(Microsoft Word LETNO PORO\310ILO s podpisi.doc)

LETNO POROČILO 2009 Ljubljana, marec 2010 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Kazalo...Stran POSLOVNI PREGLED... 4 1 Predstavitev družbe... 4 2 Ustanovitev in lastništvo... 4 3 Organi vodenja in upravljanja... 5 4 Organizacijska struktura... 6 5 Poslovna mreža... 7 6 Podatki o zaposlenih... 7 7 Informacijska podpora... 8 8 Poročilo nadzornega sveta... 9 9 Poročilo uprave - pregled poslovanja in poslovne usmeritve...10 10 Poročilo o poslovanju...13 10.1 Gospodarski položaj Slovenije...13 10.2 Poslovanje po zavarovalnih vrstah...15 10.3 Finančni rezultat zavarovalnice...18 10.4 Finančni položaj zavarovalnice...21 10.5 Opis tveganj in upravljanje z njimi...22 10.6 Investicijska vlaganja...23 10.7 Računovodski in finančni kazalniki v skladu s sklepom AZN SKL 2009...23 10.8 Udeležba zavarovanj pri dobičku...28 10.9 Poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo...28 11 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta...29 RAČUNOVODSKI PREGLED...30 12 Poročilo neodvisnega revizorja...30 13 Računovodski izkazi...31 13.1 Bilanca stanja na dan 31.12.2009...31 13.2 Izkaz poslovnega izida za leto 2009...32 13.3 Izkaz vseobsegajočega donosa...33 13.4 Izkaz sprememb lastniškega kapitala...34 13.5 Izkaz denarnih tokov na dan 31.12.2009...35 14 Računovodske politike in usmeritve...37 14.1 Subjekt poročanja...37 14.2 Priprava računovodskih izkazov...37 14.3 Računovodske usmeritve...41 15 Računovodske ocene in presoje pri uporabi računovodskih usmeritev...53 2 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

16 Izpostavljenost in obvladovanje tveganj...54 16.1 Zavarovalna tveganja...54 16.2 Finančna tveganja...67 16.3 Operativna tveganja...74 17 Poročanje po odsekih...75 18 Pojasnila k posameznim postavkam računovodskih izkazov...82 18.1 Pojasnila k bilanci stanja...82 Prerazvrstitev finančnih naložb...87 18.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida...103 18.3 Pojasnila k izkazu celotnega vseobsegajočega donosa...110 18.4 Pojasnila k izkazu denarnega toka...111 19 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta...111 20 Posli s povezanimi osebami...111 21 Aktuarsko mnenje...115 21.1 Mnenje pooblaščenega aktuarja k letnemu poročilu za dolgoročna zavarovanja Merkur zavarovalnice, d.d....115 21.2 Mnenje pooblaščenega aktuarja k letnemu poročilu za premoženjska zavarovanja Merkur zavarovalnice, d.d....116 22 Priloga...118 22.1 Priloga 1: Računovodski izkazi v skladu s Sklepom AZN SKL 2009...118 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 3

POSLOVNI PREGLED 1 Predstavitev družbe Firma, sedež in naslov: MERKUR zavarovalnica d.d. Ljubljana Dunajska cesta 58 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 300 5450 Fax: (01) 436 1092 Elektronski naslov: info@merkur-zav.si Spletna stran: http://www.merkur-zav.si Matična številka: 5648246 Identifikacijska številka za DDV: SI74079778 Višina osnovnega kapitala: 7.096.210,00 EUR Dejavnost: Izvajanje zavarovalnih poslov v smislu določb Zakona o zavarovalništvu, z izjemo aktivnega pozavarovanja. Trenutno zavarovalnica sklepa zavarovalne posle v naslednjih zavarovalnih vrstah: - nezgodno zavarovanje, - zdravstveno zavarovanje, razen dopolnilno zdravstveno zavarovanje, - zavarovanje požara in elementarnih nesreč, - drugo škodno zavarovanje, - splošno zavarovanje odgovornosti, - zavarovanje različnih finančnih izgub, - življenjsko zavarovanje, - zavarovanje za primer poroke oziroma rojstva, - življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov. 2 Ustanovitev in lastništvo Merkur zavarovalnica d.d. je bila vpisana v sodni register 18. novembra 1992 pod registrsko številko 1/20196/00 pri sodišču v Ljubljani. Ustanovni kapital je znašal 3.112.000 ATS in je bil razdeljen na 3.112 delnic z nominalno vrednostjo po 1.000 ATS. Vplačali so ga naslednji delničarji: MERKUR Wechselseitige Versicherungsanstalt, po preoblikovanju MERKUR Versicherung A.G. (2.799.000 ATS), Ljubljanska Zavarovalnica d.d. (312.000 ATS) in Mihael Rostaher (1.000 ATS). 4 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Delniški kapital in delničarji Tabela 1: Struktura delničarjev na dan 31.12.2009 Delničarji delež v % št.delnic Merkur International Holding AG 99,93 76.896 Mihael Rostaher 0,07 51 Skupaj 100 76.947 Na podlagi Sklepa o spremembi zneskov za izračun minimalnega kapitala in zneskov zajamčenega kapitala zavarovalnic (UL RS št.83/09) smo v decembru 2009 uspešno izvedli dokapitalizacijo. Za povečanje osnovnega kapitala smo izdali 7.544 navadnih kosovnih delnic. Skupno število novo izdanih delnic se poveča v enakem razmerju kot osnovni kapital. Skupna vrednost dokapitalizacije je znašala 695.710 EUR. Povečanje osnovnega kapitala je bilo, skladno s sklepom skupščine z dne 21.12.2009, vpisano v sodni register dne 29.12.2009. Osnovni kapital zavarovalnice je na dan 31.12.2009 znašal 7.096.210,00 EUR in je razdeljen na 76.947 kosovnih delnic. Zavarovalniška skupina Merkur zavarovalnica d.d. je bila do 3.6.2009 hčerinska družba zavarovalnice Merkur Versicherung A.G., Graz, Avstrija, ki sodi med avstrijske zavarovalnice z 210-letno tradicijo uspešnega delovanja. V letu 2009 je bila izvedena pravno formalna organizacijska preureditev obstoječe zavarovalne skupine. V ta namen je bila konec leta 2008 ustanovljena družba Merkur International Holding AG, Graz, ki je v večinski lasti Merkur Versicherung AG, Graz. Za pravno veljaven prenos lastništva Merkur zavarovalnice d.d. iz Merkur Versicherung AG, Graz na Merkur International Holding AG, Graz je bil s strani Merkur International Holding AG, Graz 17.2.2009 na Agencijo za zavarovalni nadzor vložen zahtevek za pridobitev dovoljenja prenosa lastništva. S strani Agencije za zavarovalni nadzor je bila dne 17.3.2009 izdana odločba družbi Merkur International Holding AG, Graz, s katero se družbi dovoli pridobitev 99,934% kvalificiranega deleža v Merkur zavarovalnici d.d.od Merkur Versicherung AG, Graz. Na podlagi te odločbe je bil dne 3.6.2009 v delniški knjigi Merkur zavarovalnice d.d. vpisan nov imetnik delnic Merkur International Holding AG. Merkur Versicherung A.G.Graz izdeluje konsolidirano letno poročilo, ki je na razpolago na sedežu družbe Joanneumring 22, 8010 Graz, Avstrija. 3 Organi vodenja in upravljanja Uprava Denis STROLIGO, univ. dipl. prav., predsednik uprave Andrej OSTERC, univ. dipl. ekon., član uprave Mojca ANDROJNA, univ. dipl. ekon., članica uprave LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 5

Nadzorni svet Generalni direktor Alois SUNDL, predsednik nadzornega sveta mag. Peter KRANZ, namestnik predsednika nadzornega sveta, od 1.1.2009 do 22.4.2009 mag. Michael SPREITZHOFER, član nadzornega sveta, od 22.4.2009 do 27.8.2009 mag. Siegfried FELDBAUMER, član nadzornega sveta, od 27.8.2009 mag. Terence John TAYLOR, član nadzornega sveta Predstavnik zaposlenih Tomaž Šter, ekon., član nadzornega sveta 4 Organizacijska struktura Sedež Merkur Zavarovalnice d.d. je v Ljubljani. Na lokacijah Ljubljana, Maribor, Koper, Murska Sobota, Ilirska Bistrica, Novo Mesto, Jesenice, Celje in Kranj imamo regionalne pisarne. Imamo tudi poslovalnico v Mariboru. UPRAVA TAJNIŠTVO NOTRANJA REVIZIJA AKTUARSKA SLUŽBA PRAVNA SLUŽBA ZAVAROVALNA TEHNIKA FINANCE RAČUNO- VODSTVO KONTROLING INFORMATIKA PRODAJA PROFESIONALN A PRODAJNA MREŽA OSEBNA ZAVAROVANJA PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA POSLOVALNIC A MARIBOR PISARNA PTUJ Pisarna LJUBLJANA Pisarna NOVO MESTO Pisarna MARIBOR Pisarna JESENICE Pisarna KOPER Pisarna CELJE Pisarna MURSKA SOBOTA Pisarna KRANJ Pisarna ILIRSKA BISTRICA 6 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

5 Poslovna mreža Merkur Zavarovalnica d.d. v središče svojih aktivnosti postavlja zadovoljnega zavarovanca. Da bi se čim bolj približali njegovim željam in potrebam, veliko pozornost namenjamo razvoju novih ter prenovi obstoječih produktov ter razvoju prodajnih poti. Do leta 2007 so se trženjske aktivnosti izvajale v poslovalnici v Mariboru ter preko pogodbene zastopniške mreže, ki so jo sestavljale različne agencije ter njihovi zavarovalni zastopniki. Za izčrpno svetovanje strankam ter hitro in kompetentno reševanje škodnih primerov imamo strokovno usposobljene zaposlene na sedežu v Ljubljani. Za svetovanja strankam smo imeli odprte tudi pisarni na Ptuju in Murski Soboti. Konec leta 2007 so bile aktivnosti zavarovalnice usmerjene tudi v vzpostavitev lastne prodajne mreže. S tem se je izvajanje tržanjskih aktivnosti razširilo na lastno prodajno mrežo, ki smo jo v letih 2008 in 2009 še razširili s ciljem doseči celovito geografsko pokritost domačega zavarovalniškega trga. Tako imamo odprte pisarne v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu, Jesenicah, Celju, Murski Soboti, Kranju in Ilirski Bistrici. Z razvejano prodajno mrežo skušamo zavarovancem zagotavljati vedno in povsod dostopne zavarovalniške storitve, obenem pa s tem pridobivamo koristne informacije o njihovih potrebah in željah. 6 Podatki o zaposlenih V zavarovalnici je bilo na dan 31.12.2009 zaposlenih 160 delavcev (2008: 148), od katerih je bilo 58 delavcev na sedežu družbe in 102 zaposlenih v okviru lastne prodajne mreže. V letu 2009 je bilo v zavarovalnici zaposlenih v povprečju 154 delavcev (2008: 103). Povečanje zaposlenih v letu 2009 se v večji meri nanaša na razširitev lastne prodajne mreže, saj se je število zaposlenih v lastni prodajni mreži povečalo za 10 oseb. V zavarovalnici skrbimo tudi za dolgoročno socialno varnost svojih zaposlenih. Omogočamo jim vključitev v kolektivno dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje pri pokojninski družbi Moja naložba d.d. Maribor. Tabela 2: Izobrazbena struktura zaposlenih: Stopnja izobrazbe Število zaposlenih I IV 27 V 80 VI 18 VII 33 VIII 2 Skupaj 160 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 7

7 Informacijska podpora Informacijska podpora zavarovalnice temelji na aplikativni rešitvi Symass. Ostale informacijske rešitve, pomembne za normalno delovanje, so še SAP, ITEO-Naložbe ter druge aplikativne rešitve. Implementirano je tudi elektronsko arhiviranje zavarovalno tehnične dokumentacije, s čimer so racionalizirani delovni procesi, hkrati pa je vsa arhivirana dokumentacija dostopna v realnem času v elektronski obliki. V okviru racionalizacije postopkov izvajamo tudi elektronsko poštno knjigo, ter elektronsko evidentiranje in spremljanje osnovnih sredstev. Plačilni promet s partnerji in z bankami poteka po standardnih poteh veljavnih v RS, izvajamo pa tudi že aktivnosti usmerjene na prehod na nov plačilni sistem - SEPA. V okviru zavarovalnice deluje sporočilni sistem, lastna telefonska centrala, internetna stran gostuje pri zunanjem partnerju. V letu 2009 smo s strani zunanjega sodelavca preverili varnost in propustnost informacijskega sistema. Rezultati preverjanj so pokazali dobro zaščito našega informacijskega sistema pred nezaželenimi zunanjimi in notranjimi vdori. 8 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

8 Poročilo nadzornega sveta Nadzorni svet v sestavi štirih članov, od tega je eden predstavnik zaposlenih, je v letu 2009 tekoče spremljal in nadziral poslovanje zavarovalnice in delo uprave v skladu s pristojnostmi in pooblastili iz veljavne zakonodaje. Nadzorni svet je z redno obravnavo finančnega načrta poslovanja zavarovalnice v poslovnem letu, izdelanega na osnovi dejanskih kvartalnih podatkov poslovanja, redno obravnavo kvartalnih poročil o poslovanju ter redno spremljavo stanj naložb in njihove donosnosti, izvajal nadzor nad delom uprave. Posebno pozornost je nadzorni svet posvetil spremljanju izvajanja projekta lastne prodajne mreže, in sicer z redno obravnavo poročil o prodajnih aktivnostih in prodajni mreži. Nadzorni svet je bil s strani uprave tekoče seznanjen o ekonomskih in političnih razmerah ter pomembnejših zakonskih spremembah. Na zadnji seji nadzornega sveta v letu 2009 je bil obravnavan tudi predlog finančnega načrta poslovanja za leto 2010. Nadzorni svet je v skladu zakonom o zavarovalništvu spremljal delovanje notranje revizije. V okviru tega je nadzorni svet dal soglasje k načrtu dela notranje revizije za leto 2010 in obravnaval poročilo o delovanju notranje revizije. Na podlagi vseh poročil o opravljenem delu notranje revizije je ocenil, da niso bile ugotovljene kršitve, ki bi lahko ogrožale varnost poslovanja družbe. Letno poročilo za leto 2009 je revidirala družba Deloitte revizija d.o.o. iz Ljubljane. Revizija ni ugotovila nobenih razlogov za pridržek. Na dan 25.3.2010 je bilo podano mnenje brez pridržka. Letno poročilo za leto 2009 je uprava skupaj z mnenjem revizijske hiše Deloitte revizija d.o.o. iz Ljubljane in mnenjem pooblaščenega aktuarja g. Aleša Tomažina, predložila nadzornemu svetu. Na podlagi navedenega nadzorni svet izdaja pozitivno mnenje k Letnemu poročilu Merkur zavarovalnice d.d., Ljubljana za leto 2009. Alois Sundl predsednik nadzornega sveta Ljubljana, marec 2010 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 9

9 Poročilo uprave - pregled poslovanja in poslovne usmeritve Po pričakovanju je bilo leto 2009 zaznamovano z negativnimi posledicami finančne krize, ki je prodrla tudi v realni sektor in posredno vplivala tudi na naše poslovanje. V letu 2009 smo zato usmerjali naše aktivnosti v še večjo optimizacijo in racionalizacijo poslovanja, ter v realizacijo dogovorjenih ukrepov, ki so nam omogočili stabilno in uspešno poslovanje skozi celotno poslovno leto, ne glede na trenutne gospodarske in družbene razmere. Konzervativni pristop na vseh segmentih poslovanja, se je še posebej v času negativnih gospodarskih trendov, pokazal kot edini pravilen in hkrati edini, ki v času finančne krize lahko nudi tudi pozitivne rezultate, kar priča naš končni poslovni rezultat. Tako smo na področju življenjskih zavarovanj s serijo marketinških akcij osveščali ljudi o primarnem pomenu zavarovanj, to je zagotavljanju varnosti pred doseganjem dodatnih zaslužkov skozi zavarovanja. Posebej smo dali poudarek trženju življenjskega zavarovanja s kritjem rizičnih težkih bolezni, ki po našem mnenju predstavlja enega ključnih produktov v razvoju življenjskih zavarovanj na slovenskem in na mednarodnih trgih tudi v bodoče. Koncem leta 2009 smo pričeli pripravljati tudi nov tovrstni produkt, ki ga bomo trgu ponudili predvidoma v začetku leta 2010. Kljub navedenemu, smo v letu 2009 na trgu ponujali tudi življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem, vendar smo pri tem stranke opozarjali, da se naj za tovrstne produkte odločajo le, če razpolagajo z viškom denarja in so pripravljene prevzemati določena finančna tveganja. S tovrstnim delovanjem bomo nadaljevali tudi v bodoče, načrtujemo pa tudi različne akcije, s katerimi bomo skušali še povečati ozaveščenost ljudi na tem področju. Na področju nezgodnih zavarovanj smo v drugi polovici leta 2009 izvedli zelo uspešno prodajno akcijo ( direct marketing ), s katero smo našim strankam pod zelo ugodnimi pogoji ponudili dodatna kritja za nezgodno smrt. S tem smo omogočili našim strankam še kvalitetnejša kritja za tovrstne dogodke. Na področju premoženjskih zavarovanj v letu 2009 nismo beležili ekstremnih naravnih katastrof, ki so zaznamovale naše poslovanje v letu 2008, zato smo v tej zavarovalni vrsti dosegli dober poslovni rezultat. V letu 2009 trgu nismo ponudili nove premoženjske produkte, smo pa zato razširili osnove za izračun premij pri nekaterih obstoječih produktih, kar našim strankam omogoča še kvalitetnejša kritja. Še vedno radi poudarimo, da kot ena redkih slovenskih zavarovalnic ponujamo k zavarovanjem tudi brezplačno domsko asistenco (24ur na dan, 7 dni v tednu), kar predstavlja veliko dodano vrednost za naše stranke. Glede na to, da že sedaj našim strankam zagotavljamo večino potrebnih kritij, bo leto 2010 zato na tem področju namenjeno ohranjanju tržnega položaja ter prilagajanju konkurenčnim zahtevam. Bančno zavarovalništvo je tudi v tem letu predstavljajo eno naših največjih prioritet, ki pa je bilo žal zaznamovano s finančno krizo, ki se še posebej odraža skozi bančni sektor. Pridobivanje kreditov je otežkočeno in zato tudi na področju zavarovanj, ki jih naši bančni partnerici tržita ob tem, ne beležimo 10 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

