčenji z osebnima avtomobiloma v zadnjo steno prve odstavne niše, sta se končali z smrtnima žrtvama. 26.6.2010 (glej tabelo 6.1.) je voznik osebnega avtomobila storil samomor in se namerno zaletel v odstavno nišo. Umrl je na kraju nesreče (slika 6.1.). Drugo trčenje se je zgodilo 16.12 2011, ko je 47-letni voznik iz neznanega razloga zavil desno in s polno hitrostjo trčil v zid niše predora. Pri trku je utrpel tako hude poškodbe, da je prav tako umrl na kraju nesreče. Poleg nesreč s smrtnimi žrtvami in različnimi okvarami, se je tudi v tem predoru zgodil požar. 14.6.2009 ob 9.38 uri je namreč v njem zagorel 11 let star renault laguna, ljubljanske registracije. Zagorelo je v motorju, takoj ob vstopu v 23 zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_zako1366.html
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 40 predor, voznik pa ga je uspel zapeljati do odstavne niše, kakih 400 ali 500 metrov globoko v tunelu in se sam varno umaknil iz avta ter poklical na pomoč. Predor je bil zaprt približno 3 ure. (glej tabelo 6.2.) Slika 6.3: Usodno trčenje dne 26.6.2010 24 izpad napajanja 9% 2007-2011 požar 3% okvara 14% trčenje 12% previsoko vozilo 44% izredni tovor 9% vožnja nasproti 9% ustavljanje zaradi vremena 0% Grafikon 6.2: Izredni dogodki v predoru Kastelec (2007 2011) 24 http://www.delo.si/clanek/111424
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 41 Grafikon 6.2 prikazuje skupni delež izrednih dogodkov v predoru v vseh štirih letih. Previsoko vozilo je v 44% povzročilo izredne dogodke. Kot smo že omenili, v primerih, ko je potrebno prepeljati tovor, ki s svojimi dimenzijami ali masami skupaj z vozilom presega zakonsko dovoljene omejitve običajnih prevozov, govorimo o izrednih prevozih. V našem primeru je problem izrednega prevoza, previsoko vozilo. V 9 odstotkih pa izredni tovor izrednih dimenzij. Posledično je predor zaprt tudi do pol ure (glej grafikon 6.2.). Okvara in trčenje sta od 12 14 odstotkih povzročitelja izrednih dogodkov, nato je vožnja nasproti v 9 odstotkih (v vožnjo nasproti smo šteli vožnjo v nasprotni smeri in vožnjo vzvratno glej sliko 6.3). Najpogostejši razlogi za vožnjo nasproti so: namerna vožnja v nasprotno smer (neupoštevanje prometne signalizacije, objestna vožnja, stave) vožnja pod vplivom alkohola ali mamil oziroma drugih psihoaktivnih snovi (voznik se ne zaveda svojega dejanja) slabše psihofizične sposobnosti za vožnjo (zlasti nekateri starejši občani niso vajeni vožnje po avtocestah in nehote zapeljejo v nasprotno smer po avtocesti) 25 Slika 6.4: Vožnja v nasprotni smeri dne 21.7.2009 26 25 http://www.policija.si 26 www.youtube.com
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 42 3:21:36 Čas zaprtosti predora 2:52:48 2:24:00 1:55:12 1:26:24 0:57:36 2007 2008 2009 2010 2011 0:28:48 0:00:00 previsoko vozilo izredni tovor izpad napajanja previsoko vozilo tip izrednega dogodka požar trčenje dim vožnja nasproti Grafikon 6.3: Trajanje izrednih dogodkov v predoru Kastelec Na grafikonu 6.3 je prikazano, koliko časa je bil predor zaprt zaradi izrednih dogodkov glede na leto (2007 2011). 2 uri in 50 minut je bil predor zaprt zaradi požara, ki ga je povzročil samovžig osebnega vozila (slika 6.4). Voznik je ravnal v skladu s pravili ter zavaroval kraj nesreče s tem, da je goreče osebno vozilo odstavil v odstavno nišo. Leta 2010 je bil predor zaprt uro ter uro in pol zaradi dima. 25.2.2010 je zaradi okvare turbine na tovornem vozilu prišlo do poslabšanja vidljivosti in 16.11.2010 zaradi okvare motorja na kombiniranem vozilu je prav tako bila slaba vidljivost zaradi gostega dima.