večjih rasti. Kljub temu smo uspeli ohraniti nivoje iz preteklih let, uspešnejše poslovanje si pa lahko obetamo s sprostitivijo kreditnih pogojev, ter splošnem izboljšanju gospodarske situacije. V letu 2009 smo se začasno umaknili iz aktivnega delovanja na področju razvoja prostovoljnih dodatnih zdravstvenih zavarovanj. Končna ocena analize in našega delovanja na tem področju v zadnjih dveh letih je, da v Sloveniji še vedno niso zagotovljeni zakonski, družbeni, politični in drugi pogoji za uspešen razvoj teh zavarovanj. Ocenjujemo, da tudi v bližnji prihodnosti, ne glede na težavno finančno situacijo pri zagotavljanju sredstev za javno zdravstveno blagajno in dvigu cen na zdravstvenem področju, ti pogoji ne bodo taki, da bi omogočali dolgoročno pozitivno investiranje in poslovanje zasebnih zavarovalnic. Ne glede na povedano, pa se bomo v primeru morebitnih sprememb v smeri zagotavljanja pogojev za vstop zasebnih zavarovalnic na to področje, lahko zelo hitro prilagodili in trgu ponudili paleto kvalitetnih zavarovalniških produktov. Še vedno smo tudi mnenja, da je ponudba prostovoljnih dodatnih zdravstvenih zavarovanj en izmed ključnih dolgoročnih ciljev naše zavarovalnice. V letu 2009 smo v zavarovalnici uspešno izvajali aktivnosti, s katerimi želimo omejiti negativne trende, ki so v večji meri posledica gospodarske krize in posledično nižjega standarda prebivalcev. Te aktivnosti so v glavnem usmerjene v pomoč in podporo našim zavarovancem v času krize, s čemer uresničujemo naš cilj nudenja varnosti in podpore skozi celotno obdobje posameznega zavarovanja. Ključni projekt v letu 2009 je še vedno izgradnja in stabilizacija lastne prodajne mreže, ki je v tem letu že pokazala pomembne rezultate, ki pa še ne dosegajo vseh organizacijskih ter poslovno zastavljenih ciljev. Zato smo koncem leta sprejeli sklep, s katerim podaljšujemo projektno fazo. Predvidoma bomo ta projekt zaključili koncem leta 2010. V letu 2009 smo odprli še nekaj novih pisarn, namenjenih delovanju naše mreže in strankam, ter s tem zagotovili našo prisotnost v vseh večjih slovenskih krajih. Prodajne in marketinške aktivnosti so bile v letu 2009 namenjene ohranjanju tržnega položaja zavarovalnice, ter kot že rečeno predvsem osveščanju naših obstoječih in potencialnih strank o pomembnosti in namenu zavarovanj. Prav tako je bilo veliko aktivnosti namenjeno ohranjanju stabilnosti prodajne mreže, tako zunanje kot lastne. Med letom smo sklenili tudi nekaj novih pogodb o sodelovanju z zunanjimi zavarovalno zastopniškimi in posredniškimi družbami. Naše glavno vodilo pri tem je, in bo tudi v bodoče, zagotavljanje razpršenosti produkcije in vključevanja različnih prodajnih kanalov. Notranje organizacijsko je bila večina aktivnosti usmerjena k dodatnemu optimiranju delovnih procesov ter racionalizaciji poslovanja. Na ta način lahko ohranjamo konkurenčnost na trgu, hkrati pa uresničujemo tudi naš dolgoročni cilj čim večje avtomatizacije delovnih procesov. To bo naše vodilo tudi v bodoče. V zavarovalnici smo pri poslovanju izpostavljeni različnim vrstam tveganj, ki jih prepoznavamo, analiziramo in upravljamo. Zelo pomembno je, da se vsak od zaposlenih zaveda teh tveganj in prispeva k učinkovitemu upravljanju le teh. Strokovnjaki naše zavarovalnice se pripravljajo na vpeljavo LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 11

in vpliv na novo sprejete evropske direktive Solventnost 2 v letu 2009. Z namenom, da bi se čim boljše seznanili s konkretnimi vplivi, smo sodelovali tudi pri pripravi študije Qis 4.5 za Solventnost 2 na ravni Merkur skupine, ki ga je vodila nadzorna institucija v Republiki Avstriji. Novo zakonodajno rešitev v evropski skupnosti razumemo kot prispevek k povečanju varnosti zavarovalcev in upravičencev. V naši zavarovalnici smo v letu 2009 pripravili tudi vrsto dokumentov, v katerih smo zapisali aktivnosti, postopke in varnostno politiko naše zavarovalnice in sprejeli načrt neprekinjenega poslovanja tudi v primeru večje nesreče, ki bi lahko za nekaj ur ali dni omejila operativnost naše družbe. Čas finančne krize je tudi čas velike poslovne odgovornosti, hkrati pa tudi čas velikih poslovnih priložnosti. Z našim uspešnim poslovanjem v letu 2009 smo dokazali, da se lahko uspešno soočamo z gospodarsko krizo. Konzervativnost, previdnost, ter dolgoročno načrtovanje naših aktivnosti, ki so izključno usmerjene v smer zadovoljevanja želja in potreb naših strank in lastnikov, so zagotovilo, da bomo tudi v naslednjih letih izkazovali dober poslovni rezultat, ter tako še močneje utrdili našo pozicijo na slovenskem zavarovalniškem trgu. Ta uspeh je plod dela vseh sodelavk in sodelavcev v zavarovalnici, kakor tudi plod dela vseh naših zunanjih poslovnih partnerjev ter lastnikov. Vsem se za trud in njihov prispevek iskreno zahvaljujemo! Uprava Merkur zavarovalnice d.d. 12 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

10 Poročilo o poslovanju 10.1 Gospodarski položaj Slovenije Slovensko gospodarstvo je leto 2009 zaznamovala recesija, saj je slovensko gospodarstvo zaradi majhnosti in odprtosti med najbolj izpostavljenimi gospodarskim dogajanjam v svetovnem gospodarstvu. Svetovna kriza je na Slovenijo namreč najmočneje vpilvala preko mednarodne menjave, saj je tuje povpraševanje, zlasti nemško, precej upadlo. Najbolj so bili prizadeti sektorji, ki proizvajajo ciklično občutljive izdelke (avtomobilska industrija), pravtako pa finančna kriza ni prizanesla niti bančnemu sektorju, ki se s težavami refinanciranja sooča že od konca leta 2008, saj so se banke v preteklosti veliko zadolževale v tujini in tako financirale visoko rast posojil, ki je presegala rast domačih depozitov. Z namenom blažitve posledic finančne krize ter ohranitve stabilnosti domačega finančnega sistema je vlada s prvimi ukrepi zoper krizo začela že konec leta 2008. V začetku leta 2009 pa je vlada sprejela še dodatne ukrepe za pomoč bankam pri refinanciranju in ponovnem oživljanju kreditne aktivnosti (državno poroštvo bankam ob odobritvi posojil, kreditne linije SID banke, neposredna državna poroštva podjetjem). Kratkoročni kazalniki ob koncu leta kažejo počasno okrevanje gospodarstva, a tudi vztrajanje kreditnega krča in nadaljnje poslabšanje razmer na trgu dela. V letu 2009 smo priča negativni gospodarske rasti. Po zadnjih razpoložljivih podatkih za tretji kvartal 2009 se je bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi z istim obdobjem, lani realno zmanjšal za 8,3% (napoved do konca leta: - 7,3%). To je že četrto zaporedno četrtletje negativne gospodarske rasti. Ključni razlog za občutnejši padec gospodarske rasti sta poslabšane razmere v mednarodnem okolju in zmanjšanje investicijske aktivnosti, ki sta bili v preteklosti osrednja dejavnika rasti. Posledice gospodarske krize se odraža tudi na trgu dela predvsem v zmanjševanju zaposlenosti in ne toliko v prilagajanju plač. V letu 2009 je bilo povprečno registriranih 86.354 brezposelnih oseb, kar je za 23.139 (36,6%) več kot v letu 2008, predvsem zaradi večjega števila oseb, ki so izgubile delo (iztek dela za določen čas in brezposelnost iz poslovnih razlogov oz. stečajev podjetij). Povprečna bruto plača na zaposlenega se je po enajstmesečnih podatkih v povprečju zvišala za 3,5 % na 1.570,53 EUR. Na področju plač je vlada je sprejela tudi nov zakon o minimalni plači, ki na novo opredeljuje elemente za določitev novega zneska minimalne plače. Minimalna plača se bo sedaj uskladila vsako leto januarja najmanj za objavljeno rast cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. V letu 2009 so na gibanje inflacije najbolj vplivali močan padec gospodarske aktivnosti, višje cene energentov in ukrepi ekonomskih politik, zlasti na področju trošarin in reguliranih cen. Medletna inflacija se je v prvi polovici leta hitro zniževala, se od avgusta do oktobra gibala okrog ničelne stopnje, v zadnjih mesecih pa ponovno pričela naraščati. Tako je inflacija v letošnjem letu po zadnjih podatkih znašala 1,8%, kar je za 0,3 o.t. manj kot v letu 2008. Povprečna inflacija je v letu 2009 znašala 0,9%. Inflacija merjena s HICP je bila v letu 2009 med najvišjimi v povprečju evrskega območja, saj so se v evrskem območju cene življenjskih potrebščin povišale za 0,9%, v Sloveniji za 2,1% (večje porast LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 13

beležita le še Grčija in Luksemburg). K višji inflaciji so pomembno prispevali nekateri ukrepi ekonomskih politik, predvsem na področju trošarin. Povprečna inflacija merjena s HICP je znašala 0,9%, kar je za 4,6 o.t. manj kot v povprečju leta 2008. Slovenija od julija ne presega več konvergenčnega merila stabilnosti cen. Zniževanje inflacije omogoča centralnim bankam zniževanje ključnih obrestnih mer, kar naj bi omililo zaostrene razmere na finančnih trgih. Zaradi vse bolj zaostrenih razmer na finančnih trgih je Evropske centralne banke tudi v letu 2009 nadaljevala z zniževanjem ključne obrestne mere. Tako je v januarju znižala obrestno mero za območje evra najprej iz 2,5% na 2 %, v marcu za dodatnih 50bp na 1,5%, nato aprila za 25bp na 1,25% in v maju na 1 %, kar je najnižja obrestna mera doslej. Referenčni tečaj Evropske centralne banke je na dan 31.12.2009 znašal 1,4406 EUR/USD, kar pomeni, da je tečaj EUR v letu 2009 apreciiral za 3,5 % glede na USD. Povprečni tečaj v letu 2009 je znašal 1,3948 EUR/USD in je za 5,2 % nižji od povprečja leta 2008. V letu 2009 je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance dosegel 207,3 MEUR (0,6 % ocenjenega BDP), kar je 2.079,3 MEUR manj kot leta 2008. To je bilo večinoma posledica nižjega primanjkljaja v blagovni menjavi (večji količinski padec uvoza kot izvoza ob izboljšanih pogojih menjave), deloma pa tudi nižjih neto plačil obresti na tuja posojila in večjega neto črpanja sredstev iz proračuna EU. Presežek v storitveni bilanci je bil nižji predvsem zaradi manjšega neto izvoza potovanj. Po zadnjih podatkih beležimo proračunski primanjkljaj v višini 5,7 % BDP, kar za 2,7 o.t. presega referenčno mejo primanjklaja, za kar je Slovenija prejela opozorilo s strani Evropske komisije. Tako visok odstotek primankljaja je posledica gospodarske krize, delovanja avtomatskih stabilizatorjev in vpliva dodatnih protikriznih ukrepov sprejetih v tem letu. Z namenom znižanja primankljaja države pod 3% je vlada v začetku leta 2010 sprejela program stabilnosti. Program stabilnosti predvideva javnofinančno konsolidacijo in znižanje primanjkljaja države pod 3% BDP v letu 2013. To je skladno z usmeritvami EU v okviru postopka presežnega primanjkljaja. Konsolidacija je usmerjena na postopno zniževanje izdatkov države, njihovo racionalizacijo in kjer je to mogoče na spremembo strukture financiranja iz domačih virov na sredstva iz EU proračuna. Postopen umik fiskalnih spodbud je predviden že v letu 2010, konsolidacija pa naj bi se pospešeno začela v letu 2011. V programskem obdobju je predvideno postopno zmanjšanje odhodkov za plače in vmesno potrošnjo države. Predvideva se tudi racionalizacija storitev, ki jih zagotavlja država ter racionalizacija distributivne vloge države. Dolg države je po ocenah Ministrstva za finance ob koncu leta 2009 znašal 12.331 mio EUR oziroma 34,4% BDP. To pomeni, da se je v letu 2009 delež dolga v BDP povečal za skoraj 12 o.t.. Nadaljnja rast dolga države, izraženega v odstotkih BDP, je predvidena tudi v letih 2010 2012, predvsem zaradi primarnih primanjkljajev. 14 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

V letu 2009 borza beležila 20-letnico svojega obstoja, kar je obeležila tudi s pridobitvijo prvega tujega člana z oddaljenim dostopom na naš trg, kar omogoča neposredno dostopnost slovenskega trga do tujih vlagateljev. Postopno okrevanje svetovnega gospodarstva se posledično prenaša tudi na borzna tla. Na Ljubljanski borzi v letošnjem letu beležimo ugodna dogajanja in postopno rast borznih indeksov. Glavni delniški indeks Ljubljanske borze SBI20 je v letu 2009 porasel 10,36%, SBI TOP za 15,3%. Ugodna dogajanja na trgu se odrazijo v večjem obsegu tržne kapitalizacije in večjem obsegu prometa primerjalno glede na lani. Celotna tržna kapitalizacija v letošnjem letu postopno narašča (zlasti trg obveznic) in je konec leta znašala 19.668,1 MEUR. Največji delež v celotni tržni kapitalizaciji vseh vrednostnih papirjev imajo obveznice družb, in sicer 55,0 %, sledijo jim delnice (brez investicijskih skladov) z 43,0% in investicijski skladi s 2,0 %. Tržna kapitalizacija obveznic je v letošnjem letu porasla za 59,2% na 10.821,5 MEUR, tržna kapitalizacija investicijskih skladov za 8,7 % na 384,3 MEUR, medtem ko je tržna kapitalizacija delnic ostala v podobnih okvirih primerjalno na lani. Obseg prometa v letošnjem letu je bil za 29,7% nižji v primerjavi na lani. Tako je bilo sklenjeno za 904,0 MEUR prometa. Glavnina (79,6%) celotnega celotnega vrednostnega obsega prometa je bilo opravljeno z delnicami, 17,3 % z obveznicami, najmanj prometa pa je bilo opravljenega z investicijskimi skladi, in sicer 3,1 %. Zavarovalništvo, ki se po Standardni klasifikaciji dejavnosti uvršča v skupino»finančno posredništvo«, se pospešeno razvija ter kljub recesiji posluje uspešno in finančno stabilno. Zavarovalniški trg v Sloveniji je konec leta 2009 sestavljalo 15 zavarovalnic in 2 pozavarovalnici. Za slovenski zavarovalniški trg je značilna visoka koncentracija, saj je tržni delež največje zavarovalnice glede na bruto obračunano zavarovalno premijo po zadnjih podatkih znašal 38,5 %, največjih štirih pa 78,7 %. Obseg poslovanja zavarovalnic, izražen z bruto obračunano zavarovalno premijo, se je po zadnjih podatkih za leto 2009 v primerjavi z istim obdobjem lani, povečal za 2,6 % na 1.931,9 MEUR, predvsem na račun povečanja zbranih bruto premij iz naslova premoženjskih zavarovanj za 5,0 %, ki še vedno predstavljajo glavnino zbranih bruto premij, in sicer 74,8 %, delež zbranih bruto premij iz naslova življenjskih zavarovanj je znašal 25,2%. 10.2 Poslovanje po zavarovalnih vrstah V Merkur zavarovalnici d.d. nudimo zavarovanja znotraj dveh skupin: - premoženjska zavarovanja in - življenjska zavarovanja. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 15

V skupino premoženjskih zavarovanj sodijo naslednje zavarovalne vrste: nezgodna zavarovanja, zdravstvena zavarovanja, zavarovanja požara in elementarnih nesreč, drugo škodno zavarovanje, splošno zavarovanje odgovornosti in zavarovanje različnih finančnih izgub. V skupino življenjskih zavarovanj sodijo vsa življenjska zavarovanja in zavarovanja za primer poroke oziroma rojstva ter življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Opis zavarovalnih vrst Nezgodno zavarovanje Nezgodno zavarovanje vključuje zavarovanje po vsem svetu in v večini primerov za 24 ur. Na voljo so naslednja nezgodna zavarovanja: nezgodno zavarovanje za eno osebo, nezgodno zavarovanje za družino, nezgodno zavarovanje za otroke, nezgodno zavarovanje za prosti čas in kolektivna nezgodna zavarovanja. Zavarovane nevarnosti so: nezgodna in naravna smrt, trajna invalidnost, bolnišnično nadomestilo, nadomestilo za stroške zdravljenja, dnevno nadomestilo, nezgodna mesečna renta in stroški nezgode. Zdravstveno zavarovanje V okviru zdravstvenih zavarovanj ponujamo zavarovanje za bolnišnično nadomestilo, dnevno nadomestilo, nadomestilo za zdravilišče ter nadomestilo za spremljajočo osebo in porod. Prav tako ponujamo zavarovanje za primer nastanka določenih hudih bolezni. Zavarovanje požara in elementarnih nesreč, drugo škodno zavarovanje, splošno zavarovanje odgovornosti in zavarovanje različnih finančnih izgub Ponujamo zavarovanje stanovanja, večstanovanjskih objektov z opremo in manjše proizvodne objekte. Nudimo zavarovanje naslednjih nevarnosti: požar, vihar, potres, vlom, izliv vode, lom stekla, odgovornost proti tretjim osebam in zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi požara. Vsa premoženjska zavarovanja sklepamo na novo vrednost. Življenjsko zavarovanje, zavarovanje za primer poroke oziroma rojstva, zavarovanje za primer naravne smrti in zavarovanje za primer nastanka določenih hudih bolezni V okviru življenjskih zavarovanj ponujamo individualna in kolektivna zavarovanja ter življenjsko zavarovanje dveh oseb. Možna je oblika življenjskega zavarovanja z varčevanjem (mešano zavarovanje) in življenjskega zavarovanja brez varčevanja ter rentno zavarovanje. Izplačila zavarovalne vsote so pri vseh zavarovanjih lahko enkratna ali v obliki rente. Rentno zavarovanje V okviru rentnih zavarovanj ponujamo dve osnovni obliki rent, in sicer doživljenjske in časovno omejene mesečne rente, pri čemer je možno izbrati takojšnje ali pa odloženo prejemanje rente ter z zajamčeno dobo. Pri vseh rentnih zavarovanjih zavarovalnica jamči za izplačilo dogovorjene rente. 16 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem Ponujamo tudi življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Gre za zavarovanja vezana na enote investicijskih skladov. Izplačila zavarovalne vsote so tudi pri teh zavarovanjih lahko enkratna ali v obliki rente. V primeru naravne ali nezgodne smrti zavarovanca med zavarovalno dobo pri naložbenih zavarovanjih Top Garant in Vario Top izplačamo zavarovalno vsoto za primer smrti ter denarno vrednost enot premoženja sklada v višini kritne rezervacije (Net Asset Value). Pri naložbenem zavarovanju MTI pa se v primeru smrti izplača višja vrednost od obeh, in sicer ali denarna vrednost enot premoženja ali zavarovalna vsota. Poslovanje razvoj portfelja V letu 2009 je zavarovalnica po obsegu letne bruto premije beležila 3,7 % rast zavarovanj in 7,3 % rast števila sklenjenih zavarovanj. V letu 2009 je bilo 176.654 sklenjenih zavarovanj, kar je za 11.942 več kot predhodno leto. Število sklenjenih zavarovanj se je najbolj povečalo na področju premoženjskih zavarovanj, in sicer za 8.492 na 90.618 zavarovanj. Na področju življenjskih zavarovanj se je število zavarovanj povečalo za 3.450 na 86.036 zavarovanj. Povečanje števila življenjskih zavarovanj primerjalno glede na lani vključuje tudi za 378 več sklenjenih življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem. Tabela 3: Število sklenjenih zavarovanj in zavarovancev po zavarovalnih vrstah Po zavarovalnih vrstah Število sklenjenih zavarovanj Število zavarovancev - nezgodno zavarovanje 53.339 83.058 - zdravstveno zavarovanje 633 645 - zavarovanje požara in elementarnih nesreč 18.672 18.672 - drugo škodno zavarovanje 12.777 12.777 - splošno zavarovanje odgovornosti 5.167 5.167 - zavarovanje različnih finančnih izgub 30 30 - življenjsko zavarovanje 76.005 76.179 - zavarovanje za primer porok oziroma rojstev 1.869 1.869 - življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem 8.162 9.431 Skupaj po zavarovalnih vrstah 176.654 207.828 Zavarovani kapital skupine življenjskih zavarovanj znaša 900,1 MEUR (2008: 862,0 MEUR). LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 17

Graf 1: Razvoj portfeljnih premij v TEUR 50.000 45.000 40.000 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Premoženjska zavarovanja Življenjska zavarovanja Skupaj 10.3 Finančni rezultat zavarovalnice Zavarovalnica je poslovno leto 2009 uspešno zaključila. Izkazani poslovni izid po obdavčitvi je znašal 5.505,1 TEUR, kar je za 1.914,4 TEUR več kot predhodno leto. Zavarovalnica z uspešnim poslovanjem po obsegu bruto obračunane premije na segmentu življenjskih zavarovanj dosega 7,9 % tržni delež, kar jo med slovenskimi klasičnimi zavarovalnicami uvršča na uspešno četrto mesto. Prihodki od premij V letu 2009 so se prihodki od premij glede na predhodno leto povečali za 1.561,0 TEUR na 45.045,0 TEUR, od tega so se povečali prihodki od premij za življenjska zavarovanja za 1.423,3 TEUR na 38.542,9 TEUR in za premoženjska zavarovanja za 137,7 TEUR na 6.502,0 TEUR. Tabela 4: Razvoj prihodkov od premij 2009 2008 v EUR Po zavarovalnih skupinah Obračunane kosmate zavar in sozavar premije Sprememba kosmate prenosne premije Prihodki od premij Prihodki od premij Sprememba prihodkov od premij - življenjska zavarovanja 38.534.325 8.633 38.542.958 37.119.677 1.423.281 - premoženjska zavarovanja 6.590.506-88.470 6.502.036 6.364.296 137.740 Skupaj 45.124.831-79.836 45.044.995 43.483.973 1.561.022 18 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Graf 2: Razvoj prihodkov od premij v TEUR 50.000 45.000 40.000 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Premoženjska zavarovanja Življenjska zavarovanja Skupaj Odhodki za škode V letu 2009 so se odhodki za škode glede na predhodno leto zmanjšali za 1.751,9 TEUR na 12.357,5 TEUR. Primerjalno na leto 2008, ki so ga zaznamovala pogosta in uničujoča neurja v poletnih mesecih, ki so pomembno prispevala k večjemu obsegu škod na zavarovanih objektih, ter večja škoda na zavarovanem objektu zaradi požara, smo v letu 2009 beležili pomembno zmanjšanje škod v skupini premoženjskih zavarovanj, in sicer za 3.115,7 TEUR na 1.558,8 TEUR. V skupini življenjskih zavarovanj v letu 2009 beležimo porast odhodkov za škode za za 1.363,8 TEUR na 10.798,7 TEUR. Delež škod premoženjskih zavarovanj v prihodkih od premij premoženjskih zavarovanj se je znižal iz 73,4%, kolikor je znašal v letu 2008 na 24,0%v letu 2009. Tabela 5: Razvoj odhodkov za škode Po zavarovalnih skupinah 2009 2008 v EUR Sprememba odhodkov za škode - življenjska zavarovanja 10.798.744 9.434.934 1.363.811 - premoženjska zavarovanja 1.558.782 4.674.494-3.115.712 Skupaj 12.357.526 14.109.428-1.751.902 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 19

Čisti prihodki od zavarovalnih premij in čisti odhodki za škode Tabela 6: Čisti prihodki od zavarovalnih premij in čisti odhodki za škode po zavarovalnih vrstah Po zavarovalnih vrstah Čisti prihodki od zavarovalnih premij Čisti odhodki za škode v EUR Rezultat - nezgodno zavarovanje 4.444.337 386.009 4.058.328 - zdravstveno zavarovanje 91.164 20.836 70.328 - zavarovanje požara in elementarnih nesreč 119.624 167.258-47.634 - drugo škodno zavarovanje 285.691 123.541 162.150 - splošno zavarovanje odgovornosti 47.421 5.720 41.701 - zavarovanje različnih finančnih izgub 912 0 912 - življenjsko zavarovanje 32.449.467 10.068.204 22.381.262 - zavarovanje za primer porok oziroma rojstev 650.299 363.398 286.901 - življensko zavar. z naložbenim tveganjem 4.955.027 266.687 4.688.340 Skupaj 43.043.942 11.401.653 31.642.289 Pozavarovanje V pasivnem pozavarovanju so znašali pozavarovateljevi deleži v premiji 2.001,1 TEUR (2008: 1.947,9 TEUR). Delež pozavarovateljev v odhodkih za škode je znašal 955,9 TEUR (2008: 2.326,5TEUR). Pozavarovateljev delež v premiji pri življenjskem zavarovanju je znašal 488,2 TEUR (2008: 514,1 TEUR), deleži pozavarovateljev v odhodkih za škode pa 100,5 TEUR (2008: 24,2 TEUR). Pozavarovateljev delež v premiji pri premoženjskih zavarovanjih pa je znašal 1.512,9 TEUR (2008: 1.433,8 TEUR), deleži pozavarovateljev v odhodkih za škode pa 855,4 TEUR (2008: 2.302,3TEUR). Prihodki iz naslova pozavarovalnih provizij in udeležbe v dobičku znašajo 510,3 TEUR (2008: 504,2 TEUR). Skupno so pozavarovatelji zaključili poslovno leto z dobičkom. Stroški iz poslovanja Stroški iz poslovanja so v letu 2009 glede na predhodno leto porasli za 10,6 % in znašali 13.151,9 TEUR. Od tega znašajo stroški iz poslovanja za življenjsko zavarovanje 10.606,0TEUR (2008: 9.708,9TEUR) in za premoženjsko zavarovanje 2.545,9 TEUR (2008: 2.176,6 TEUR). Prihodki in odhodki naložb Prihodki naložb so znašali 11.154,7 TEUR, kar je za 9,8% več kot v preteklem letu. Odhodki od naložb so znašali 543,4 TEUR (2008: 1.935,2 TEUR) in so bili za 1.391,7 TEUR nižji kot preteklo leto. Pomembno zmanjšanje odhodkov naložb odraža na eni strani konzervativno politiko zavarovalnice in na drugi strani stabilizacijo razmer na finančnih trgih v drugi polovici letošnjega leta. 20 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Tabela 7: Prihodki in odhodki naložb po zavarovalnih vrstah v EUR Po zavarovalnih vrstah Prihodki naložb Odhodki od naložb Rezultat - nezgodno zavarovanje 547.429 12.314 535.115 - zdravstveno zavarovanje 4.316 14 4.302 - zavarovanje požara in elementarnih nesreč 74.060 2.785 71.276 - drugo škodno zavarovanje 96.813 1.006 95.807 - splošno zavarovanje odgovornosti 15.505 275 15.229 - zavarovanje različnih finančnih izgub 297 0 297 - življenjsko zavarovanje 10.214.432 510.084 9.704.347 - zavarovanje za primer porok oziroma rojstev 201.876 16.958 184.918 - življensko zavar. z naložbenim tveganjem 0 0 0 Skupaj 11.154.728 543.436 10.611.291 Izid poslovanja po obdavčitvi Tabela 8: Izid poslovanja po obdavčitvi in prikaz delitve bilančnega dobička v EUR Izid poslovanja po obdavčitvi Življenjska Premoženjska Skupaj zavarovanja zavarovanja Dobiček oz. izguba obračunskega obdobja 3.233.159 2.271.892 5.505.051 Oblikovanje drugih rezerv -745.000-770.000-1.515.000 Nerazporejeni čisti dobiček ali izguba 2.488.159 1.501.892 3.990.051 Prenesen čisti dobiček 2.609.373 632.896 3.242.269 Predlog uporabe bilančnega dobička Bilančni dobiček 5.097.532 2.134.788 7.232.320 Oblikovanje drugih rezerv Oblikovanje mat. rezervacije za pripis zavarovancem -1.000.000-1.000.000 Izplačilo dividend lastnikom -750.034-749.966-1.500.000 Preneseni čisti dobiček oz. izguba -3.347.498-1.384.822-4.732.320 10.4 Finančni položaj zavarovalnice Zavarovalnica izkazuje na zadnji dan leta 2009 ustrezno bilančno strukturo, naravnano k obvladovanju tveganj s presežno kapitalsko ustreznostjo in zadostnimi finančnimi sredstvi, ki zagotavljajo ustrezno pokritost obveznosti zavarovalnice. Bilančna vsota zavarovalnice je v letu 2009 porasla za 12,8 % na 263.394,3 TEUR, predvsem kot posledica porasta obveznosti iz zavarovalnih pogodb in s tem povezanega porasta finančnih naložb. Obveznosti iz zavarovalnih pogodb so porasle za 11,0 % na 221.334,5 TEUR, predvsem kot odraz LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 21

porasta zbrane premije na segmentu življenjskih zavarovanj. Porast finančnih naložb za 28.144,6 TEUR na 251.986,5 TEUR je bil po obsegu največji na področju finančnih naložb v posesti do zapadlosti. V strukturi sredstev prevladujejo finančne naložbe, katerih delež v strukturi ostaja v podobnih okvirih kot v preteklem letu. Največji delež (49,7%) predstavljajo finančne naložbe v posesti do zapadlosti, sledijo jim finančne naložbe razpoložljive za prodajo (35,8%), posojila in depoziti (6,3%) ter finančne naložbe vrednotene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid (3,8%). Med pomembno kategorijo sredstev spadajo tudi opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine, ki skupno v strukturi sredstev predstavljajo 1,5 %. Na strani sredstev so tudi deleži pozavarovalnih sredstev iz pozavarovalnih pogodb, ki so ob prehodu na MSRP v letu 2007 prvič obravnavani na strani sredstev kot samostojna bilančna kategorija. Kapital je zadnji dan leta 2009 znašal 38.417,1 TEUR (2008: 31.625,9 TEUR) in predstavljal 14,6 % celotnih obveznosti. Delež se je v celotni strukturi glede na preteklo leto povečal za 1,1 odstotne točke. Na povečanje kapitala vpliva dokapitalizacija, ki smo jo izvršili na podlagi sklepa skupščine z dne, 21.12.2009 v višini 695,7 TEUR, pomembno povečanje popravkov iz prevrednotenja, ki izhajajo iz ugodnega vrednotenja naložb po pošteni vrednosti preko kapitala in ugodnega rezultata iz poslovanja. Glavnino obveznosti (84,0%) predstavljajo obveznosti iz zavarovalnih pogodb, ki so se glede na lani povečale za 11,0 % na 221.334,5 TEUR. Graf 3: Razvoj naložb v TEUR 250.000 200.000 150.000 100.000 50.000 0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Naložbe (zemljišča, zgradbe, finančne nal., denarna sr.) Kapital in zavarovalno-tehnične rezervacije 10.5 Opis tveganj in upravljanje z njimi Tveganja, ki jim je zavarovalnica izpostavljena pri svojem poslovanju in upravljanje z njimi, je podrobno razkrito v računovodskem delu. 22 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

10.6 Investicijska vlaganja V letu 2009 smo največ prostih sredstev investirali v finančna sredstva, ki smo jih skupno povečali za 12,6 % oz 28.144,5 TEUR, od tega smo 29.930,1 TEUR sredstev investirali v dolžniške in lastniške vrednostne papirje, ki smo jih povečali na 239.032,1 TEUR in 1.785,5 TEUR v posojila in depozite, ki smo jih povečali na 12.954,4 TEUR. 1.456,8 TEUR prostih sredstev smo investirali tudi v nakup poslovnih prostorov v Ljubljani (3. nadstropje stavbe Bežigrajski dvor) in tako povečali naložbene nepremičnine na 1.875,3 EUR. Naložbe v nova opredmetena osnovna sredstva so znašale 199,6 TEUR, v posodobitev programske opreme smo investirali 22,6 TEUR. 10.7 Računovodski in finančni kazalniki v skladu s sklepom AZN SKL 2009 1.) Rast kosmate obračunane premije Kosmata obračunana premija 2009 Kosmata obračunana premija 2008 Indeks rasti (2009/2008) Kosmata obračunana premija 2008 Kosmata obračunana premija 2007 Indeks rasti (2008/2007) Nezgodno zavarovanje 4.832.124 4.780.226 101,09 4.780.226 4.746.348 100,71 Zavarovanje požara in elementarnih nesreč 653.726 605.263 108,01 605.263 532.786 113,60 Drugo škodno zavarovanje 854.567 780.383 109,51 780.383 691.130 112,91 Splošno zavarovanje odgovornosti 136.861 134.500 101,75 134.500 122.574 109,73 Zavarovanje različnih finančnih izgub 2.618 2.823 92,73 2.823 3.426 82,42 Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih zavarovanj 6.479.895 6.303.196 102,80 6.303.196 6.096.263 103,39 Življenjsko zavarovanje 32.919.171 31.900.302 103,19 31.900.302 30.731.991 103,80 Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva 650.608 687.034 94,70 687.034 702.279 97,83 Življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem 4.964.546 4.573.301 108,55 4.573.301 3.687.087 124,04 Življenjska zavarovanja 38.534.325 37.160.638 103,70 37.160.638 35.121.358 105,81 Zdravstvena zavarovanja 95.980 91.552 104,84 91.552 91.200 100,39 Vsa zavarovanja skupaj 45.110.200 43.555.386 103,57 43.555.386 41.308.821 105,44 2.) Čista obračunana zavarovalna premija v % od kosmate obračunane zavarovalne premije Čista obračunana zavarovalna premija 2009 Kosmata obračunana zavarovalna premija 2009 Delež (%) Čista obračunana zavarovalna premija 2008 Kosmata obračunana zavarovalna premija 2008 Delež (%) Nezgodno zavarovanje 4.518.543 4.832.124 93,51 4.441.833 4.780.226 92,92 Zavarovanje požara in elementarnih nesreč 121.642 653.726 18,61 113.506 605.263 18,75 Drugo škodno zavarovanje 287.063 854.567 33,59 260.634 780.383 33,40 Splošno zavarovanje odgovornosti 47.330 136.861 34,58 45.879 134.500 34,11 Zavarovanje različnih finančnih izgub 962 2.618 36,75 894 2.823 31,67 Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih 4.975.540 6.479.895 76,78 4.862.746 6.303.196 77,15 Življenjsko zavarovanje 32.459.370 32.919.171 98,60 31.409.249 31.900.302 98,46 Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva 648.405 650.608 99,66 684.583 687.034 99,64 Življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem 4.955.027 4.964.546 99,81 4.563.625 4.573.301 99,79 Življenjska zavarovanja 38.062.802 38.534.325 98,78 36.657.457 37.160.638 98,65 Zdravstvena zavarovanja 91.281 95.980 95,10 87.107 91.552 95,14 Vsa zavarovanja skupaj 43.129.622 45.110.200 95,61 41.607.310 43.555.386 95,53 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 23

3.) Gibanje kosmatih obračunanih odškodnin Kosmata obračunana odškodnina 2009 Kosmata obračunana odškodnina 2008 Indeks rasti (2009/2008) Kosmata obračunana odškodnina 2008 Kosmata obračunana odškodnina 2007 Indeks rasti (2008/2007) Nezgodno zavarovanje 1.093.994 1.358.950 80,50 1.358.950 1.211.336 112,19 Zavarovanje požara in elementarnih nesreč 563.008 2.377.799 23,68 2.377.799 170.569 1.394,04 Drugo škodno zavarovanje 345.435 271.107 127,42 271.107 233.251 116,23 Splošno zavarovanje odgovornosti 46.290 21.764 212,68 21.764 14.550 149,58 Zavarovanje različnih finančnih izgub 0 0 0,00 0 0 0,00 Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih zavarovanj 2.048.727 4.029.620 50,84 4.029.620 1.629.706 247,26 Življenjsko zavarovanje 10.172.056 9.031.420 112,63 9.031.420 7.705.568 117,21 Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva 350.379 285.740 122,62 285.740 184.610 154,78 Življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem 262.229 96.451 271,88 96.451 55.184 174,78 Življenjska zavarovanja 10.784.663 9.413.611 114,56 9.413.611 7.945.362 118,48 Zdravstvena zavarovanja 20.607 20.618 99,95 20.618 14.401 143,17 Vsa zavarovanja skupaj 12.853.997 13.463.850 95,47 13.463.850 9.589.469 140,40 4.) Povprečna odškodnina (v EUR) Kosmate obračunane odškodnine 2009 Število škod 2009 Povp. odškodnina Kosmate obračunane odškodnine 2008 Število škod 2008 Povp. odškodnina Nezgodno zavarovanje 1.093.994 1.413 774 1.358.950 1.452 936 Zavarovanje požara in elementarnih nesreč 563.008 286 1.969 2.377.799 504 4.718 Drugo škodno zavarovanje 345.435 606 570 271.107 510 532 Splošno zavarovanje odgovornosti 46.290 16 2.893 21.764 17 1.280 Zavarovanje različnih finančnih izgub 0 0 0 0 0 0 Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih zavarovanj 2.048.727 2.321 883 4.029.620 2.483 1.623 Življenjsko zavarovanje 10.172.056 2.754 3.694 9.031.420 2.628 3.437 Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva 350.379 116 3.021 285.740 107 2.670 Življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem 262.229 170 1.543 96.451 83 1.162 Življenjska zavarovanja 10.784.663 3.040 3.548 9.413.611 2.818 3.341 Zdravstvena zavarovanja 20.607 73 282 20.618 75 275 Vsa zavarovanja skupaj 12.853.997 5.434 2.365 13.463.850 5.376 2.504 5.) Škodni rezultat Kosmate obračunane odškodnine 2009 Kosmate obračunane Škodni Kosmate obračunane premije 2009 rezultat 2009 odškodnine 2008 Kosmate obračunane Škodni premije 2008 rezultat 2008 Nezgodno zavarovanje 1.093.994 4.832.124 0,23 1.358.950 4.780.226 0,28 Zavarovanje požara in elementarnih nesreč 563.008 653.726 0,86 2.377.799 605.263 3,93 Drugo škodno zavarovanje 345.435 854.567 0,40 271.107 780.383 0,35 Splošno zavarovanje odgovornosti 46.290 136.861 0,34 21.764 134.500 0,16 Zavarovanje različnih finančnih izgub 0 2.618 0,00 0 2.823 0,00 Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih zavarovanj 2.048.727 6.479.895 0,32 4.029.620 6.303.196 0,64 Življenjsko zavarovanje 10.172.056 32.919.171 0,31 9.031.420 31.900.302 0,28 Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva 350.379 650.608 0,54 285.740 687.034 0,42 Življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem 262.229 4.964.546 0,05 96.451 4.573.301 0,02 Življenjska zavarovanja 10.784.663 38.534.325 0,28 9.413.611 37.160.638 0,25 Zdravstvena zavarovanja 20.607 95.980 0,21 20.618 91.552 0,23 Vsa zavarovanja skupaj 12.853.997 45.110.200 0,28 13.463.850 43.555.386 0,31 24 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