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 43 Slika 6.5: Vozilo, ki je 14.6.2009 v požaru v predoru Kastelec zgorelo 27 Tabela 6.2: Podrobnosti izrednih dogodkov 2007 2011 Stanje Datum Dogodek 28 vozišča Opis 14.3.2007 1 1 osebno vozilo trči v steno predora 10.7.2007 2 previsoko vozilo 20.8.2007 2 previsoko vozilo 27.8.2007 2 izredni tovor izrednih dimenzij 30.8.2007 2 izredni tovor izrednih dimenzij 5.11.2007 2 previsoko vozilo 22.11.2007 2 previsoko vozilo 4.3.2008 2 mokro previsoko vozilo 29.3.2008 2 suho previsoko vozilo 16.4.2008 2 suho previsoko vozilo - prevoz kontejnerjev (2x) 3.5.2008 2 suho previsoko vozilo - izredni tovor (2x) 30.5.2008 2 suho tovorno vozilo/ Iz tovornega vozila ustavljenega tik za predorom Kastelec (pri pogonski centrali Kastelec zahod) je začel uhajati dim. Obveščene so bile pristojne službe. Zaradi nevarnosti je bil predor popolnoma zaprt med 14:38 in 15:10, ko je bil sproščen prehitevalni pas. Ob 16:34 so se umaknila intervencijska vozila in je bil sproščen tudi vozni pas. Nastal je manjši zastoj dolžine 1 km. 20.6.2008 2 suho osebno vozilo, zaustavitev in vzvratna vožnja 27 www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042274377 28 Legenda : 1 nesreča, 2 incident, 1 smrt, 2 težko poškodovani, 3 lažje poškodovani
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 44 26.6.2008 2 suho previsoko tovorno vozilo 30.6.2008 2 suho previsoko tovorno vozilo 29.9.2008 2 suho izpad napajanja 29.9.2008 2 suho izpad napajanja 24.3.2009 2 suho napaka na požarnem sistemu 24.3.2009 2 suho previsoko vozilo - eno tovorno vozilo 11.4.2009 2 suho previsoko vozilo - dve tovorni vozili 14.4.2009 2 suho previsoko vozilo - dve tovorni vozili ter spremljevalna vozila 4.6.2009 2 suho Voznica os. vozila se je ustavila na voznem pasu, vstopila v nišo in sprožila pož. javljalec. Po pregledu in prepričanju, da požara ni, se v predoru omeji hitrost na 60 km/h. Po prihodu policije in vzdrž. službe je voznica avto prižgala in zapeljala iz predora v SOS nišo. Vozilo je odpeljala avtovleka AMZS 14.6.2009 1 suho POŽAR - samovžig osebnega vozila v odstavni niši. Voznik aktiviral ročni javljalnik požara in s tem tudi požarni algoritem. Reševanje potekalo skladni z NZIR. 3.7.2009 2 suho previsoko tovorno vozilo 13.7.2009 2 suho previsoko tovorno vozilo 21.7.2009 2 suho nasproti vozeče osebno vozilo 25.2.2010 2 suho dim s poslabšanjem vidljivosti zaradi okvare turbine na tovornem vozilu 26.6.2010 1 1 suho trčenje osebnega vozila v zadnjo steno prve odstavne niše 30.8.2010 2 suho avtobus v okvari - dim zaradi okvare turbine motorja 28.9.2010 1 suho trčenje osebno vozilo in motorist 16.11.2010 2 normalno dim s poslabšanjem vidljivosti zaradi okvare motorja na kombiniranem vozilu 16.12. 1 trčenje osebnega vozila v zadnjo steno prve odstavne niše (900m v normalno 2010 1 predorski cevi) 29.5.2011 2 normalno kombi vozilo s prikolico - vzvratna vožnja
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 45 7 PREDOR JASOVNIK 7.1 Opis odseka trase AC Avtocestni odsek Vransko - Blagovica je eden najtežjih avtocestnih odsekov v Sloveniji, saj dolino z nadmorsko višino do 400 m oklepajo hribi in gore nadmorske višine 700 do 900 m, trasa pa poteka po geološko in geomehansko zelo zahtevnem in raznolikem terenu. Na vzhodu se navezuje na avtocestni odsek Arja vas - Vransko, na zahodu pa na odsek Blagovica - Šentjakob. Na avtocestno omrežje je s priključkom na Trojanah povezano tudi Zasavje. Celotna trasa je načrtovana tako, da najbolj optimalno prevzame regionalni promet, hkrati pa avtocesta preko Trojan prevzema tudi funkcijo glavne ceste G1-10 oziroma evropske ceste E 57. Avtocestni pododsek Vransko - Trojane je dolžine 8,6 km in se začne južno od Vranskega ter poteka proti Ločici, ki jo po vzhodni strani zaobide s predorom Ločica, nato pa v smeri proti zahodu z viaduktom Ločica in viaduktom Jasovnik prečka dolino Črnega grabna. Hrib Jasovnik predre s predorom Jasovnik, prečka obstoječi viadukt Baba ter se nadaljuje proti Trojanam. Pred Trojanami je zgrajen avtocestni priključek z navezavo na glavno cesto G1-10 in povezavo proti Zasavju. Zgrajen je kot štiripasovna avtocesta s po dvema voznima in odstavnim pasom v vsaki smeri ter vmesnim ločilnim pasom. Normalni prečni profil avtoceste znaša 25 m (štirje vozni pasovi širine 3,5 m, dva odstavna pasova širine 2,5 m, dva robna pasova ob prehitevalnih pasovih širine 0,5 m, dve utrjeni bankini širine 1,0 m in srednji ločilni pas širine 3,0 m). Zaradi razgibanega terena je bilo za premostitev celotnega odseka zgrajenih večje število objektov: 29 dvocevni predor Ločica dvocevni predor Jasovnik viadukt Ločica viadukt Jasovnik viadukt Zlokarje 29 DARS d.d. Dodatki k obratnemu načrtu zaščite in reševanja ob nesrečah v predorih Ločica in Jasovnik