6.) Stroški poslovanja v % od kosmate obračunane zavarovalne premije Stroški poslovanja 2009 Kosmate obračunane zavarovalne premije 2009 Delež (%) Stroški poslovanja 2008 Kosmate obračunane zavarovalne premije 2008 Delež (%) Nezgodno zavarovanje 1.760.376 4.832.124 36,43 1.568.499 4.780.226 32,81 Zavarovanje požara in elementarnih nesreč 275.215 653.726 42,10 230.894 605.263 38,15 Drugo škodno zavarovanje 354.190 854.567 41,45 291.856 780.383 37,40 Splošno zavarovanje odgovornosti 58.521 136.861 42,76 51.866 134.500 38,56 Zavarovanje različnih finančnih izgub 1.085 2.618 41,45 1.036 2.823 36,70 Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih zavarovanj 2.449.387 6.479.895 37,80 2.144.151 6.303.196 34,02 Življenjsko zavarovanje 8.345.538 32.919.171 25,35 7.356.978 31.900.302 23,06 Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva 164.940 650.608 25,35 158.578 687.034 23,08 Življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem 1.839.365 4.964.546 37,05 2.148.402 4.573.301 46,98 Življenjska zavarovanja 10.349.843 38.534.325 26,86 9.663.958 37.160.638 26,01 Zdravstvena zavarovanja 26.066 95.980 27,16 24.545 91.552 26,81 Vsa zavarovanja skupaj 12.825.296 45.110.200 28,43 11.832.654 43.555.386 27,17 7.) Stroški pridobivanja zavarovanj v % od kosmate obračunane zavarovalne premije Stroški pridobivanja zavarovanj 2009 Kosmate obračunane zavarovalne premije 2009 Delež (%) Stroški pridobivanja zavarovanj 2008 Kosmate obračunane zavarovalne premije 2008 Delež (%) Nezgodno zavarovanje 675.234 4.832.124 13,97 631.523 4.780.226 13,21 Zavarovanje požara in elementarnih nesreč 122.863 653.726 18,79 112.530 605.263 18,59 Drugo škodno zavarovanje 158.120 854.567 18,50 142.241 780.383 18,23 Splošno zavarovanje odgovornosti 26.125 136.861 19,09 25.278 134.500 18,79 Zavarovanje različnih finančnih izgub 484 2.618 18,50 505 2.823 17,89 Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih zavarovanj 982.826 6.479.895 15,17 912.077 6.303.196 14,47 Življenjsko zavarovanje 4.060.602 32.919.171 12,34 3.790.216 31.900.302 11,88 Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva 80.253 650.608 12,34 81.697 687.034 11,89 Življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem 1.171.623 4.964.546 23,60 1.631.981 4.573.301 35,68 Življenjska zavarovanja 5.312.478 38.534.325 13,79 5.503.894 37.160.638 14,81 Zdravstvena zavarovanja 8.816 95.980 9,19 10.414 91.552 11,38 Vsa zavarovanja skupaj 6.304.120 45.110.200 13,97 6.426.386 43.555.386 14,75 8.) Učinki naložb v % od povprečnega stanja naložb (iz stanja na začetku in koncu leta) Donos naložb Povprečno stanje 2009 naložb 2009 Učinki naložb (%) Donos naložb Povprečno stanje 2008 naložb 2008 Učinki naložb (%) Življenjska zavarovanja - kritni sklad 9.152.159 206.047.103 4,44 7.805.718 180.014.050 4,34 Življensko zavarovanje pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje - kritni sklad 0 7.439.061 0,00 0 4.669.267 0,00 Zdravstvena zavarovanja - kritni sklad 4.302 109.262 3,94 4.208 86.751 4,85 Premoženjska zavarovanja - kritno premoženje zavarovalno-tehničnih rezervacij 383.741 7.282.782 5,27 275.256 6.155.146 4,47 Življenjska zavarovanja - lastni viri 542.821 11.226.766 4,84 332.046 16.381.629 2,03 Premoženjska zavarovanja - lastni viri 333.983 6.767.013 4,94 306.741 7.051.112 4,35 Vsa zavarovanja skupaj 10.417.006 238.871.988 4,36 8.723.969 214.357.955 4,07 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 25

9.) Čiste škodne rezervacije v % od čistih prihodkov od zavarovalnih premij Čista prihodki od Čiste škodne rezervacije 2009 zavarovalnih premij 2009 Delež (%) Čista prihodki od Čiste škodne rezervacije 2008 zavarovalnih premij 2008 Delež (%) Nezgodno zavarovanje 5.049.227 4.444.337 113,61 5.687.308 4.417.120 128,76 Zavarovanje požara in elementarnih nesreč 133.528 119.624 111,62 97.336 113.516 85,75 Drugo škodno zavarovanje 64.087 285.691 22,43 50.282 265.692 18,92 Splošno zavarovanje odgovornosti 30.835 47.421 65,02 37.833 46.046 82,16 Zavarovanje različnih finančnih izgub 0 912 0,00 0 995 0,00 Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih zavarovanj 5.277.677 4.897.985 107,75 5.872.758 4.843.368 121,25 Življenjsko zavarovanje 861.035 32.449.467 2,65 796.894 31.357.145 2,54 Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva 13.545 650.299 2,08 525 684.781 0,08 Življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem 4.458 4.955.027 0,09 0 4.563.625 0,00 Življenjska zavarovanja 879.038 38.054.792 2,31 797.420 36.605.551 2,18 Zdravstvena zavarovanja 16.627 91.164 18,24 16.398 87.156 18,81 Vsa zavarovanja skupaj 6.173.341 43.043.942 14,34 6.686.576 41.536.075 16,10 10.) Kosmati dobiček oziroma izguba tekočega leta v % od čiste obračunane premije Kosmati dobiček/zguba 2009 Čista obračunana premija 2009 Delež (%) Kosmati dobiček/zguba 2008 Čista obračunana premija 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja, razen zdravstvenih zavarovanj 2.823.913 4.975.540 56,76 1.330.375 4.862.746 27,36 Življenjska zavarovanja 4.110.910 38.062.802 10,80 3.242.829 36.657.457 8,85 Zdravstvena zavarovanja 41.769 91.281 45,76 36.404 87.107 41,79 Vsa zavarovanja skupaj 6.976.592 43.129.622 16,18 4.609.609 41.607.310 11,08 11.) Kosmati dobiček oziroma izguba tekočega leta v % od povprečnega kapitala Kosmati dobiček/zguba Povprečno stanje 2009 kapitala 2009 Delež (%) Kosmati dobiček/zguba Povprečno stanje 2008 kapitala 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja 2.865.682 9.779.840 29,30 1.366.780 8.274.351 16,52 Življenjska zavarovanja 4.110.910 25.241.681 16,29 3.242.829 23.363.218 13,88 Vsa zavarovanja skupaj 6.976.592 35.021.521 19,92 4.609.609 31.637.569 14,57 12.) Kosmati dobiček oziroma izguba tekočega leta v % od povprečne aktive Kosmati dobiček/zguba Povprečno stanje 2009 aktive 2009 Delež (%) Kosmati dobiček/zguba Povprečno stanje 2008 aktive 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja 2.865.682 18.476.676 15,51 1.366.780 16.903.182 8,09 Življenjska zavarovanja 4.110.910 231.068.995 1,78 3.242.829 205.863.742 1,58 Vsa zavarovanja skupaj 6.976.592 248.441.507 2,81 4.609.609 222.274.729 2,07 13.) Kosmati dobiček oziroma izguba tekočega leta na delnico (v EUR) Kosmati dobiček/zguba 2009 Število delnic 2009 Vrednost Kosmati dobiček/zguba 2008 Število delnic 2008 Vrednost Premoženjska zavarovanja 2.865.682 37.952 76 1.366.780 34.699 39 Življenjska zavarovanja 4.110.910 37.952 108 3.242.829 34.704 93 Vsa zavarovanja skupaj 6.976.592 75.904 92 4.609.609 69.403 66 14.)Čisti dobiček oziroma izguba v % od povprečnega kapitala Čisti dobiček Povprečno stanje 2009 kapitala 2009 Delež (%) Čisti dobiček Povprečno stanje 2008 kapitala 2008 Delež (%) Vsa zavarovanja skupaj 5.505.051 35.021.521 15,72 3.590.655 31.637.569 11,35 15.) Razpoložljivi kapital zavarovalnice v % od čiste zavarovalne premije Razpoložljivi kapital 2009 Čista zavarovalna premija 2009 Delež (%) Razpoložljivi kapital 2008 Čista zavarovalna premija 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja 9.280.088 5.066.820 183,15 7.810.896 4.949.853 157,80 Življenjska zavarovanja 22.719.540 38.062.802 59,69 20.923.445 36.657.457 57,08 Vsa zavarovanja skupaj 31.999.628 43.129.622 74,19 28.734.341 41.607.310 69,06 26 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

16.) Razpoložljivi kapital zavarovalnice v % od minimalnega kapitala zavarovalnice Razpoložljivi Minimalni kapital kapital 2009 2009 Delež (%) Razpoložljivi Minimalni kapital kapital 2008 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja 9.280.088 3.200.000 290,00 7.810.896 3.200.000 244,09 Življenjska zavarovanja 22.719.540 10.391.999 218,63 20.923.445 9.465.886 221,04 Vsa zavarovanja skupaj 31.999.628 13.591.999 235,43 28.734.341 12.665.886 226,86 17.) Razpoložljivi kapital zavarovalnice v % od zavarovalno-tehničnih rezervacij Razpoložljivi kapital 2009 Zavarovalnotehnične rezervacije 2009 Delež (%) Razpoložljivi kapital 2008 Zavarovalnotehnične rezervacije 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja 9.280.088 5.771.379 160,79 7.810.896 6.280.603 124,37 Življenjska zavarovanja 22.719.540 213.216.573 10,66 20.923.445 190.732.279 10,97 Vsa zavarovanja skupaj 31.999.628 218.987.952 14,61 28.734.341 197.012.882 14,59 18.) Razpoložljivi kapital zavarovalnice v % od terjatev iz pozavarovanja in zavarovalno-tehničnih rezervacij Razpoložljivi kapital 2009 Terj. iz pozav.in tehnične rez., ki odpadejo na pozav. 2009 Delež (%) Razpoložljivi kapital 2008 Terj. iz pozav.in tehnične rez., ki odpadejo na pozav. 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja 9.280.088 2.027.471 457,72 7.810.896 1.932.894 404,10 Življenjska zavarovanja 22.719.540 319.050 7.120,99 20.923.445 403.229 5.188,98 Vsa zavarovanja skupaj 31.999.628 2.346.522 1.363,70 28.734.341 2.336.123 1.230,00 19.)Čista obračunana zavarovalna premija glede na povprečno stanje kapitala in zavarovalno-tehničnih rezervacij v % Čista obračunana zavarovalna premija 2009 Povp.st.kapitala in povp.st.zava.- tehn. rezervacij 2009 Delež (%) Čista obračunana zavarovalna premija 2008 Povp.st.kapitala in povp.st.zava.- tehn. rezervacij 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja 5.066.820 15.805.831 32,06 4.949.853 14.213.142 34,83 Življenjska zavarovanja 38.062.802 227.216.107 16,75 36.657.457 202.828.450 18,07 Vsa zavarovanja skupaj 43.129.622 243.021.938 17,75 41.607.310 217.041.592 19,17 20.)Čista obračunana zavarovalna premija glede na povprečno stanje kapitala v % Čista obračunana zavarovalna Povprečno stanje premija 2009 kapitala 2009 Delež (%) Čista obračunana zavarovalna Povprečno stanje premija 2008 kapitala 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja 5.066.820 9.779.840 51,81 4.949.853 8.274.351 59,82 Življenjska zavarovanja 38.062.802 25.241.681 150,79 36.657.457 23.363.218 156,90 Vsa zavarovanja skupaj 43.129.622 35.021.521 123,15 41.607.310 31.637.569 131,51 21.) Povprečno stanje čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij glede na čista prihodke od zavarovalnih premij v % Povp.st. čistih zavarovalnotehničnih rezervacij 2009 Čisti prihodki od zavarovalnih premij 2009 Delež (%) Povp.st. čistih zavarovalnotehničnih rezervacij 2008 Čisti prihodki od zavarovalnih premij 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja 6.025.991 4.989.149 120,78 5.938.791 4.930.524 120,45 Življenjska zavarovanja 201.974.426 38.054.792 530,75 179.465.232 36.605.551 490,27 Vsa zavarovanja skupaj 208.000.417 43.043.942 483,23 185.404.023 41.536.075 446,37 22.) Kapital glede na čisto prenosno premijo v % Kapital 2009 Čista prenosna premija 2009 Delež (%) Kapital 2008 Čista prenosna premija 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja 10.962.495 406.525 2.696,64 8.597.186 328.854 2.614,29 Življenjska zavarovanja 27.454.639 1.301.626 2.109,26 23.028.723 1.293.617 1.780,18 Vsa zavarovanja skupaj 38.417.134 1.708.151 2.249,05 31.625.908 1.622.471 1.949,24 23.) Kapital glede na obveznost do virov sredstev v % Kapital 2009 Obveznost do virov sredstev 2009 Delež (%) Kapital 2008 Obveznost do virov sredstev 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja 10.962.495 19.776.621 55,43 8.597.186 17.176.732 50,05 Življenjska zavarovanja 27.454.639 245.716.140 11,17 23.028.723 216.421.849 10,64 Vsa zavarovanja skupaj 38.417.134 263.394.273 14,59 31.625.908 233.488.741 13,54 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 27

24.)Čiste zavarovalno-tehnične rezervacije glede na obveznost do virov sredstev v % Čiste zavar.-tehn. rezervacije 2009 Obveznost do virov sredstev 2009 Delež (%) Čiste zavar.-tehn. rezervacije 2008 Obveznost do virov sredstev 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja 5.771.379 19.776.621 29,18 6.280.603 17.176.732 36,56 Življenjska zavarovanja 213.216.573 245.716.140 86,77 190.732.279 216.421.849 88,13 Vsa zavarovanja skupaj 218.987.952 263.394.273 83,14 197.012.882 233.488.741 84,38 25.)Čiste matematične rezervacije gelde na čiste zavarovalno-tehnične rezervacije v % Čiste matematične rezervacije 2009 Čiste zavarovalnotehnične rezervacije 2009 Delež (%) Čiste matematične rezervacije 2008 Čiste zavarovalnotehnične rezervacije 2008 Delež (%) Premoženjska zavarovanja 57.026 5.771.379 0,99 47.447 6.280.603 0,76 Življenjska zavarovanja 211.035.909 213.216.573 98,98 188.641.242 190.732.279 98,90 Vsa zavarovanja skupaj 211.092.935 218.987.952 96,39 188.688.689 197.012.882 95,77 26.) Kosmata obračunana zavarovalna premija glede na število redno zaposlenih (v EUR) Kosmata obračunana zavarovalna premija 2009 Povprečno število zaposlenih 2009 Vrednost Kosmata obračunana zavarovalna premija 2008 Povprečno število zaposlenih 2008 Vrednost Vsa zavarovanja skupaj 45.110.200 154,00 292.923 43.555.386 103,00 422.868 10.8 Udeležba zavarovanj pri dobičku Na dan 31.12. 2009 je bilo zavarovancem življenjskih zavarovanj, ki so bili upravičeni do udeležbe pri dobičku iz poslovnega leta 2008, skupno pripisano 3.675,7 TEUR obrestnega in vsotnega dobička ter 55,7 TEUR končnega dobička. Na dan 31.12.2009 je bila rezervacija za pripis dobička iz poslovnega leta 2009, ki bo pripisana na dan 31.12.2010 v skladu z določili splošnih zavarovalnih pogojev za življenjska zavarovanja, povečana za 3.720,0 TEUR na 11.056,6 TEUR, kar pomeni 1,50 % dobička na matematično rezervo (dobička iz obresti) in 1,25 dobička na zavarovalno vsoto (dobička iz umrljivosti) oz. 1,75 % in 1,50 za v letu 2005 prenovljene produkte, ki imajo nižjo vkalkulirano obrestno mero. Za produkte MH, MB, MBH in MBH/05 znaša delež 1,0 % in 0,75. Za skupno udeležbo življenjskih zavarovanj pri dobičku iz poslovnega leta 2009 se predvideva 3.967,5 TEUR dobička od tega 67,6 TEUR za pripis končnega dobička. Znesek, ki bo ostal v rezervaciji kot nepripisan dobiček bo znašal 7.089,1 TEUR. Upravičenci do udeležbe pri dobičku in metodologija pripisa dobička je podana v nadaljevanju (pod t.č. 16.1.1.) 10.9 Poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo Ugotavljamo, da med Merkur zavarovalnico d.d Ljubljana in matično družbo Merkur Versicherung AG Graz ni sklenjena pogodba o obvladovanju. Poslovodstvo Merkur zavarovalnice d.d. Ljubljana je že v januarju 1999 sklenilo Pogodbo o opravljanju specialnih storitev z matično družbo Merkur Versicherung AG Graz. Izvajanje storitev po navedeni 28 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

pogodbi je zaradi specialnih strokovnih znanj, s katerimi razpolagajo v matični družbi, v interesu naše zavarovalnice in tudi matične družbe ostalo v veljavi tudi v letu 2009. Merkur zavarovalnica na trgu ponuja tudi zavarovalne produkte iz zavarovalne vrste življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem. Zavarovalne produkte Top garant, Vario top in Best of life je razvila in operacionalizirala matična družba, sprva za svoje potrebe in nato še za potrebe Merkur zavarovalnice. Z namenom optimirati izvajanje investiranja zbranih sredstev pri naložbenih življenjskih zavarovanjih je bil v septembru 2004 z matično družbo podpisan Okvirni dogovor o storitvah koncerna v zvezi z vrednostnimi papirji vezanimi na indeks in nato novembra 2004 še Aneks k navedenemu okvirnemu dogovoru. Omenjeni dogovor je sklenjen za nedoločen čas in je veljal tudi v letu 2009. Matična družba zagotavlja tudi vzdrževalna dela za računalniški program SAP, katerega uporabljamo v Merkur zavarovalnici za glavno knjigo in vodenje osnovnih sredstev. V zvezi z vzpostavljanjem projekta neprekinjenega poslovanja smo za drugo lokacijo zavarovalno tehničnega informacijskega sistema izbrali matično družbo, kjer se v realnem času zrcalijo poslovni procesi na osnovni lokaciji. Storitve, ki so bile opravljene v okviru navedenih področij so v letu 2009 vrednostno znašale 58.306,79 EUR. Sestavni del zaračunanih storitev sta tudi specialni študiji za področje finančnih naložb in zdravstvenih zavarovanj, izdelanih s strani zunanjih svetovalnih družb. Študiji sta bili izdelani v interesu zavarovalnice kot tudi v interesu matične družbe. Stroški opravljenih storitev so našo družbo bremenili v polovičnem znesku v višini 15.477,09 EUR. Na podlagi analize zavarovalnega portfelja po posameznih zavarovalnih vrstah se je Merkur zavarovalnica v letu 2006 odločila preoblikovati pozavarovanje oziroma zaradi dosežene velikosti portfelja in aktivnega upravljanja s tveganji pomembno povišati lastno izravnavo. Z letom 2006 je sklenila pozavarovalne pogodbe z matično družbo. Pozavarovalne pogodbe z Merkur Versicherung AG Graz se sklepajo vsako leto znova in so sklenjene tudi za poslovno leto 2009. Na podlagi sklenjenih pozavarovalnih pogodb z Merkur Versicherung AG je neto obveznost zavarovalnice za poslovno leto 2009 znašala 196.348 EUR. Zavarovalnica v letu 2009 ni opustila ali sklenila poslov zgolj zaradi interesa matične družbe ali družbe, ki bi bila z njo povezana in bi bilo to v njeno škodo. 11 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta so razkriti v računovodskem delu. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 29

RAČUNOVODSKI PREGLED 12 Poročilo neodvisnega revizorja 30 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

13 Računovodski izkazi 13.1 Bilanca stanja na dan 31.12.2009 v EUR Sredstva Pojasnila 31.12.2009 31.12.2008 Neopredmetena sredstva 18.1.1. 126.504 152.495 Opredmetena osnovna sredstva 18.1.2. 2.156.368 2.109.689 Odložene terjatve za davek 18.1.8. 259.493 257.976 Naložbene nepremičnine 18.1.3. 1.875.275 449.621 Finančne naložbe v družbah v skupini in v pridruženih družbah 18.1.4. 19.474 19.474 Finančne naložbe 18.1.5. 242.906.885 218.043.421 - posojila in depozite 16.634.155 14.739.947 - v posesti do zapadlosti 131.006.342 81.899.702 - razpoložljive za prodajo 94.409.913 120.655.685 - vrednotene po pošteni vrednosti 856.474 748.086 Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje 18.1.5. 9.079.612 5.798.511 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen pozavarovateljem 18.1.6. 2.346.522 2.336.123 Terjatve 854.716 2.315.365 - Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov 18.1.7. 717.718 613.237 - Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja 18.1.7. 84.002 1.209.612 - Terjatve za odmerjen davek 18.1.15. 0 478.948 - Druge terjatve 18.1.7. 52.997 13.567 Druga sredstva 18.1.9. 2.444.315 1.575.245 Denar in denarni ustrezniki 18.1.10. 1.325.110 430.822 Skupaj sredstva 263.394.273 233.488.741 Obveznosti in kapital Kapital 18.1.11. 38.417.134 31.625.909 - Osnovni kapital 7.096.210 6.400.500 - Kapitalske rezerve 532.604 532.562 - Rezerve iz dobička 21.332.944 19.817.945 - Presežek iz prevrednotenja 2.223.057-157.427 - Zadržani čisti poslovni izid 3.242.269 2.342.262 - Čisti poslovni izid poslovnega leta 3.990.051 2.690.066 Skupaj obveznosti 224.977.139 201.862.832 Zavarovalno-tehnične rezervacije 18.1.12. 212.254.862 193.550.495 - Prenosne premije 2.143.167 2.063.331 - Matematične rezervacije 202.013.323 182.890.178 - Škodne rezervacije 8.087.330 8.583.801 - Druge zavarovalno-tehnične rezervacije 11.042 13.185 Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življ. zavar., ki prevz. nal. tveganje 18.1.12. 9.079.612 5.798.511 Druge rezervacije 18.1.13. 67.200 57.743 Odložene obveznosti za davek 18.1.8. 555.764 0 Obveznosti iz poslovanja 1.816.606 1.397.118 - Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov 18.1.14. 868.414 897.040 - Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja 18.1.14. 442.867 460.295 - Obveznosti za odmerjen davek 18.1.15. 505.325 39.783 Ostale obveznosti 18.1.16. 1.203.096 1.058.965 Skupaj obveznosti in kapital 263.394.273 233.488.741 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 31

13.2 Izkaz poslovnega izida za leto 2009 v EUR Pojasnila 1.1.-31.12.2009 1.1.-31.12.2008 ČISTI PRIHODKI OD ZAVAROVALNIH PREMIJ 18.2.1. 43.043.942 41.536.075 - Obračunane kosmate zavarovalne premije 45.124.831 43.571.870 - Obračunana premija oddana v pozavarovanje in sozavarovanje -1.995.209-1.964.560 - Sprememba prenosnih premij -85.680-71.235 PRIHODKI OD NALOŽB 18.2.2. 11.154.728 10.157.228 DRUGI ZAVAROVALNI PRIHODKI, od tega 18.2.3. 697.282 672.296 - prihodki od provizij 510.270 504.165 DRUGI PRIHODKI 18.2.4. 169.705 85.561 ČISTI ODHODKI ZA ŠKODE 18.2.5. -11.401.653-11.782.912 - Obračunani kosmati zneski škod -12.853.997-13.463.850 - Obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev 939.630 2.334.346 - Sprememba škodnih rezervacij 512.713-795.380 SPREMEMBA DRUGIH ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ 18.2.6. -19.710.962-19.979.474 SPREMEMBA ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ ZAVAROVANCEV, KI PREVZEMAJO NALOŽBENO TVEGANJE 18.2.6. -3.281.101-2.258.489 OBRATOVALNI STROŠKI, od tega 18.2.7. -12.997.142-11.832.655 - stroški pridobivanja zavarovanj -6.304.120-6.426.385 ODHODKI NALOŽB, od tega 18.2.8. -543.436-1.935.158 - oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid -383.508-847.673 DRUGI ZAVAROVALNI ODHODKI 18.2.9. -118.454-38.832 DRUGI ODHODKI 18.2.10. -36.316-14.033 POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 6.976.592 4.609.608 DAVEK OD DOHODKA 18.2.11. -1.471.541-1.018.954 ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 5.505.051 3.590.654 Čisti dobiček na delnico (osnovni in popravljeni) 79,08 51,74 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 32 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

13.3 Izkaz vseobsegajočega donosa v EUR Pojasnila 1.1.-31.12.2009 1.1.-31.12.2008 ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (I) 5.505.051 3.590.654 DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (II) 18.3. 2.380.484-1.345.915 Čisti dobički/izgube iz ponovne izmere finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo 2.978.096-1.703.896 - Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja 3.314.320-3.089.316 - Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid -336.224 1.385.420 Davek od drugega vseobsegajočega donosa -597.612 357.981 VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (I+II) 7.885.535 2.244.739 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 33

13.4 Izkaz sprememb lastniškega kapitala Pojasnila I. Osnovni kapital II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička Zakonske in statutarne rezerve Druge rezerve IV. Presežek iz prevrednotenja V. Zadržani čisti poslovni izid VI. Čisti poslovni izid Čisti dobiček/izguba poslovnega leta v EUR SKUPAJ KAPITAL (I+II+III+IV+V+VI) Stanje na dan 1.1.2008 6.400.500 532.562 1.185.840 17.320.082 1.188.489 1.842.262 3.179.495 31.649.229 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi -1.345.916 3.590.655 2.244.739 Izplačilo (obračun) dividend -768.060-768.060 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 1.312.023-411.435-900.588 0 Drugo 1.679.495-3.179.495-1.500.000 - Prenos v zadržani čisti poslovni izid 3.179.495-3.179.495 0 - Oblikovanje rezervacij za pripis zavarovancem -1.500.000-1.500.000 Stanje na dan 31.12.2008 18.1.11. 6.400.500 532.562 1.185.840 18.632.105-157.427 2.342.262 2.690.066 31.625.908 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 2.380.484 5.505.051 7.885.535 Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 695.710 41 695.751 Izplačilo (obračun) dividend -768.060-768.060 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 1.515.000-1.515.000 0 Drugo 1.668.066-2.690.066-1.022.000 - Prenos v zadržani čisti poslovni izid 2.690.066-2.690.066 0 - Oblikovanje rezervacij za pripis zavarovancem -1.022.000-1.022.000 Stanje na dan 31.12.2009 18.1.11. 7.096.210 532.603 1.185.840 20.147.105 2.223.057 3.242.268 3.990.051 38.417.134 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 34 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

13.4.1 Predlog uporabe bilančnega dobička v EUR 1.1.-31.12.2009 1.1.-31.12.2008 Čisti poslovni izid poslovnega leta (a) 5.505.051 3.590.655 Prenesen čisti dobiček (+)/prenesena čista izguba (-) (b) 3.242.269 2.342.262 - rezultat tekočega leta po veljavnih standardih 3.242.269 2.342.262 - prilagoditev na nove računovodske standarde Povečanje drugih rezerv po sklepu uprave in nadzornega sveta (c) 1.515.000 900.588 Bilančni dobiček (a + b - c), ki ga skupščina razporedi: 7.232.320 5.032.329 - na delničarje 1.500.000 768.060 - v druge rezerve - za prenos v naslednje leto 4.732.320 3.242.269 - za druge namene 1.000.000 1.022.000 13.5 Izkaz denarnih tokov na dan 31.12.2009 Pojasnila 2009 2008 v EUR A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Postavke izkaza poslovnega izida 16.488.452 15.495.336 Obračunane čiste zavarovalne premije v obdobju 18.2.1. 43.129.622 41.607.310 Prihodki naložb (razen finančnih prihodkov), financiranih iz: 153.481 75.401 - zavarovalno-tehničnih rezervacij 90.063 29.342 - drugih virov 63.418 46.059 Drugi poslovni prihodki (razen za prevrednotenje in brez zmanjšanja rezervacij) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev 712.804 682.484 Obračunani čisti zneski škod v obdobju 18.2.5. -11.912.348-10.987.413 Čisti obratovalni stroški brez stroškov amortizacije in brez spremembe v razmejenih stroških pridobivanja zavaro18.2.7. -13.231.999-12.447.261 Odhodki naložb (brez amortizacije in finančnih odhodkov) financiranih iz: -128.615-116.742 - zavarovalno-tehničnih rezervacij -98.992-87.150 - drugih virov -29.623-29.592 Drugi poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotovanje in brez povečanja rezervacij) -1.662.354-1.434.436 Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih 18.1.15-572.140-1.884.007 b) Spremembe čistih obratnih sredstev (terjatve za zavarovanje, druge terjatve, druga sredstva ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja 675.049-1.367.776 Začetne manj končne terjatve iz neposrednih zavarovanj -104.481-51.707 Začetne manj končne terjatve iz pozavarovanj 1.125.610-1.157.275 Začetne manj končne druge terjatve in sredstva -2.100.304 764.641 Začetne manj končne odložene terjatve za davek -1.517-208.191 Začetne manj končne zaloge 18.659-16.075 Končni manj začetni dolgovi iz neposrednih zavarovanj -28.626 70.834 Končni manj začetni dolgovi iz pozavarovanj -17.428-223.565 Končni manj začetni drugi poslovni dolgovi 1.824.983-572.133 Končne manj začetne odložene obveznosti za davek -41.847 25.695 c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b) 17.163.500 14.127.560 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 35

B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju 161.463.929 207.025.959 Prejemki od obresti, ki se nanašajo na naložbenje in na: 18.2.2.,18.2.8. 11.195.585 9.636.380 - naložbe, financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij 10.429.448 8.655.628 - druge naložbe 766.138 980.752 Prejemki od dividend in deležev iz dobička drugih, ki se nanašajo na: 18.2.2. 29.069 30.692 - naložbe, financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij 23.132 24.275 - druge naložbe 5.937 6.417 Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb, financiranih iz: 41.780.536 23.932.485 - zavarovalno-tehničnih rezervacij 38.342.572 13.756.799 - drugih virov 3.437.965 10.175.686 Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb, financiranih iz: 108.458.739 173.426.401 - zavarovalno-tehničnih rezervacij 105.730.465 170.546.274 - drugih virov 2.728.274 2.880.127 b) Izdatki pri naložbenju -177.660.832-220.199.681 Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev 18.1.1. -22.040-80.184 Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev, financiranih iz: 18.1.2.,18.1.3. -1.653.125-360.901 - zavarovalno-tehničnih rezervacij -1.456.844-119.595 - drugih virov -196.281-241.306 Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb, financiranih iz: -66.899.078-41.618.666 - zavarovalno-tehničnih rezervacij -65.504.858-39.289.953 - drugih virov -1.394.220-2.328.713 Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb, financiranih iz: -109.086.589-178.139.931 - zavarovalno-tehničnih rezervacij -105.759.721-172.756.744 - drugih virov -3.326.869-5.383.187 c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri pri naložbenju (a+b) -16.196.903-13.173.722 C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju 695.751 0 Prejemki od vplačanega kapitala 13.4. 695.751 0 b) Izdatki pri financiranju -768.060-768.060 Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku 13.4. -768.060-768.060 c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) -72.309-768.060 Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 1.325.110 430.821 x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) 894.288 185.777 + y) Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 430.821 245.044 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 36 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

14 Računovodske politike in usmeritve 14.1 Subjekt poročanja Merkur zavarovalnica d.d. (v nadaljevanju zavarovalnica) je delniška družba s sedežem na Dunajski cesti 58, 1000 Ljubljana, Slovenija. Zavarovalnica je v sodnem registru vpisana za opravljanje dejavnosti življenjskih in premoženjskih zavarovanj. Zavarovalnica je vključena v zavarovalniško skupino Merkur International Holding AG, Graz, ki je v 100% lasti Merkur Versicherung AG, Graz. Slednja pa je v 100 % lasti Merkur Wechselseitige Versicherungsanstalt Vermögensverwaltung. Merkur Versicherung A.G.Graz izdeluje konsolidirano letno poročilo, ki je na razpolago na sedežu družbe Joanneumring 22, 8010 Graz, Avstrija. V nadaljevanju so prikazani računovodski izkazi in pojasnila, ki se nanašajo samo na zavarovalnico. 14.2 Priprava računovodskih izkazov Izjava o skladnosti Računovodski izkazi Merkur zavarovalnice d.d. za poslovno leto 2009 so pripravljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja kot jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju: MSRP). Ti računovodski izkazi predstavljajo individualne računovodske izkaze Merkur Zavarovalnice d.d. Računovodski izkazi vsebujejo podatke in pojasnila v skladu z MSRP ter z Zakonom o gospodarskih družbah in sklepom AZN SKL 2009. Podlage za pripravo Računovodski izkazi so pripravljeni po računovodskih načelih upoštevanja nastanka poslovnega dogodka in časovne neomejenosti delovanja zavarovalnice. Pri pripravi računovodskih izkazov so upoštevane tudi določene ocene in predpostavke, ki vplivajo na knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti zavarovalnice ter prihodke in odhodke v poslovnem letu (t.č.15). Funkcijska in poročevalska valuta Računovodski izkazi zavarovalnice so sestavljeni v EUR (brez stotinov), ki se uporablja kot funkcijska in poročevalska valuta. Morebitne razlike pri pojasnilih k računovodskim izkazom izhajajo iz zaokroževanj na 1 EUR. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 37

Pregled in potrditev računovodskih izkazov V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah mora nadzorni svet zavarovalnice preveriti sestavljeno letno poročilo in predlog bilančnega dobička. Nadzorni svet mora upravi zavarovalnice predložiti svoje poročilo. Skupščina je v skladu z veljavnim Zakonom o gospodarskih družbah pristojna za sprejetje letnega poročila le v primeru, če nadzorni svet letnega poročila ne bi potrdil. Računovodski izkazi zavarovalnice so bili s strani uprave in nadzornega sveta potrjeni do dne 25.3.2010 in posredovani Agenciji za zavarovalni nadzor do dne 31.3.2010. Redna seja skupščine zavarovalnice, na kateri bo obravnavano letno poročilo, je sklicana dne 21.4.2010. Uvedba novih in prenovljenih MSRP V nadaljevanju navajamo Standarde, interpretacije in spremembe v zvezi z izdanimi Standardi, katerih uporaba je obvezna od 1.1.2010 in jih zavarovalnica ni predčasno uvedla: Spremenjen MSRP 3 Poslovne združitve (v veljavi za letna obdobja od 01.07.2009) Obseg spremenjenega standarda je dopolnjen in definicija pojma "posel" razširjen. Dopolnjen standard zajema tudi številne druge spremembe, med drugim: - vse postavke kupnine, ki jih prevzemnik prenese, so pripoznane in izmerjene po pošteni vrednosti na datum prevzema, vključno znesek, katerega plačilo je odvisno od prihodnjih dogodkov (pogojni del plačila); - naknadne spremembe pogojnega dela plačila se pripozna v poslovnem izidu; - stroški posla, razen stroški izdaje delnic in dolga, se obravnavajo kot odhodek na dan nastanka; - prevzemnik lahko izmeri katerikoli manjšinski delež po pošteni vrednosti na datum prevzema (polno dobro ime), ali po sorazmernem deležu poštene vrednosti opredeljivih sredstev in obveznosti prevzete družbe na podlagi posel-za-posel. Dopolnjen MSRP 3 za izkaze zavarovalnice ni pomemben. Spremenjen MRS 27, Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi (v veljavi za letna obdobja od 01.07.2009) Spremenjen standard obravnava izraz "manjšinski delež", ki se nadomešča z izrazom "neobvladujoč delež" in je definiran kot "kapitalski delež v odvisnem podjetju, ki ni last obvladujočega podjetja niti neposredno niti posredno". Nadalje dopolnjen standard spreminja obravnavanje neobvladujočega deleža, izgubo obvladovanja odvisnega podjetja, kot tudi razporeditev dobička ali izgube ter ostalega celotnega dobička med obvladujočim in neobvladujočim deležem. Spremenjen standard nima vpliva na računovodske izkaze zavarovalnice. Dopolnila k MRS 32 Finančni instrumenti: Predstavitev - Razvrstitev izdaj delniških pravic (v veljavi za letna obdobja od 1.2.2010) 38 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