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 46 viadukt Jelševica viadukt Črni mlinar več mostov, nadvozov, podvozov, opornih zidov, podpornih zidov ter kamnitih zložb 7.2 Tehnični podatki o predoru Jasovnik Je dvocevni enosmerni predor. Širina vozišča znaša 7,70 m, z dvema voznima pasovoma širine 3,50 m in obojestranskima robnima trakovoma širine 0,35 m. Višina voznega svetlega profila znaša 4,70m. Zaradi vzdrževanja in nujnih primerov, sta na vsaki strani vozišča pločnika širine 92 cm, ki sta dvignjena 15 cm nad voziščem in s prečnim sklonom 2 %. Širina pločnika je pogojena s prostorskimi zahtevami za namestitev kabelske kinete pod pločniki in z zahtevami, ki so rezultat zadostne oddaljenosti od sten predora. Predorski cevi sta povezani s tremi varnostnimi prečnimi rovi oddaljenimi cca 400 m drug od drugega. Za obe predorski cevi je izvedeno prisilno vzdolžno prezračevanje za primer povečanja CO, zadimljenosti in požara. 30 LEVA CEV (SMER CELJE): od km 75.372 do km 76.974, dolžina 1660 m maksimalna nadmorska višina: cca 483 m na Z portalu predora vzdolžni sklon: 2,3 % (stalni) minimalni horizontalni radij: 1160 m DESNA CEV (SMER LJUBLJANA): (slika 7.1.) od km 75.427 do km 77.060, dolžina 1633 m maksimalna nadmorska višina: cca 484 m na Z portalu predora vzdolžni sklon: 2,25 % minimalni horizontalni radij: 1200 m 30 DARS d.d. Dodatki k obratnemu načrtu zaščite in reševanja ob nesrečah v predorih Ločica in Jasovnik
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 47 Slika 7.1: Desna cev predora Jasovnik 31 7.3 Nadzorni in krmilni sistem Za varno in nemoteno odvijanje prometa v predoru Jasovnik so vgrajene naprave in sistemi, ki služijo: vodenju in nadzoru prometa požarnemu javljanju radijskim zvezam video nadzoru in avtomatski detekciji prometa krmiljenju energetike krmiljenju razsvetljave nadzoru koncentracije CO nadzoru vidljivosti nadzoru sistema požarne vode zajemanju signalov iz sistema klica v sili protivlomni zaščiti pogonskih central drugim signalizacijam 31 www.izs.si/dobra-praksa/primeri.../vsi-primeri-dobre-prakse
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 48 Nadzor, daljinsko vodenje ter koordinacijo vseh sistemov v predoru opravlja mikroračunalniški nadzorni in krmilni sistem. Sistem omogoča daljinsko vodenje predora iz RNC Vransko in lokalno vodenje iz pogonske centrale Jasovnik - vzhod. Pri daljinskem načinu vodenja predora je možna izbira: ročno vodenje, avtomatsko vodenje. Normalno vodenje predora (privzet način) poteka daljinsko avtomatsko iz RNC Vransko 32. 7.4 Prometni podatki predora Jasovnik Tabela 7.1: PLDP 2007 2010 Vsa Lah. Sr. Tež. Osebna Tov. s vozila Motorji Avtobusi tov. tov. tov. vozila prik (PLDP) < 3,5t 3,5-7t nad 7t 2007 27.296 41 19.152 164 2.247 425 689 4.578 Vlačilci 2008 33.000 52 23.610 194 2.858 462 724 1.930 3.170 2009 34.059 60 24.514 225 3.386 693 438 1.088 3.655 2010 34.934 50 24.832 235 3.839 766 307 828 4.077 Največji dnevni promet je bil v letu 2010. Delež tovornih vozil je zrasel za približno 22 odstotkov kot v prejšnjem letu. Od leta 2008 naprej je promet skozi predor dovoljen tudi vlačilcem. Število tovornih vozil nad 7 ton in s prikolico pa je od leta 2007 do leta 2010 padlo za cca 55 odstotkov, tovorna vozila s prikolico pa za 82 odstotkov. Porast prometa je omejeno na celo leto bolj je poudarjeno za praznike, Božič, Velika Noč in nekaj specifičnih koncev tedna v povezavi z enodnevnimi prazniki ter ob konični uri okoli 15:00 ure, ko ljudje odhajajo iz službe. 32 DARS d.d. Dodatki k obratnemu načrtu zaščite in reševanja ob nesrečah v predorih Ločica in Jasovnik
Število dogodkov Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 49 7.5 Izredni dogodki (2007 2011) Analizirani so bili izredni dogodki za obdobje med leti 2007 in 2011. Izredne dogodke smo, glede na količini le teh, razdelili na: požar, okvara vozila, prometna nesreča (vseh stopenj), izredni tovor, previsoko vozilo, vožnja nasproti 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 2007-2011 2 2 2 1 1 1 1 1 1 2007 2008 2009 2010 2011 Leto požar okvara trčenje razsuti tovor Log. (trčenje) Grafikon 7.1: Opredeljeni dogodki v predoru Jasovnik v letih (2007 2011) Na grafikonu 7.1 vidimo, da se je v predoru številčno največkrat zgodilo trčenje v letih 2008, 2009 in enkrat v letu 2011. 13.9.2011, (glej tabelo 7.2) nekaj minut pred 7. uro zjutraj se je v predoru Jasovnik zgodila prometna nesreča. Udeležena so bila tri vozila, zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo pa jo je povzročila voznica osebnega avtomobila. V nesreči ni bil poškodovan nihče, nastala pa je gmotna škoda v višini okoli 2500 evrov. Smrtnih žrtev ni bilo tudi v ostalih trčenjih tudi ko je verižno trčilo 6 avtomobilov dne 17.6.2011. Nesreča se je zgodila, ko je voznik osebnega avtomobila na prehitevalnem pasu trčil v odbojno ograjo, zaradi česar je vozilo zasukalo na vozišču. Nato je nanj naletelo več vozil štiri osebna in eno tovorno (glej sliko 7.3). To ne drži za požar, ki se je zgodil
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 50 23.12.2010. Voznik je vozil skozi predor Jasovnik, iz smeri Ljubljane proti Celju. Pred nesrečo je vozil po prehitevalnem pasu, nenadoma zavil desno in trčil v zid. Po nesreči je vozilo zgorelo, v vozilu pa je zgorel tudi voznik in umrl na kraju nesreče (glej sliko 7.2). Drugi požar se je zgodil 20.05.2011, ko je zagorel kamion vlačilec v desni cevi tunela Jasovnik. Voznik je omejil in zadržal požar do prihoda dežurne poklicne enote ACB Vransko, katera je delo opravila do konca. Na mestu so bili tudi gasilci iz CPV Domžale in Pge Celje. Vlačilec je bil poln novih lesenih evro palet. Slika 7.2: Požar, ki se je zgodil 23.12.2010 33 Slika 7.3: Verižno trčenje dne 17.6.2011 34 33 http://www.siol.net/novice/crna_kronika/2010/12/prometni_nesreci_s_smrtnim_izidom.aspx 34 http://www.24ur.com/novice/crna-kronika
Čas trajanja Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 51 razsuti tovor 17% 2007-2011 požar 16% okvara 17% trčenje 50% Grafikon 7.2: Pogostost dogodkov v predoru Jasovnik Polovico vseh izrednih dogodkov je bilo trčenje (grafikon 7.2). V 17 odstotkih je promet oviral razsuti tovor, ki se je dogajal 2007 in 2011 leta. V obeh letih je do izrednega dogodka prišlo junija, ko so ceste najbolj prometne (od junija do konec avgusta). V primerjavi z ostalimi predori je bilo okvar zelo malo, 17 odstotkov in v 16 odstotkih požar. 0,16 0,14 0,12 0,1 0,08 0,06 0,04 0,02 0 0:18:00 0:20:00 0:20:00 0:00:00 okvara razsuti tovor Čas zaprtosti (2007-2011) 1:27:00 1:12:00 0:28:00 0:23:00 0:14:00 3:37:00 1:20:00 0:09:00 trčenje okvara trčenje trčenje trčenje požar trčenje požar trčenje razsuti tovor Tip izrednega dogodka 2007 2008 2009 2010 2011 Grafikon 7.3: Čas zaprtosti predora Grafikon 7.3 nam prikazuje, koliko časa so bili predori zaprti od trenutka, ko se je dogodek zgodil in so predor zaprli, do trenutka ko so sprostili promet vsaj po enem voznem pasu skozi predor. Najdlje je bil predor zaprt zaradi požara, ki se je končal s smrtnim izidom, leta 2010 in sicer 3 ure in 37 minut. Tudi verižno trčenje leta 2011 je povzročilo zaprtost
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 52 predora za 1 uro in 20 minut. 4.10.2008 je trčenje terjalo zaprtost 1 uro in 27 minut, vendar ne zaradi trčenja, ker ni bilo hudo. Tovorno vozilo trči v vstopni portal predora in obstane na voznem pasu na začetku predora. Policija je prispela na kraj nesreče 0:15:00, gasilci 0:18 :00, 1:00:00 (naknadno klicani). Tabela 7.2: Podrobnejši pregled izrednih dogodkov v predoru Jasovnik (2007 2011) Stanje Datum Dogodek 1 vozišča Opis 21.2.2007 2 okvara tovornega vozila 22.6.2007 1 suho tovornemu vozilu poči pnevmatika in trči v rob pločnika, del tovora pade na cestišče 18.2.2008 1 suho trčenje dveh osebnih vozil (vozilo se zaustavi zaradi vozila zaustavljenega na voznem pasu, vanj naleti tretje vozilo zaradi neprilagojene hitrosti in varnostne razdalje) 13.9.2008 2 suho okvara tovornega vozila cisterne (na voznem pasu se ustavi tovorno vozilo cisterna, zaradi podatkov, da se iz vozila kadi podatek OKC in ReCO, odidejo na kraj tudi dežurni gasilci iz ACB Vransko) 4.10.2008 tovorno vozilo trči v vstopni portal predora in obstane na voznem pasu na 1 mokro začetku predora; ekipe na kraju: policija 0:15:00, gasilci 0:18:00, 1:00:00 3 (naknadno klicani) 3.4.2009 1 suho trčenje 4 osebnih vozil na voznem pasu (pri vožnji v koloni po voznem pasu trčijo vozila, zaradi zaprtega prehitevalnega pasu delovna zapora promet ni bil več mogoč 19.12.2009 1 rahlo zasneženo osebno vozilo trči v steno predora vozilo trči v steno predora ca 50 od vstopnega portala in obstane na prehitevalnem pasu 20.5.2010 1 suho POŽAR tovorno vozilo na voznem pasu se ustavi tovorno vozilo, ki se mu vname kabina; voznik sam lokalizira požar; gasilci preventivno hladijo žarišče požara 13.9.2010 1 suho 2x osebno vozilo osebno vozilo zaradi prekratke varn. razdalje trči v vozilo pred seboj na prehitevalnem pasu 23.12.2010 1 osebno vozilo trči v steno predora v SOS niši in zagori; POŽAR; suho 1 (namerni nalet?) 