V skladu z dopolnilom so pravice, opcije ali nakupni boni za pridobitev določenega števila lastnih kapitalskih instrumentov podjetja v zameno za določen znesek v katerikoli valuti kapitalski instrumenti, če podjetje vsem svojim obstoječim lastnikom istega razreda ponudi sorazmerne pravice, opcije ali nakupne bone lastnih neizpeljanih kapitalskih instrumentov. Dopolnila k MRS 32 za zavarovalnico niso pomembna. Dopolnilo k MRS 39, Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje - Pred tveganjem upravičeno varovane postavke (v veljavi za letna obdobja od 1.7.2010) Dopolnjen standard podrobneje opisuje uporabo obstoječih načel, ki določajo ali lahko posebne oblike tveganja denarnih tokov ali deli denarnih tokov odražajo razmerja varovanja pred tveganji. Da bi se odražalo razmerje varovanja pred tveganji, je potrebno tveganja ali dele ločeno pripoznati in izmeriti, vendar pa inflacije ne moremo določiti, razen v omejenih okoliščinah. Zavarovalnica še ni zaključila analize učinka tega dopolnila. Dopolnjen MRS 39 za računovodske izkaze zavarovalnice ni pomemben, saj le-ta ne uporablja varovanja pred tveganji. OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji (v veljavi za letna obdobja od 1.4.2009 dalje) Pojasnilo je namenjeno družbam v zasebni lasti v zvezi s pripoznavanjem in merjenjem zadev, ki se pojavijo pri računovodskem obravnavanju dogovorov o koncesiji storitev na javno-zasebnem področju. Pojasnilo ne bo imelo vpliva na računovodske izkaze zavarovalnice, saj le-ta ne sklepa dogovorov o koncesiji storitev. OPMSRP 15 Pogodbe za gradnjo nepremičnin (v veljavi za letna obdobja od 1.1.2010 dalje) OPMSRP 15 podrobneje določa, da so prihodki, ki izhajajo iz pogodb o gradnji nepremičnin, pripoznani glede na stopnjo dokončanosti pogodbene dejavnosti v naslednjih primerih: - pogodba ustreza opredelitvi pogodbe o gradbenih delih, skladno z MRS 11.3, - pogodba velja zgolj za izvedbo storitev v skladu z MRS 18 (npr. družbi ni potrebno dobavljati gradbenega materiala) in - pogodba je namenjena prodaji blaga, prihodki pa se pripoznajo sproti med gradnjo v skladu z določili MRS 18.14. V vseh ostalih primerih se prihodki pripoznajo takrat, ko so izpolnjeni vsi pogoji pripoznanja prihodkov, kot to določa MRS 18.14. Omenjeno Pojasnilo za računovodske izkaze zavarovalnice ni pomembno, saj le-ta ne nudi storitev gradnje ali prodaje nepremičnin. OPMSRP 16 Varovanje čistih finančnih naložb v podjetje v tujini pred tveganjem (v veljavi za letna obdobja od 1.7.2009) Pojasnilo podrobneje določa vrsto tveganja, pred katerim se je potrebno zavarovati, katera družba v Skupini sme posedovati postavko, varovano pred tveganjem. Pojasnjuje ali metoda konsolidacije vpliva na učinkovitost varovanja, kot tudi obliko, ki jo instrument varovanja zavzame, pa vse do zneskov, ki se ob ukinitvi poslovanja v tujini prerazvrstijo iz kapitala v poslovni izid. V računovodskih izkazih zavarovalnice pojasnilo ne bo imelo vpliva. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 39

OPMSRP 17 Izplačila nedenarnih sredstev lastnikom (v veljavi za letna obdobja od 1.11.2009) Pojasnilo velja za enostranska izplačila nedenarnih sredstev lastnikom. V skladu s pojasnilom se obveznost izplačila dividende pripozna, ko je dividenda ustrezno odobrena in ni več predmet presoje podjetja ter se izmeri po pošteni vrednosti izplačanega sredstva. Knjigovodska vrednost dividende se ponovno izmeri na dan poročanja, sprememba knjigovodske vrednosti pa se pripozna v kapitalu kot prilagoditve znseka izplačila. Ko je obveznost izplačila dividende poravnana, se morebitna razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in knjigovodsko vrednostjo dividende pripozna v poslovnem izidu. Ker pojasnilo velja le od dneva uporabe dalje, le-to ne bo vplivalo na računovodske izkaze za obdobja pred datumom sprejema pojasnila. Prav tako se pojasnilo nanaša na bodoče dividende, ki bodo predmet presoje uprave/družbenikov, zato ni mogoče oceniti učinka. OPMSRP 18 Prenosi sredstev od odjemalcev (v veljavi za letna obdobja od 1.11.2009) V skladu s Pojasnilom mora podjetje pripoznati preneseno sredstvo po njegovi pošteni vrednosti, v kolikor to sredstvo kaže značilnosti opredmetenega osnovnega sredstva v skladu z MRS 16. Prav tako mora podjetje pripoznati znesek prenosa kot prihodek. Časovni okvir za pripoznanje prihodka je odvisen od dejstev in okoliščin posameznega dogovora. Omenjeno Pojasnilo za računovodske izkaze zavarovalnice ni pomembno, saj slednja običajno ne prejema sredstev od odjemalcev. Od 1.1.2009 veljajo dopolnila k MRS 1 Predstavitev računovodskih izkazov. Dopolnjen standard zahteva, da se podatki v računovodskih izkazih združijo na podlagi skupnih značilnosti ter uvaja izkaz vseobsegajočega donosa. Postavke stroškov in odhodkov, kot tudi sestavine ostalega celotnega dobička so prikazani bodisi v izkazu celotnega dobička (ki v enem samem izkazu zajema izkaz uspeha ter vse nelastniške spremembe v kapitalu), ali v dveh ločenih izkazih (izkaz uspeha ali izkaz vseobsegajočega donosa). Zavarovalnica je za računovodske izkaze 2009 uporabila dva ločena izkaza. Opredelitev zavarovalnih pogodb MSRP 4 opredeljuje zavarovalne pogodbe, njihovo pripoznavanje v računovodskih izkazih in merjenje. Tako pravi, da je zavarovalna pogodba tista pogodba, po kateri ena pogodbena stranka (zavarovatelj) prevzame pomembno veliko zavarovalno tveganje od druge pogodbene stranke (zavarovanec) tako, da se zaveže v primeru uresničitve vnaprej opredeljenega negotovega prihodnjega dogodka, ki povzroči zavarovancu škodo, zavarovancu to škodo povrniti. Skladno s standardom je bila v zavarovalnici opravljena klasifikacija zavarovalnih pogodb na podlagi prevzetega tveganja in višine tveganega zneska. Vse pogodbe v portfelju zavarovalnice so klasificirane kot zavarovalne pogodbe. Prevedbe iz tujih valut Transakcije v tuji valuti so preračunane v poročevalsko valuto po menjalnem tečaju na dan transakcije. Denarna sredstva in obveznosti izražene v tuji valuti se po menjalnem tečaju na dan 40 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

bilance stanja preračunajo v poročevalsko valuto. Negativne ali pozitivne tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu tujih valut, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Investicijski skladi nominirani v tuji valuti, ki se vrednotijo po pošteni vrednosti se preračunajo v poročevalsko valuto na dan merjenja po pošteni vrednosti. Pozitivne ali negativne tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Nedenarna sredstva in obveznosti pripoznana na podlagi izvirnih vrednosti v tuji valuti so preračunana po tečaju na dan transakcije. Nedenarna sredstva in obveznosti merjena po pošteni vrednosti izražena v tuji valuti, pa so preračunana po tečaju, ko je bila ugotovljena poštena vrednost. Primerjave Strokovni svet Agencije za zavarovalni nadzor je v Uradnem listu 47/2009 z dne 23.6.2009 objavil Sklep o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic-skl 2009, ki je začel veljati naslednji dan po objavi. Sklep predpisuje nove vrste in sheme računovodskih izkazov vključenih v računovodsko poročilo zavarovalnice. Zavarovalnica je skladno s predpisanimi spremebami računovodskih izkazov ustrezno prerazporedila tudi postavke za primerjalnega obdobja. 14.3 Računovodske usmeritve 14.3.1 Neopredmetena sredstva Med neopredmetena sredstva zavarovalnica vključuje pridobljene licence in računalniške programe. Neopredmetena sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavlja nakupna cena ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno usposobitvi. Za merjenje neopredmetenih sredstev po začetnem pripoznanju zavarovalnica uporablja model nabavne vrednosti. Po modelu nabavne vrednosti neopredmetena sredstva izkazujejo nabavno vrednost, zmanjšano za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Neopredmetena sredstva se pričnejo amortizirati, ko so razpoložljiva za uporabo. Vsa neopredmetena sredstva so razvrščena med neopredmetena sredstva s končnimi dobami koristnosti. Neopredmetena sredstva se delijo med bilanco življenjskih in premoženjskih zavarovanj oziroma po odsekih poročanja po metodi idealnega lastništva. Ključ delitve je fakturirana premija korigirana z višino deleža vkalkuliranih stroškov upravljanja zavarovanj v zavarovalni premiji. Tabela 9: Prikaz amortizacijskih stopenj 2009 2008 Neopredmetena sredstva 20 20 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 41

14.3.2 Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva vključujejo zemljišča, zgradbe, službena vozila in opremo. Zemljišča in zgradbe vključujejo predvsem poslovne prostore. Opredmetena osnovna sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavlja nakupna cena ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno usposobitvi za uporabo. Za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev po začetnem pripoznanju zavarovalnica uporablja model nabavne vrednosti. Po modelu nabavne vrednosti sredstva izkazujejo nabavno vrednost, zmanjšano za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zavarovalnica obračunava amortizacijo opredmetenih sredstev posamično, po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Osnova za obračun amortizacije je nabavna vrednost. Opredmetena osnovna sredstva se pričnejo amortizirati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Zemljišča se ne amortizirajo. Pozneje nastali stroški so vključeni v knjigovodsko vrednost sredstev ali pa so pripoznani kot ločeno sredstvo, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi pripadle zavarovalnici in ko je mogoče ta strošek sredstva zanesljivo oceniti. Vsi drugi stroški popravil in vzdrževanja se izkažejo kot obratovalni stroški v finančnem obdobju, v katerem so nastali. Opredmetena osnovna sredstva se delijo med bilanco življenjskih in premoženjskih zavarovanj oziroma po odsekih poročanja po metodi idealnega lastništva. Ključ delitve je fakturirana premija korigirana z višino deleža vkalkuliranih stroškov upravljanja zavarovanj v zavarovalni premiji. Tabela 10: Prikaz amortizacijskih stopenj 2009 2008 Zgradbe 2,5 2,5 Računalniška oprema 25 25 Službena vozila 20 25 Pohištvena oprema 10 10 Ostala oprema 10,0 25,0 10,0 25,0 Zavarovalnica presoja ali obstajajo znamenja slabitev za pomembno skupino opredmetenih osnovnih sredstev. Kot pomembna skupina se štejejo nepremičnine, saj njihova knjigovodska vrednost predstavlja več kot 85 % vrednosti vseh opredmetenih osnovnih sredstev zavarovalnice. Zavarovalnica enkrat letno, na bilančni datum, oceni ali obstaja nepristranski dokaz za slabitev nepremičnin. Pri ocenjevanju indikatorjev za slabitev zavarovalnica upošteva zunanje vire informacij (npr. gospodarske razmere, tržna vrednost itd.) in notranje vire informacij (npr. poškodovanost nepremičnin, reorganizacija poslovanja, odtujitev sredstva itd). Zavarovalnica kot indikator za potencialno slabitev šteje, kadar je poštena vrednost nepremičnine daljše obdobje nižja od knjigovodske vrednosti za več kot 30%. Zavarovalnica kot daljše obdobje 42 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

razume dobo 12-ih mesecev, ko je tržna vrednost nepremičnine kontinuirano nižja od nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost nepremičnine je večja izmed dveh postavk: njene poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje, ali njene vrednosti pri uporabi. V kolikor je izpolnjen pogoj za potencialno slabitev, zavarovalnica naroči cenitev vrednosti s strani pooblaščenega cenilca za nepremičnine. Če je nadomestljiva vrednost izračunana s strani pooblaščenega cenilca manjša od knjigovodske vrednosti, zavarovalnica opravi slabitev na njeno nadomestljivo vrednost. Izguba zaradi slabitve se pripozna v izkazu poslovnega izida. 14.3.3 Naložbene nepremičnine Med naložbene nepremičnine so razvrščena opredmetena osnovna sredstva dana v poslovni najem. Naložbene nepremičnine se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavlja nakupna cena ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno usposobitvi. Za merjenje sredstev po začetnem pripoznanju zavarovalnica uporablja model nabavne vrednosti. Po modelu nabavne vrednosti sredstva izkazujejo nabavno vrednost, zmanjšano za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zavarovalnica obračunava amortizacijo naložbenih nepremičnin posamično, po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Osnova za obračun amortizacije je nabavna vrednost. Naložbene nepremičnine se pričnejo amortizirati, z dnem, ko so razpoložljiva za uporabo. Vse naložbene nepremičnine so izkazane v bilanci življenjskih zavarovanj. Tabela 11: Prikaz amortizacijskih stopenj 2009 2008 Naložbene nepremičnine 2,5-5,0 2,5-5,0 Zavarovalnica enkrat letno, na bilančni datum, oceni ali obstaja nepristranski dokaz za slabitev naložbenih nepremičnin. Pri ocenjevanju indikatorjev za slabitev zavarovalnica upošteva zunanje vire informacij (npr. gospodarske razmere, tržna vrednost itd) in notranje vire informacij (npr. poškodovanost nepremičnin, reorganizacija poslovanja, odtujitev sredstva itd.) Zavarovalnica kot indikator za potencialno slabitev šteje, kadar je nadomestljiva vrednost naložbene nepremičnine daljše obdobje nižja od knjigovodske vrednosti za več kot 30%. Zavarovalnica kot daljše obdobje razume dobo 12-ih mesecev, ko je tržna vrednost naložbene nepremičnine kontinuirano nižja od nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost naložbene nepremičnine je večja izmed dveh postavk: njene poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje, ali njene vrednosti pri uporabi. V kolikor je izpolnjen pogoj za potencialno slabitev, zavarovalnica naroči cenitev vrednosti s strani pooblaščenega cenilca za nepremičnine. Če je nadomestljiva vrednost izračunana s strani pooblaščenega cenilca manjša od knjigovodske vrednosti, zavarovalnica opravi slabitev na njeno nadomestljivo vrednost. Izguba zaradi slabitve se pripozna v izkazu poslovnega izida. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 43

14.3.4 Finančne naložbe Zavarovalnica razporedi finančne naložbe ob začetnem pripoznanju v naslednje skupine: - finančne naložbe v posesti do zapadlosti; - finančne naložbe razpoložljive za prodajo; - finančne naložbe vrednotene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid; - posojila in terjatve. Finančne naložbe v posesti do zapadlosti Finančne naložbe v posesti do zapadlosti so neizvedena finančna sredstva, ki prinašajo določljiva izplačila z določeno zapadlostjo, ki jih zavarovalnica zmore in jih ima jasen namen obdržati v posesti do dospetja. Če bi zavarovalnica prodala pomemben znesek finančnih naložb v posesti do zapadlosti, bi bilo potrebno celoten portfelj naložb v posesti do zapadlosti prerazvrstiti v skupino razpoložljivo za prodajo. Finančne naložbe v posesti do zapadlosti vsebujejo dolžniške vrednostne papirje. Naložbe te skupine se izkazujejo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere. Poštena vrednost naložbe na vrednotenje v tej skupini nima vpliva. Vrednost naložbe v tej skupini se lahko zniža pod odplačno vrednost v primeru slabitve, in sicer ko obstaja kreditno tveganje izdajatelja in s tem povezana nevarnost poplačila naložbe. Finančne naložbe razpoložljive za prodajo Finančne naložbe razpoložljive za prodajo namerava zavarovalnica obdržati v posesti nedoločeno dolgo in jih lahko proda zaradi likvidnostnih potreb ali sprememb obrestnih mer, tečajev ali cen lastniških vrednostnih papirjev. Med finančne naložbe razpoložljive za prodajo zavarovalnica razporeja lastniške, dolžniške vrednostne papirje ter naložbe v sklade. Naložbe te skupine se izkazujejo po pošteni vrednosti, prihodki od obresti se izračunavajo po metodi odplačne vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere. Če je poštena vrednost vrednostnega papirja razporejenega v skupino finančnih naložb razpoložljivih za prodajo višja od odplačne vrednosti, se razlika izkazuje kot posebna pozitivna postavka kapitala. V primeru, da je poštena vrednost nižja od odplačne vrednosti in je padec posledica tržnih nihanj, se razlika izkazuje kot posebna negativna postavka kapitala. Spremembe vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, ki so posledica spremembe tečajev valut, se izkazujejo kot prihodki ali odhodki iz finančnih naložb kot tečajne razlike. Prevrednotenje se opravlja kvartalno. Zadnje prevrednotenje je bilo opravljeno 31.12.2009. 44 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Naložbe, za katere tržna vrednost ni znana, se vrednotijo po izvirni oziroma nabavni vrednosti. Lastniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev se prevrednotujejo kvartalno. Lastniški vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se preverjajo zaradi oslabitve na bilančni datum. Zavarovalnica ocenjuje, da kljub nestabilnim razmeram na finančnih trgih, katerim je zavarovalnica s svojimi naložbami izpostavljena, le-ti v poslovnem letu 2009 niso kazali takih značilnosti, da bi lahko z gotovostjo trdili, da niso delujoči. Finančne naložbe vrednotene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid Naložbe te skupine se delijo na dve podskupini: finančne naložbe, namenjene trgovanju ter finančne naložbe, za katera se ob začetnem pripoznanju določi, da bodo merjene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Zavarovalnica ima vse te naložbe razvrščene v podskupino finančnih naložb, za katere je ob začetnem pripoznanju določeno, da bodo merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Zavarovalnica ima v tej skupini tudi naložbe v inštrumente, ki vsebujejo vgrajene izpeljane finančne inštrumente. Finančne naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje so po začetnem pripoznanju opredeljene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Glavnino predstavljajo investicijski skladi z garancijo kapitala. Prevrednotenje je izkazano v izkazu poslovnega izida. Posojila in terjatve Posojila in terjatve so neizvedene finančne naložbe, ki prinašajo določena ali določljiva izplačila in ki niso uvrščena na delujoči trg. Posojila in terjatve vključujejo vloge pri bankah z natečenimi obrestmi, posojila dana fizičnim in pravnim osebam, dolžniške vrednostne papirje ter terjatve za obresti. Finančne naložbe razporejene v skupino posojila in terjatve so pripoznane na dan nastanka poslovnega dogodka. Merijo se po metodi odplačne vrednosti. Pripoznanje in odprava finančnih naložb Nakupi in prodaje finančnih naložb vrednotenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih naložb v posesti do zapadlosti in finančnih naložb razpoložljivih za prodajo se pripoznajo na datum poravnave, to je datum, ko se finančna naložba izroči zavarovalnici ali ga zavarovalnica izroči kupcu. Odprava pripoznanja finančnih naložb se izvrši, ko potečejo pravice do denarnih tokov iz teh finančnih naložb ali ko zavarovalnica prenese skoraj vsa tveganja in koristi, ki izhajajo iz njenega lastništva. Začetno in kasnejše vrednotenje finančnih naložb Finančne naložbe se sprva pripoznajo po pošteni vrednosti, kateri se pri finančnih naložbah, ki niso vrednotene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, prištejejo stroški posla. Finančne naložbe vrednotene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se sprva pripoznajo po pošteni vrednosti, stroški posla pa so izkazani v izkazu poslovnega izida. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 45