17.6.2011 1 suho verižno trčenje 6 osebnih vozil na prehitevalnem pasu (le materialna škoda na vozilih) 28.6.2011 2 suho tovorno vozilo razsuti tovor (koruza)
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 53 8 PREDOR ŠENTVID 8.1 Opis odseka trase AC Odsek avtoceste poteka v smeri sever jug, s pričetkom v priključku Brod in zaključkom s priključitvijo na obstoječo štiripasovno ljubljansko zahodno avtocesto. Dolžina celotnega odseka je 5,55 km, od tega je podzemnega dela 1,48 km (stari in novi del leve cevi galerije Šentvid in predora Šentvid) oz. 1,51 km (stari in novi del desne cevi galerije Šentvid in predora Šentvid). Od priključka Brod do Celovške ceste je trasa že bila zgrajena in je potekala v vkopu do galerije, ki je že bila izvedena v dolžini 270 m od severnega portala. Na novo se je izvedlo še 170 m galerije do pričetka klasičnega dela predora Šentvid. Pod Šentviškim hribom poteka avtocesta po dveh predorskih ceveh v dolžini 1070 m oziroma 1044 m. Od izstopa iz predora poteka trasa najprej v vkopu med Iskro in Pržanom, nato prečka Ulico Andreja Bitenca, potok Pržanec ter v nadaljevanju Kamnogoriško in Zapuško cesto ter Draveljsko gmajno s Podutiško cesto. Na območju ostanka ravninskega gozda je izveden priključek Koseze, kjer se ljubljanska severna obvozna cesta priključuje na avtocesto. Prečne povezave (Cesta Andreja Bitenca, Kamnogoriška in Podutiška cesta) so deviirane, prečkanja avtoceste so izvedena z nadvozi. Avtocestni odsek je zgrajen kot štiri pasovna (deloma šest pasovna) avtocesta z odstavnima pasovoma in vmesnim ločilnim pasom. Avtocestni profil vključuje vozna in prehitevalna pasova v širini 3,75 m, odstavna pasova širine 2,5 m (na območju med Pržanom in Kosezami znaša širina 3,3 m), srednji ločilni pas širine 4 m, dva notranja robna pasova v širini 0,5 m in dva zunanja robna pasova, vsak v širini 0,2 m, ter dve bankini širine 1,3 m. V delu, kjer je avtocesta zgrajena kot šest pasovna (južni del AC pred oz. za predorom v Pržanu) znašajo širine voznih in prehitevalnih pasov 3,5 m, odstavnih pasov 2,5 m, srednji ločilni pas je širok 4,0 m, notranja robna pasova 0,5 m, zunanja robna pasova 0,2 m in bankini 1,3 m. Za premostitev celotnega odseka je bilo zgrajenih večje število objektov: 35 35 DARS d.d.dodatki k obratnemu načrtu zaščite in reševanja ob nesrečah vpredoru Šentvid
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 54 priključek Brod priključek Šentvid galerija Šentvid predor Šentvid priključek Podutiška priključek Koseze več podvozov, nadvozov, deviacij, propustov 8.2 Tehnični podatki o predoru Šentvid Predor sestavljata dve dvopasovni cevi (severno od priključnih kavern), dve priključni kaverni, dve tripasovni cevi (južno od priključnih kavern) ter dve priključni cevi iz Celovške ceste na glavno predorsko cev oz. obratno. Celotna dolžina desne predorske cevi (smer Koseze) znaša 1.494 m, od tega znaša dolžina pokritega vkopa 420 m, dolžina dvopasovnega predora 240 m, ki nato preide v kaverno v dolžini 84 m in se nato v dolžini 750 m nadaljuje kot tripasovna predorska cev. Kaverna je vključevalni objekt in predstavlja priključek desne uvozne cevi iz Celovške ceste. Dolžina desne uvozne priključne cevi znaša 244 m in je izvedena kot enopasovni predor z odstavnim pasom. Celotna dolžina leve predorske cevi (smer Šentvid) znaša 1.464 m, od tega znaša dolžina pokritega vkopa 420 m, dolžina dvopasovnega predora 370 m, ki nato preide v kaverno v dolžini 84 m in se nato v dolžini 590 m nadaljuje kot tripasovna predorska cev. Kaverna je izključevalni objekt in predstavlja priključek leve izvozne priključne cevi na Celovško cesto. Dolžina leve izvozne priključne cevi je 343 m in je v začetku izvedena kot enopasovni predor z odstavnim pasom v nadaljevanju pa se razširi na dvopasovni predor. Širina vozišča dvopasovnega dela predora znaša 7,50 m, z dvema voznima pasovoma širine 3,50 m in obojestranskima robnima trakovoma širine 0,25 m, tripasovnega dela predora pa 10,5 m s tremi voznimi pasovi širine 3,50 m. Višina voznega svetlega profila znaša 4,70m. Širina vozišča desne priključne uvozne cevi znaša 5,0 m z enim voznim in odstavnim pasom, dvema robnima pasovoma po 0,25 m in dvema hodnikoma po 0,85 m. Leva priključna izvozna cev je v območju kaverne enopasovna s širino vozišča 5,0 m, dvema robnima pasovoma po 0,25 m in dvema hodnikoma širine 0,85 m, nato se v
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 55 nadaljevanju razširi na dva vozna pasova širine 3,5 m, robna pasova širine 0,25 m in dva hodnika širine 0,85 m. LEVA GLAVNA CEV (SMER ŠENTVID): od km 2.125 do km 0.645 dolžina 1464 m maksimalna nadmorska višina: cca 325,6 m na STA 2.125 vzdolžni sklon: 2,2 % minimalni horizontalni radij: 1500 m LEVA PRIKLJUČNA CEV (SMER PREDOR PRIKLJUČEK ŠENTVID) od km 0.077 do km 0.421 dolžina 343 m maksimalna nadmorska višina: cca 316,2 m na STA 0.093 vzdolžni sklon: - 1,2 2,3 % minimalni horizontalni radij: 200 m DESNA GLAVNA CEV (SMER KOSEZE): od km 2.152 do km 0.646 dolžina 1494 m maksimalna nadmorska višina: cca 325,8 m na STA 2.152 vzdolžni sklon: 2,2 % minimalni horizontalni radij: 1500 m DESNA PRIKLJUČNA CEV (SMER PRIKLJUČEK ŠENTVID PREDOR) (slika 8.1) od km 0.087 do km 0.330 dolžina 244 m maksimalna nadmorska višina: cca 315,9 m na STA 0.087 vzdolžni sklon: - 2,5 2,3 % minimalni horizontalni radij: 200 m 36 36 www.dars.si
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 56 Slika 8.1: Desna priključna smer predora smer, Šentvid 37 8.3 Nadzorni in krmilni sistem Za varno in nemoteno odvijanje prometa v predoru Šentvid so vgrajene naprave in sistemi, ki služijo: vodenju in nadzoru prometa, požarnemu javljanju, radijskim zvezam, video nadzoru in avtomatski detekciji prometa, krmiljenju energetike, krmiljenju prezračevanja, krmiljenju razsvetljave, nadzoru koncentracije CO, nadzoru zadimljenosti (vidljivosti), nadzoru sistema požarne vode, zajemanju signalov iz sistema klica v sili, protivlomni zaščiti pogonskih central, drugim signalizacijam. 37 www.dars.si
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 57 Nadzor, daljinsko vodenje ter koordinacijo vseh sistemov v predoru opravlja mikroračunalniški nadzorni in krmilni sistem. Sistem omogoča lokalno vodenje predora (preko lokalnih postaj v nišah in iz pogonske centrale) in daljinsko vodenje predora (iz RNC Ljubljana ali rezervnega nadzornega računalnika v PC Šentvid-jug). Pri daljinskem načinu vodenja predora je možna izbira: 38 ročno vodenje, avtomatsko vodenje. 8.4 Prometni podatki predora Šentvid Tabela 8.1: PLDP 2007 2010 Vsa vozila (PLDP) Motorji Osebna vozila Avtobusi Lah. Tov. < 3,5t Sr. Tov. 3,5-7t Tež. Tov. Nad 7t Tov. s prik Vlačilci 2007 20.200 50 17.000 120 1.350 200 370 1.110 2008 22.002 89 17.934 107 1.832 250 504 467 828 2009 21.356 80 18.181 119 1.565 130 191 266 824 2010 21.021 74 17.747 116 1.615 126 196 275 872 Največji dnevni promet je bil v letu 2008. Delež lahkih tovornih vozil (<3,5 tone) je zrasel za približno 17 odstotkov kot v prejšnjem letu. Od leta 2008 naprej je promet skozi predor dovoljen tudi vlačilcem. Število tovornih vozil nad 7 ton pa je od leta 2007 do leta 2010 padlo za cca 48 odstotkov. Porast prometa je omejeno na poletne počitnice začetek junija do konca avgusta ter za praznike, Božič, Velika Noč in nekaj specifičnih koncev tedna v povezavi z enodnevnimi prazniki ter vremenom. do leta 2027 je predvideno povečanje prometa za ca. 23.000 voženj dnevno na območju Ljubljana-Šentvid. 38
Število izrednih dogodkov Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 58 8.5 Izredni dogodki (2007 2011) Analizirani so bili izredni dogodki za obdobje med leti 2007 in 2011. Izredne dogodke smo, glede na količini le teh, razdelili na: požar, okvara vozila, prometna nesreča (vseh stopenj), izredni tovor, previsoko vozilo, vožnja nasproti, razsuti tovor, pešec v predoru, žival v predoru, ustavljanje zaradi vremena. 2007-2011 požar 8 okvara 7 6 5 4 3 2 1 0 7 5 5 3 1 1 1 1 1 2010 2011 Leto 3 trčenje razsuti tovor ustavljanje zaradi vremena žival v predoru vožnja nasproti pešec v predoru Logaritemska (okvara) Linearna (okvara) Grafikon 8.1: Opredeljeni dogodki v predoru Šentvid v letih (2007 2011) Predor Šentvid ima izredne dogodke le za leti 2010 in 2011 (grafikon 18.1.). Med različnimi izrednimi dogodki kot so žival in pešec v predoru, ustavljanje zaradi toče v predoru, prevladujeta okvara in požar. 10.05.2010 sta se zgodila dva izredna dogodka. Prvi