Finančne naložbe razpoložljive za prodajo in finančne naložbe vrednotene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se pozneje merijo po pošteni vrednosti. Posojila in terjatve ter finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo se vodijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obrestnih mer. Dobički in izgube Dobički in izgube finančnih naložb vrednotenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube nastali zaradi spremembe poštene vrednosti finančnih naložb razpoložljivih za prodajo se pripoznajo neposredno v kapitalu, dokler se za finančno naložbo ne odpravi pripoznanje ali izkaže oslabitev. Takrat se kumulativni dobiček ali izguba, predhodno pripoznana v kapitalu, izkaže v izkazu poslovnega izida. Dividende za lastniške vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Oslabitev finančnih naložb Zavarovalnica enkrat letno, na bilančni datum, oceni, ali obstaja nepristranski dokaz za oslabitev finančnih naložb. Izguba zaradi oslabitve finančnih sredstev se pripozna samo, če obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodka, ki se je zgodil po začetnem pripoznanju finančnih naložb in vpliva na ocenjene prihodnje denarne tokove finančne naložbe ali skupine finančnih naložb in ga je mogoče zanesljivo oceniti. - oslabitev finančnih naložb Dolžniški inštrumenti razporejeni med naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid Oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev razporejenih med naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid se opravi po tržnem tečaju na dan vrednotenja. Izguba iz naslova oslabitve je izkazana v izkazu poslovnega izida. Dolžniški inštrumenti razporejeni med naložbe v posesti do zapadlosti in med naložbe razpoložljive za prodajo Oslabitev dolžniških inštrumentov razporejenih med naložbe razpoložljive za prodajo se opravi na podlagi indikatorjev, ki dokazujejo nepristranske dokaze za slabitev finančnih naložb. Zavarovalnica šteje, da obstajajo indikatorji, ki predstavljajo nepristranske dokaze za slabitev inštrumenta, kadar izdajatelj ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, ki izhajajo iz inštrumenta. Oslabitev opravi glede na tržno vrednost ali dobro poslovno prakso in jo izkaže v poslovnem izidu. Morebitno nabrano izgubo v zvezi s finančno naložbo razpoložljivo za prodajo, ki je bila predhodno pripoznana neposredno v kapitalu, se prenese v poslovni izid. Zavarovalnica odpravi oslabitev dolžniškega finančnega inštrumenta, v primeru ko izdajatelj poravna vse zapadle neplačane obveznosti, ki izhajajo iz tega inštrumenta. 46 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Lastniški vrednostni papirji razporejeni med naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid Oslabitev lastniških vrednostnih papirjev razporejenih med naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid se opravi po tržnem tečaju na dan vrednotenja in izkaže v izkazu poslovnega izida. Lastniški vrednostni papirji razporejeni med naložbe razpoložljive za prodajo Oslabitev lastniških vrednostnih papirjev razporejenih med naložbe razpoložljive za prodajo se opravi na podlagi indikatorjev, ki dokazujejo nepristranske dokaze za slabitev finančnih sredstev. V skladu z MRS 39 je nepristranski dokaz za slabitev finančnega inštrumenta tudi informacija o pomembnih spremembah z neugodnim učinkom, do katerih je prišlo v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v katerem posluje izdajatej in nakazujejo, da vrednosti finančne naložbe v kapitalski inštrument morda ne bo mogoče nadomestiti. Pomembno ali dolgotrajnejše zmanjšanje poštene vrednosti finančne naložbe v kapitalski inštrument pod njeno izvirno vrednost, je skladno z MRS 39 prav tako nepristranski dokaz o oslabitvi. Uprava zavarovalnice je kot pomembno zmanjšanje opredelila zmanjšanje poštene vrednosti kapitalskega inštrumenta za več kot 41% glede na izvirno vrednost in kot kriterij dolgotrajnejšega zmanjšanje poštene vrednosti kapitalskega inštrumenta, dobo 9-ih mesecev, ko je poštena vrednost kapitalskega inštrumenta kontinuirano nižja od njegove izvirne vrednosti. Oslabitev je izkazana v poslovnem izidu. Morebitno nabrano izgubo v zvezi s finančnim sredstvom razpoložljivim za prodajo, ki je bila predhodno pripoznana neposredno v kapitalu, se prenese v poslovni izid. V skladu s sprejetimi usmeritvami je zavarovalnica v poslovnem letu 2009 opravila prevrednotenje lastniških vrednostnih papirjev zaradi oslabitve, kar je ustezno razkrito v pojasnilih k računovodskim izkazom (t.č. 18.2.8.) Posojila in terjatve Zavarovalnica najprej oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi, posebej za terjatve in posojila, ki so same zase pomembne in posebej ali skupno za terjatve in posojila, ki niso same zase pomembne. Če zavarovalnica ugotovi, da ne obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi posebej ocenjenega finančnega sredstva, bodisi pomembnega ali ne, vključi to sredstvo v analizo na podlagi zapadlosti neplačanih terjatev in oceni njihovo skupno izgubo zaradi oslabitve. Oslabitev posojil in terjatev se opravi na podlagi indikatorjev, ki dokazujejo nepristranske dokaze za slabitev finančnih naložb. Kot nepristranski dokaz zavarovalnica šteje neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti. - oslabitev terjatev Zavarovalnica na vsak bilančni datum tudi za terjatve preveri ali obstajajo objektivni dokazi za oslabitev. Oslabitev predstavlja oceno izgub iz naslova kreditnega tveganja zavarovalnice. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 47

Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev zaradi oslabitve v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj Pri terjatvah v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj se popravki vrednosti zaradi oslabitve oblikujejo glede na dobo zapadlosti neplačanih terjatev. Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev zaradi oslabitve v zavarovalni skupini premoženjskih zavarovanj Pri terjatvah v zavarovalni skupini premoženjskih zavarovanj se popravki vrednosti zaradi oslabitve oblikujejo glede na dobo zapadlosti neplačanih terjatev. Pri večjih zavarovalcih, katerih zapadle neplačane terjatve presegajo 10.000 EUR, se popravki vrednosti terjatev zaradi oslabitve oblikujejo na podlagi ocene finančnega položaja, plačilne sposobnosti zavarovalca, itd. Oblikovanje popravkov vrednosti zaradi oslabitve drugih terjatev Zavarovalnica oblikuje popravke vrednosti drugih terjatev individualno v povezavi z dobo zapadlosti neplačanih terjatev, s starostjo, tožbo, itd. 14.3.5 Sredstva pozavarovateljev Zavarovalnica mora s pozavarovanjem kriti tisti del v zavarovanje prevzetih nevarnosti, ki po tabelah maksimalnega kritja presegajo lastne deleže v izravnavanju nevarnosti. Zavarovalnica v sozavarovanje ne sme prevzeti nevarnosti v obsegu, ki presegajo njene lastne deleže po posameznih zavarovalnih vrstah po tabelah maksimalnega kritja. Zavarovalnica letno določa lastne deleže. Pri tem se upošteva predvideni obseg in struktura portfelja ter kapitalska moč zavarovalnice. Na tej osnovi se izberejo primerne pozavarovalne oblike pogodb. Pozavarovalne pogodbe za leto 2009 so sklenjene z Merkur Versicherung AG, Graz, pozavarovalnico GenRe ter Pozavarovalnico Sava d.d. ter so nespremenjene glede na primerjalno leto. Sredstva pozavarovateljev in sozavarovateljev so izkazana skladno s pogodbami. Zavarovalnica je v letu 2002 skupaj s sedmimi slovenskimi zavarovalnicami sklenila Dogovor o sozavarovanju za zavarovanje odgovornosti zavarovalnih posrednikov. Nevarnosti iz tega naslova ne presegajo njenih lastnih deležev po tabelah maksimalnega kritja. Slabitev sredstev pozavarovateljev in sozavarovateljev se opravi na podlagi individualne presoje z upoštevanjem bonitetne ocene pozavarovatelja oz. sozavarovatelja, dobe zapadlosti morebitnih neplačanih terjatev, njihovega finančnega položaja, plačilne sposobnosti, tožbe itd.. 14.3.6 Denar in denarni ustrezniki Denarna sredstva obsegajo denar v blagajni in denarna sredstva na vpogled. Denarni ustrezniki so kratkoročne naložbe, hitro unovčljive in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Zavarovalnica med denarne ustreznike uvršča depozite na odpoklic. 48 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

14.3.7 Zaslužki zaposlencev Zaslužki zaposlencev vključujejo plače in ostale dodatke v skladu s Kolektivno pogodbo za zavarovalstvo Slovenije. Zavarovalnica v skladu z zakonodajo svojim zaposlenim zagotavlja naslednje ugodnosti: jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Zaslužki zaposlencev vključujejo tudi stroške iz naslova oblikovanja rezervacij za neizkoriščen dopust. Pri izračunu jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi zavarovalnica upošteva najvišje še možne davčno priznane zneske. Omenjene rezervacije se na vsak bilančni datum ovrednotijo po finančno matematičnih načelih ob upoštevanju sledečih predpostavk: - 5% diskontno stopnjo, ki jo je ocenila kot primerno za tovrstne dolgoročne rezervacije glede na znane razmere in pričakovanja, - potrebna leta upokojitve, - stanje zaposlenih na bilančni datum. Sprememba rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi ter neizkoriščen dopust je izkazana v izkazu poslovnega izida. Zaslužki zaposlencev so vključeni v plače zaposlenih in druge stroške dela (tč. 18.2.7.). 14.3.8 Davki Davki v izkazu poslovnega izida obsegajo tekoče odmerjene davke in odložene davke. Obdavčitev je v računovodskih izkazih izkazana v skladu s trenutno veljavno slovensko davčno zakonodajo. Tekoči davek je izračunan na podlagi obdavčljivega dobička poslovnega leta z uporabo predpisane davčne stopnje, veljavne na dan bilance stanja. V letu 2009 se davek plačuje po 21 % davčni stopnji od davčne osnove (2008: 22 %). Predpisana davčna stopnja od leta 2010 dalje je 20%. Odloženi davki se oblikujejo z metodo obveznosti po bilanci stanja, ki nastanejo med davčno osnovo sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v računovodskih izkazih. Odloženi davki iz dobička se določijo z uporabo veljavnih davčnih stopenj in predpisov in za katere se pričakuje, da bodo uporabljeni ob prodaji sredstva ali poravnavi obveznosti, na katere se nanašajo odloženi davki. Zavarovalnica je oblikovala odložene davke na začasne razlike, ki izvirajo iz oslabitev finančnih naložb in terjatev do zavarovalcev, iz oblikovanih rezervacij za zaslužke zaposlencev. Zavarovalnica je pripoznala odložene obveznosti za davek za pozitivne učinke prevrednotenja finančnih naložb razpoložljivih za prodajo. Odloženi davek povezan z vrednotenjem finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti, se izkaže neposredno v kapitalu in se ob odtujitvi prenese v izkaz poslovnega izida, skupaj z dobičkom oziroma izgubo iz naslova vrednotenja. Terjatev za odložene davke se pripozna v obsegu, za katerega je verjetno, da bo lahko pokrit s prihodnjim obdavčljivim dobičkom, ki ga bodo bremenile. Terjatve se preverijo na vsak bilančni datum in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni mogoče pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavčljiv dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 49

Zavarovalnica je pripoznala vse terjatve in obveznosti za odložene davke. 14.3.9 Zavarovalno tehnične rezervacije Rezervacije se pripoznajo, če ima zavarovalnica trenutno pravno ali posredno obveznost, ki izhaja iz preteklih dogodkov, in ko je verjetno, da bo pri poravnavi te obveznosti potreben odtok virov, ki omogočajo gospodarske koristi ter ko je znesek obveznosti mogoče zanesljivo oceniti. Zavarovalnica oblikuje naslednje zavarovalno tehnične rezervacije: - rezervacije za prenosne premije; - matematične rezervacije; - škodne rezervacije, - druge zavarovalno-tehnične rezervacije. Rezervacije za kosmate prenosne premije, kosmate matematične, kosmate škodne rezervacije in druge zavarovalno-tehnične rezervacije so v bilanci stanja izkazane med obveznostmi zavarovalnice v postavki zavarovalno-tehnične rezervacije. Pozavarovateljev del zavarovalno tehničnih rezervacij je izkazan med sredstvi v postavki znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen pozavarovateljem. Matematične rezervacije niso pozavarovane. Rezervacije za prenosne premije Pri življenjskih zavarovanjih je bila rezervacija za prenosno premijo izračunana po posamičnih policah na osnovi pro-rata temporis metode. Rezervacije za prenosne premije so bile pri premoženjskih zavarovanjih skladno s skadencami izračunane po metodi pro-rata temporis. Izračunane rezervacije za prenosne premije so bile pri premoženjskih zavarovanjih zmanjšane za sorazmerni del stroškov pridobivanja zavarovanj. Zavarovalnica je zmanjševala rezervacije za prenosne premije za stroške pridobivanja zavarovanj na vseh zavarovalnih vrstah premoženjskih zavarovanj in sicer: - na nezgodnih zavarovanjih za 15%; - na zdravstvenih zavarovanjih za 10%; - na zavarovanju požara in elementarnih nesreč za 15% ter - na ostalih premoženjskih zavarovanjih za 20%. Rezultati aktuarske analize so pokazali, da je odstotek zmanjševanja rezervacij za prenosne premije za stroške pridobivanja zavarovanj primeren. Deleži pozavarovateljev na prenosnih premijah so bili izračunani po metodi 1/12 pozavarovalnih premij za premije v portfelju. Matematične rezervacije Matematične rezervacije so bile izračunane po poslovnih načrtih posameznih zavarovanj. Pri izračunih matematičnih rezervacij je bila uporabljena Zillmerjeva metoda, negativne rezervacije so postavljene na vrednost nič. Matematične rezervacije za življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih 50 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

skladov so oblikovane v višini vrednosti premoženja skladov na dan 31.12.2009. Matematična rezervacija pri zdravstvenih zavarovanjih se izračuna za vsako zavarovalno pogodbo posebej. Škodne rezervacije Škode, ki so bile do bilančnega datuma prijavljene, vendar še niso bile rešene, so bile ovrednotene na podlagi posamične ocene škodnega primera. Škodna rezervacija je bila postavljena v verjetni višini in ob upoštevanju upravičenosti odškodninskega zahtevka. Dodatno so bile na podlagi načela previdnosti oblikovane tudi rezervacije za stroške reševanja škodnih primerov. Pri izračunu škodnih rezervacij nismo uporabili eksplicitnega diskontiranja oz. zmanjšanja zaradi upoštevanja pričakovanega donosa naložb kritnega premoženja. Natančen opis uporabljenih metod za oblikovanje zavarovalno tehničnih rezervacij je podan v nadaljevanju (t.č. 16.1.1.). 14.3.10 Obveznosti Ob začetnem pripoznavanju se obveznosti ovrednotijo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku. Obveznosti obsegajo obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov ter obveznosti iz pozavarovanja, obveznosti do zaposlenih, do dobaviteljev, druge obveznosti ter kratkoročne vnaprej vračunane stroške oz. odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov obsegajo vnaprej plačane zneske zavarovalcev, ki se poračunavajo z izdajanjem računov za dejansko sklenjeno zavarovalno pogodbo. 14.3.11 Kapital Osnovni kapital Osnovni kapital družbe sestavljajo kosovne delnice. Vse so navadne delnice in dajejo imetniku glasovalno pravico ter na podlagi sklepa skupščine pravico do dividend. Zavarovalnica nima vpisanih nevplačanih delnic. Rezerve Zavarovalnica izkazuje kapitalske rezerve, v katere je bil ob prehodu na SRS 2006 prenesen splošni prevrednotovalni popravek kapitala. Kapitalske rezerve v bilanci življenjskih zavarovanj izkazujejo tudi vplačani presežek kapitala. Rezerve iz dobička sestavljajo zakonske in druge rezerve iz dobička, ki se oblikujejo na podlagi sklepa uprave zavarovalnice in skupščinskega sklepa ter dolgoročno krepijo kapitalsko ustreznost zavarovalnice. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 51