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 59 je 66- letni voznik vozil po nasprotnem pasu v predoru iz smeri Kranja proti Ljubljani. Do trčenja ni prišlo, nihče ni bil poškodovan (glej sliko 8.2.). V drugi sta trčila osebno in tovorno vozilo, poškodovanih ni bilo. Vendar je bil predor zaprt 20 minut (glej tabelo 8.2.). 23.2.2011 je ponoči v predor zataval pešec. Pešec je vstopil v levo izvozno priključno cev iz Celovške ceste; avtomatska detekcija in vključitev signalizacije za "nevarnost"; NC poziv pešcu za zapustitev predora, obvestilo na OKC, pred prihodom PP začasno zaprtje predorske cevi. Potrebno je omeniti še izredni dogodek, ki ni naveden zato ker je bil predor pred dogodkom zaprt in takoj po dogodku in je bil zelo odmeven. To je bil odpad protipožarnega ometa leta 2008. Osebni avto z nemško tablico in brez vinjete se je peljal skozi predor, na avto se je zrušil kos protipožarnega ometa. Kritična mesta so bila odstranjena še isti dan, ko je prišlo do odpada protipožarnega ometa. Predor je bil nato zaradi sanacije začasno zaprt v noči s 4. na 5. julij oz. s 5. na 6. julij, od 7. do 12. oz. 13. julija in v noči z 21. na 22. julij. Nekateri dogodki so precej nepredvidljivi in nejasni tako kot dogodek 21.8.2010 ko je osebno vozilo zaustavilo cca 700 m v notranjosti leve cevi na skrajnem desnem prometnem pasu, ki vodi v levo priključno cev; operater s pomočjo NKS takoj zapre ta pas in podal opozorila pred predorom na sistem SNVP; po prihodu policije je v dogovoru z njimi operater zaprl za 8 min tudi levo predorsko cev in s tem omogočil varno odstranitev vozila. Slika 8.2: Vožnja nasproti v Šentvidskem predoru 39 39 www.24ur.com
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 60 11% 3% 7% 3% 4% 29% 2007-2011 43% okvara trčenje razsuti tovor pešec v predoru vožnja nasproti ustavljanje zaradi vremena žival v predoru Grafikon 8.2: Pogostost dogodkov v predoru Šentvid Na grafikonu 8.2 so prikazani vsi izredni dogodki, ki so se zgodili zadnji dve leti in njihov delež v odstotkih. Z 43 odstotki je najpogostejši izredni dogodek v letu 2010 okvara. Poleg tovornega vozila, ki je izgubilo tovor je najbolj pogosta okvara osebnega vozila na desnem pasu v tripasovnem delu desne cevi, ki se ponavlja znova in znova. Okvara se tokrat ni zgodila samo zaradi tehnične nepravilnosti vozila vendar tudi zaradi zmanjkanja goriva v vozilu. Najbližji bencinski servis je oddaljen 2,6 km od predora (glej sliko 8.3) Slika 8.3: Bencinski servis 2,6 km od predora Šentvid 40 40 http://maps.google.si/maps
Čas zaprtosti (h) Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 61 0:25:00 čas zaprtosti predora (2010-2011) 0:26:00 0:20:00 0:20:00 0:05:00 0:08:00 0:08:00 0:06:00 0:15:00 0:05:00 0:08:00 0:11:0 0:11:00 0:15:00 0:11:00 0:07:00 0:10:00 0:04:00 0:14:00 0:12:00 0:10:00 2010 2011 tip izrednega dogodka Grafikon 8.3: Trajanje izrednih dogodkov v predoru Šentvid Predor je bil najdlje zaprt zaradi okvare 1.5.2011, ko je tovorno vozilo izgubilo tovor - večjo ploščo, ki je ovirala promet (glej tabelo 8.2). Predor je bil zaprt slabe pol ure. Nato sta okvari vozil 7.7.2010 in 10.7.2010 v prvem je prišlo do tehnične okvare osebnega vozila na desnem pasu v tripasovnem delu desne cevi, v drugem je vozilu zmanjkalo goriva na desnem pasu v tripasovnem delu desne cevi. Zaprtost so poleg okvar še povzročala trčenja, zaradi katerih predor ni bil več kot 8 minut odprt. Tabela 8.2: Podrobnejši pregled izrednih dogodkov v predoru Šentvid (2007 2011) Datum Dogodek 41 Stanje Opis vozišča 7.4.2010 1 suho trčenje osebnega vozila pred predorom v odbojno ograjo 10.5.2010 1 1.) osebno vozilo - vožnja v nasprotno smer 2.) trčenje tovorno in osebno vozilo 11.6.2010 1 trčenje dveh osebnih vozil sprememba smeri vozila na prehitevalnem pasu 7.7.2010 2 suho okvara osebnega vozila na desnem pasu v tripasovnem delu desne cevi 3 10.7.2010 2 okvara osebnega vozila (zmanjkalo gorivo) na desnem pasu v tripasovnem delu desne cevi 41 Legenda : 1 nesreča, 2 incident, 1 smrt, 2 težko poškodovani, 3 lažje poškodovani
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 62 22.7.2010 2 suho okvara osebnega vozila (zmanjkalo gorivo) na desnem pasu v tripasovnem delu desne cevi 21.8.2010 2 mokro okvara osebnega vozila na desnem pasu v tripasovnem delu desne cevi 21.8.2010 2 suho Osebno vozilo se je zaustavilo cca 700 m 14.9.2010 2 mokro okvara osebnega vozila na desnem pasu v tripasovnem delu desne cevi, operater zaprt vhod v desno priključno cev, obveščeni vzdrževalci in policija, uporabnik preko ozvočenja pozvan do SOS telefona, kjer je bila z njim vzpostavljena komunikacija 14.10.2010 1 suho nalet osebnega vozila v odbojno ograjo iz neznanega razloga, nalet v varnostni meh in nato v betonski obok predora 16.1.2011 1 suho trčenje kombija in osebnega vozila na voznem pasu 16.2.2011 1 mokro rahel nalet tovornega vozila v zaustavljeno osebno vozilo 23.2.2011 2 mokro pešec v predoru vstop pešca v levo izvozno priključno cev iz Celovške ceste; avtomatska detekcija in vključitev signalizacije za "nevarnost"; NC poziv pešcu za zapustitev predora, obvestilo na OKC, pred prihodom PP začasno zaprtje predorske cevi 4.3.2011 2 suho stoječa kolona vozil v predorski cevi zaradi zastoja na Z. obvoznici 1.5.2011 2 suho tovorno vozilo izgubi tovor - večjo ploščo, ki ovira promet 22.5.2011 1 mokro trčenje kombinirano in osebno vozilo 25.5.2011 2 zasneženo osebno vozilo v okvari 1.6.2011 1 suho Nalet tovornega vozila v steno predora 1.6.2011 2 suho okvara osebnega avtomobila 3.6.2011 2 suho okvara tovornega vozila z zaustavitvijo na voznem pasu in posledično oviranje prometa 7.6.2011 2 suho pešec v predoru vstop pešca v desno uvozno cev iz Celovške ceste, kljub nenehnemu opozarjanju operaterja preko sistema ozvočenja pot nadaljeval skozi glavno desno cev; avtomatska detekcija in vključitev signalizacije za "nevarnost"; NC poziv pešcu za zapustitev predora, obvestilo na OKC, pred prihodom PP začasno zaprtje predorske cevi 12.6.2011 2 suho vožnja osebnega vozila v nasprotno smer osebno vozilo zapeljalo v predor v napačni smeri, vožnja v napačni smeri 400 m, nato obrat v pravo smer 12.7.2011 2 suho pešec v predoru 17.7.2011 2 suho Okvara tovornega vozila
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 63 9 PRIMERJAVA IZREDNIH DOGODKOV MED PREDORI IN NAČRTI ZAŠČITE IN REŠEVANJA 9.1 Primerjava med predori za nesreče in incidente Grafikon 9.1: Primerjava nesreč in incidentov v predorih v letih 2007 2011 Na grafikonu 9.1 so prikazani vsi predori glede na tip dogodka. Predor Kastelec ima od vseh največ incidentov. Kot smo že omenili v poglavju 2.2 je izredni dogodek tovor ali predmet na vozišču, ustavljeno vozilo, izredni prevoz, onesnažena cesta ali žival in podobno na območju cestišča oziroma predora; je nepričakovani izpad električnega napajanja predora, prekoračitev mejnih vrednosti emisije CO, poslabšanje vidljivosti v predoru ter vožnja vozila v nasprotni smeri. Vendar Kastelec velja za enega najbolj varnih predorov in je eden najsodobnejših predorov v Republiki Sloveniji, gradbeno dovršen in opremljen s sodobno elektrostrojno opremo, ki omogoča varno obratovanje v spremenljivih vremenskih razmerah, značilnih za kraško območje. Predora Šentvid in
Analiza izrednih dogodkov v daljših slovenskih avtocestnih predorih v letih 2007-2011 Stran 64 Trojane sta druga po številu nesreč in incidentov, nato Predor Karavanke. Ostali predori, ki jih nismo vzeli pod drobnogled so brez večjih izrednih dogodkov in posledic. 9.2 Primerjava med predori v številu poškodovanih v izrednih dogodkih Grafikon 9.2: Primerjava predorov glede na število poškodovanih 2007 2011 Grafikon 9.2., prikazuje predore glede na število smrti, lažje poškodovanih in težje poškodovanih v letih 2007 2011. Največ smrtnih žrtev je bilo v predoru Kastelec. 14.3. 2007 je osebno vozilo trčilo v steno predora in kljub posredovanju reševalcev Prehospitalne enote Obala in koprskih gasilcev, ki so kraj požarno zavarovali in s tehničnim posegom omogočili dostop do voznika, je ta podlegel poškodbam. Druga je bila 26.6.2010 ko je vozilo trčilo v drugo odstavno nišo, kjer voznik prav tako ni preživel trka. Skupno so bile štiri smrtne žrtve v predorih na slovenskem avtocestnem omrežju. Štirje s težkimi poškodbami, od tega so se trije poškodovali v predoru Trojane. Ostale poškodbe so lažje. Pod lahke poškodbe se klasificirajo: odrgnine, udarnine, lahki izvini, lažje rane, lažji zlomi, lažji pretresi možganov itd. Pod težje poškodbe se klasificirajo težki zlomi, komplicirane operacije po poškodbah, odstranitev poškodovane ledvice, poškodbe z