Namen uporabe kapitalskih in zakonskih rezerv določa Zakon o gospodarskih družbah. Statut zavarovalnice ne predvideva oblikovanja statutarnih rezerv. 14.3.12 Prihodki Prihodki so kosmati pritoki gospodarskih koristi v obdobju, ki nastanejo med rednim delovanjem zavarovalnice, če povzročajo povečanja kapitala, razen povečanj iz novih vplačil prinašalcev kapitala. Prihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi pritekale v zavarovalnico in je koristi mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se merijo po pošteni vrednosti, ki je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo ali obveznost med dobro obveščenima strankama v poslu. Prihodki v zavarovalnici obsegajo čiste prihodke od zavarovalnih premij, prihodke od naložb, druge zavarovalne prihodke in druge prihodke. Čisti prihodki od zavarovalnih premij so izračunani iz kosmatih zavarovalnih premij, zmanjšanih za pozavarovalni del in popravljeni za spremembo čiste prenosne premije. Finančne prihodke sestavljajo prihodki iz deležev v družbah (dividende), prihodki od obresti, drugi prihodki od naložb (prevrednotovalni finančni prihodki in drugi finančni prihodki) ter dobički pri odtujitvah naložb.ter neiztrženi dobički naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. 14.3.13 Odhodki Odhodki obsegajo čiste odhodke za škode, spremembo drugih zavarovalno tehničnih rezervacij, spremembo zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, obratovalne stroške, odhodke naložb, druge zavarovalne odhodke in druge odhodke. Čisti odhodki za škode so kosmati zneski škod, zmanjšani za uveljavljene regresne terjatve in za pozavarovalni del ter korigirani za spremembo čistih škodnih rezervacij. V poslovnem letu 2009 zavarovalnica ne izkazuje regresnih terjatev. Odhodki za spremembo drugih zavarovalno tehničnih rezervacij obsegajo spremembo matematičnih rezervacij in spremembo rezervacij za jedrski pool. Sprememba zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje obsegajo spremembo matematičnih rezervacij teh zavarovanj. Drugi zavarovalni odhodki obsegajo odhodke za preventivno dejavnost in druge zavarovalne odhodke. Odhodki naložb vključujejo odhodke za slabitev finančnih naložb razpoložljivih za prodajo, druge finančne odhodke, prevrednotovalne finančne odhodke iz naslova naložb razvrščenih v skupino po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ter izgube pri odtujitvah naložb. Stroški v izkazu poslovnega izida so izkazani po naravnih vrstah. 52 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

15 Računovodske ocene in presoje pri uporabi računovodskih usmeritev Zavarovalnica oblikuje ocene in predpostavke, ki imajo vpliv tudi na naslednje poslovno obdobje. Ocene in presoje temeljijo na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji prihodnjih dogodkov, ki se v danem trenutku zdijo smiselna. Ocene in presoje se kontinuirano preverjajo na podlagi dodatnih informacij ter sprememb poslovnega okolja, v katerem zavarovalnica deluje. Dejanski podatki v naslednjih obračunskih obdobjih lahko od predpostavk odstopajo. Glavne ocene in predpostavke na dan bilance stanja, ki se nanašajo na prihodnje poslovanje so navedene v nadaljevanju. Zavarovalno tehnične rezervacije Pomembna ocena se nanaša na oblikovanje rezervacij za prenosno premijo za premoženjska zavarovanja. Prenosna premija se lahko zniža za stroške pridobivanja zavarovanj, vračunane v obračunskem obdobju. Na podlagi aktuarske analize zmanjšanja prenosne premije za stroške pridobivanja zavarovanj je poslovodstvo zavarovalnice ocenilo, da se rezervacija za prenosno premijo premoženjskih zavarovanj lahko zniža med 10% in 20%, različno po zavarovalnih vrstah. Finančne naložbe Pomembna presoja se nanaša na razvrstitev finančnih naložb v skupino finančnih naložb v posesti do zapadlosti in skupino finančnih naložb razpoložljivih za prodajo, na podlagi naložbene strategije zavarovalnice. Razporejanje finančnih naložb v skupino finančnih naložb v posesti do zapadlosti se opravi na podlagi analize zapadlosti obveznosti zavarovalnice in sposobnosti zavarovalnice, da tako razporejene finančne naložbe dejansko lahko obdrži v portfelju do njihove zapadlosti. Pri oslabitvi finančnih naložb razpoložljivih za prodajo je potrebna individualna presoja, ali je poštena vrednost posamezne finančne naložbe pomembno ali dolgotrajno padla pod njeno nabavno vrednost (v primeru lastniških vrednostnih papirjev). Pri presoji, kaj je dolgotrajno in kaj pomembno je poslovodstvo zavarovalnice sprejelo kriterije opisane v računovodskih usmeritvah. Za spremenjene tržne razmere oziroma za znižanja poštene vrednosti posameznih finančnih naložb pod nabavno vrednost v poslovnem letu 2009, je poslovodstvo zavarovalnice, na podlagi sprejetih kriterijev presodilo, da so dolgotrajne. Zavarovalnica je tako za te naložbe opravila prevrednotenje zaradi oslabitev skozi izkaz poslovnega izida (t.č.18.2.8). Računovodske ocene zajemajo tudi določitve življenjske dobe opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev ter naložbenih nepremičnin, popravkov vrednosti drugih terjatev iz poslovanja itd. Odloženi davki Zavarovalnica je oblikovala odložene davke za začasne razlike med davčnimi in knjigovodskimi vrednostmi sredstev. Zavarovalnica ocenjuje, da bo v prihodnje na voljo obdavčljiv dobiček, s katerim bo mogoče izrabiti začasne razlike. Začasne razlike, ki izvirajo iz prevrednotenja finančnih naložb LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 53

razpoložljivih za prodajo, se po oceni zavarovalnice lahko odpravijo že v letu 2010, zato je bila pri izračunu uporabljena 20% davčna stopnja. Davčno obveznost iz leta 2007, ki izhaja iz izkazov zavarovalnice izdelanih ob prehodu na MSRP, je zavarovalnica poravnala po tretjinah. V letu 2009 je tako poravnala zadnjo tretjino. 16 Izpostavljenost in obvladovanje tveganj 16.1 Zavarovalna tveganja Zavarovalnica je izpostavljena aktuarskim tveganjem in tveganjem ocene rizika oz. sprejema rizika v zavarovanje. Ta tveganja spadajo v skupino čistih tveganj, za katero je možen negativen razvoj dogodkov ali pa ohranjanje prvotnega stanja. Omenjena tveganja so prisotna pri vseh zavarovalnih produktih, tako klasičnih življenjskih kot naložbenih in premoženjskih produktih. V splošnem tveganje opredelimo kot verjetnost, da bo v prihodnosti prišlo do nepričakovanega razvoja dogodkov. Tej definiciji sledijo tudi zavarovalna tveganja, le razvoj dogodkov se omeji na razvoj zavarovalnih dogodkov. Najbolj signifikantni komponenti zavarovalnega tveganja sta tveganje premije in tveganje rezervacij, ki se nanašata na primerno višino premijskih stavkov ter višino oblikovanih rezervacij v primerjavi z zavarovalnimi obveznostmi in kapitalom. Tveganje premije predstavlja možnost, da bodo nastale škode in stroški večji od pobrane premije, kar implicira na neustrezno načrtovan zavarovalni produkt. Tveganje rezervacij pa predstavlja možnost oblikovanja neustrezne ocene višine rezervacij. Tveganje ocene rizika pri življenjski zavarovanjih vsebuje naslednje komponente: - smrtnost, - preživetje tablic smrtnosti, - obolevnost, - invalidnost in - storno, odpoved, kapitalizacija ali odkup zavarovanja. Pri premoženjskih zavarovanjih med to vrsto tveganja sodi tudi katastrofno tveganje. Upravljanje in združevanje tveganj V splošnem poznamo več načinov upravljanja s tveganji: - kontrola tveganj, - financiranje tveganj in - notranje zniževanje tveganj. V zavarovalnici zavarovalna tveganja upravljamo v kombinaciji zgoraj navedenih načinov upravljanja tveganj. Tako se uporabljajo omejitve pri sprejemanju novih zavarovanj in obnov starih zavarovanj, določena je metodologija pri sprejemanju zavarovanj, ki lahko presegajo limite, previdno se določajo 54 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

premije pri novih produktih, poudarjen je strokovni razvoj novih produktov in aktivno se upravlja pozavarovanje. Pri sprejemanju rizikov v zavarovanje se upošteva določila, ki so določena z zavarovalnimi pogoji iz sklenjenih zavarovalnih pogodb. Pri življenjskih zavarovanjih in zdravstvenih zavarovanjih se rizik oceni na podlagi osebnih podatkov zavarovanca, ki jih zavarovalnica pridobi s ponudbo. Glede na višino prevzetega rizika (zavarovalna vsota za primer smrti oz. nastanka hude bolezni) in pristopno starost zavarovanca, zahteva zavarovalnica ob sklenitvi še dodatna dokazila o zdravstvenem stanju potencialnega zavarovanca. Glede na zdravstveno stanje poda dodatno svoje mnenje o obravnavanem riziku še za to usposobljen zdravnik cenzor. V zavarovalnici se spremlja kumulacijo nevarnosti pri življenjskih in nezgodnih zavarovanjih po zavarovanih osebah s pomočjo informacijskega sistema za vodenje zavarovanega portfelja. Ob sprejemu posameznega potencialnega zavarovanca v zavarovanje se ugotovi, kakšen rizik predstavlja za zavarovalnico na osnovi že sklenjenih zavarovanj. Hkrati za to usposobljen ocenjevalec rizika oceni, ali predstavlja posameznik za zavarovalnico večji rizik od standardnega (zaradi zdravstvenega stanja, poklica, športov, s katerimi se ukvarja). Pri določanju največje verjetne škode ob sprejemu premoženjskih rizikov v zavarovanje se dosledno upoštevajo določila pozavarovalne pogodbe o minimalnem PML-u (»probable maximum loss«). Zavarovalnica ima v portfelju en sam rizik, ki je bil sprejet v zavarovanje (in pozavarovanje) na osnovi PML-a. V skladu s Sklepom o predpisanih usmeritvah za izračun lastnih deležev zavarovalnice v tabelah maksimalnega kritja in določanje največje verjetne škode (UL RS, št. 9/01) je bil oblikovan Program načrtovanega pozavarovanja Merkur zavarovalnice, d.d. za leto 2009. V letu 2009 se pozavarovalna zaščita glede na leto 2008 ne spreminja. Za življenjska zavarovanja ima zavarovalnica sklenjeni pozavarovalni pogodbi (eno za klasična življenjska zavarovanja in naložbena zavarovanja, drugo pa za življenjska zavarovanja, ki vsebujejo kritje hujših bolezni). Za večje rizike obstaja možnost fakultativnega pozavarovanja, pri čemer se pogoji določijo od primera do primera. Zavarovalnica ima za pozavarovanje premoženjskih zavarovanj sklenjene štiri pozavarovalne pogodbe. Za nezgodna zavarovanja in potresna zavarovanja ima za primer katastrofe dodatno sklenjeno škodno presežkovno pozavarovanje. Ustreznost oblikovanih rezervacij se ugotavlja s pomočjo testa ustreznosti oblikovanih rezervacij (t.č. 16.1.2.). Poleg tega v zavarovalnici pripravljamo analize smrtnosti življenjskega portfelja, preverja se zadostnost rezervacij po letih škodnih primerov (»run off«analiza), ugotavlja se pravilnost izračuna matematičnih rezervacij (»roll forward«test), mesečno se spremlja stopnja odkupov in stornacij. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 55

Koncentracija tveganj Pomemben vidik zavarovalnega tveganja je izpostavljenost dodatni koncentraciji tveganja v delu, ki se nanaša na posamezen dogodek ali skupino dogodkov, ki bi lahko imeli signifikanten vpliv na obveznosti zavarovalnice. Takšna koncentracija lahko izvira iz posamezne zavarovalne pogodbe ali iz skupine povezanih zavarovalnih pogodb. Koncentracijo tveganj v splošnem povzročijo malo verjetni dogodki, ki pa imajo velik vpliv na obveznosti zavarovalnice (»low frequency, high-severity«). Med te sodijo naravne katastrofe, nepričakovane spremembe v trendih (npr. smrtnost), izgubljeni pravdni spori in sprememba zakonodaje. Pri zavarovalnih pogodbah, katere krijejo primer smrti, imajo največji vpliv na morebitno povečanje frekvence škod razne epidemije, aktualno spreminjanje načina življenja (telesne aktivnosti, prehranjevanje, kajenje itd), kar vodi v izplačilo predčasnih škod ali več škod od pričakovanih. Glede na to, da je sprejeti riziko zavarovalnice lociran v Sloveniji, ocenjujemo da dodatnega tržnega tveganja (sprememba zakonodaje, povečana smrtnost oziroma podaljševanje pričakovane življenjske dobe pri rentnih zavarovanjih in drugo) na segment zavarovanega portfelja ni pričakovati. Ocenjujemo, da bi prišlo z največjo verjetnostjo do signifikantnih škod v primeru naravnih katastrof (poplave, viharji ali potresi). V ta namen se kvartalno spremlja stanje akumulacije zavarovalnih vsot sprejetih rizikov potresnih zavarovanj po potresnih conah, hkrati pa v zavarovalnici pripravljamo statistike izplačanih in rezerviranih škod, razdeljenih na male in velike škode, kjer se za kriterij za malo oz. veliko škodo privzame maksimalni lastni delež zavarovalnice. Dodatno je za primer katastrof sklenjeno škodno presežkovno pozavarovanje. V spodnji tabeli je prikazana koncentracija zavarovalnih vsot življenjskih zavarovanj, ki je razdeljena na pet razredov tabela ne vključuje rentnih zavarovanj in zavarovanj z naložbenim tveganjem. Večina zavarovalnih vsot je v prvih dveh razredih (do vključno 20.000 EUR). Tabela 12: Koncentracija zavarovalnih vsot življenjskih zavarovanj Interval ZV % Pozavarovalna vsota % Neto ZV % 0-10000 230.539.900 26,52% 26.804.886 22,14% 203.735.013 27,22% 10000-20000 376.697.735 43,33% 47.269.072 39,05% 329.428.663 44,02% 20000-30000 170.070.884 19,56% 27.342.053 22,59% 142.728.831 19,07% 30000-40000 51.165.266 5,88% 8.573.346 7,08% 42.591.920 5,69% 40000+ 40.993.980 4,71% 11.055.191 9,13% 29.938.789 4,00% 56 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

16.1.1 Predpostavke, ki imajo pomemben vpliv na pripoznana zavarovalna sredstva, obveznosti, prihodke in stroške Premoženjska zavarovanja Matematične rezervacije Matematična rezervacija pri premoženjskih zavarovanjih se izračunava le za zdravstvena zavarovanja. Izračunavanje matematične rezervacije za zdravstvena zavarovanja Zdravje Plus (ZP) in Vivant (ZVI) je računalniško podprto, za ostala zdravstvena zavarovanja (AKT produkti) pa izračun poteka po nastavljenem modelu. Matematična rezervacija za ZP in ZVI produkte se izračunava s Zillmerjevo metodo, medtem ko za izračun rezervacije za AKT produkte uporabljamo model, ki so ga nastavili v matični hiši. Vračunana obrestna mera in tablice umrljivosti pri izračunu matematične rezervacije so enake kot pri izračunu premije in se tekom zavarovalne dobe ne spreminjajo. Negativne matematične rezervacije na bilančni dan so postavljene na nič. Škodne rezervacije Izračun škodnih rezervacij je upoštevajoč naravo posamezne škode razdeljen na dva dela, in sicer na škodne rezervacije za že nastale in prijavljene škode ter na škodne rezervacije za nastale in neprijavljene škode. Škodne rezervacije za že nastale in prijavljene škode so oblikovane posamično po odškodninskih zahtevkih (popis škod). Škodna rezervacija na bilančni dan je postavljena v verjetni višini izplačil in ob upoštevanju upravičenosti odškodninskega zahtevka. Ustreznost višine oblikovanih škodnih rezervacij se ob prihodu novih informacij redno opazuje in spreminja. Dodatno je oblikovana škodna rezervacija za nastale in neprijavljene škode. Pri oblikovanju teh rezervacij se uporablja»chain-ladder«metoda. Ločeno so narejene ocene za zavarovalno vrsto 1, zavarovalno vrsto 2, skupaj za zavarovalne vrste 8, 9 in 16 ter za zavarovalno vrsto 13. Predvideno je, da se bo vzorec preteklega škodnega dogajanja ponovil v prihodnosti, in da ne bo predvidenih sprememb zaradi ekonomskih, socialnih, političnih in drugih vplivov. Pri produktu ZP (zavarovalna vrsta 2) so oblikovane dodatne rezervacije v višini 30% rizične premije. Oblikovana je tudi rezervacija za stroške obdelave škod ob upoštevanju povprečne izplačane škode v letu 2009, višine stroškov za vsak zaključeni zavarovalni primer in ob pričakovanem številu nezaključenih (prijavljenih in neprijavljenih) zavarovalnih primerov na 31.12.2009. Skupna škodna rezervacija je zmanjšana zaradi zastaranj. Rezervacije za prenosne premije Rezervacije za prenosne premije so oblikovane po metodi 1/365 (pro rata temporis) za vsako zavarovalno pogodbo posebej. Rezervacije za prenosne premije so znižane za sorazmerni del stroškov pridobivanja zavarovanj, in sicer glede na zavarovalno vrsto: - nezgodna zavarovanja za 15% prenosne premije (zavarovalna vrsta 1), LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 57

- zdravstvena zavarovanja za 10% prenosne premije (zavarovalna vrsta 2), - zavarovanje požara in elementarnih nesreč za 15% prenosne premije (zavarovalna vrsta 8), - druga škodna zavarovanja za 20% prenosne premije (zavarovalna vrsta 9), - splošno zavarovanje odgovornosti za 20% prenosne premije (zavarovalna vrsta 13), - zavarovanje različnih finančnih izgub za 20% prenosne premije (zavarovalna vrsta 16). Rezervacije za bonuse in popuste in ostale zavarovalno-tehnične rezervacije Rezervacije za bonuse in popuste in ostale zavarovalno-tehnične rezervacije za premoženjska zavarovanja niso oblikovane. Udeležba zavarovanj pri dobičku Premoženjska zavarovanja nimajo udeležbe pri dobičku. Spremembe v predpostavkah: V letu 2009 ni prišlo do sprememb pri metodologiji izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij za premoženjska zavarovanja. Življenjska zavarovanja Matematične rezervacije Matematična rezervacija se izračunava z diferencirano Zillmerjevo metodo. Zillmerjeva rezerva se poveča za še neizplačan del sklenitvenih stroškov. Dodatek k neto premiji iz naslova stroškov pridobivanja zavarovanj je omejen s 3,5% zavarovalne vsote, enakomerno razdeljene na vse prihodnje premije, plačane v pogodbenem obdobju oz. dejanske, v premijo vračunane stroške pridobivanja zavarovanj, enakomerno porazdeljene na prihodnje premije, ki bodo plačane v pogodbenem obdobju trajanja zavarovanja (Sklep o podrobnejših pravilih in minimalnih standardih za izračun zavarovalno tehničnih rezervacij - Uradni list RS, 3/01, 69/01, 85/05 in 66/08). Pri oblikovanju matematične rezervacije se primerja višino matematične rezervacije po poslovnem načrtu posameznega produkta in matematične rezervacije s 3,5% zillmeriranjem. Matematična rezervacija je oblikovana v višini maksimuma omenjenih vrednosti. Vračunana obrestna mera in tablice umrljivosti so enake tistim, ki se uporabljajo pri izračunu premije in se tekom zavarovalne dobe zavarovanja ne spreminjajo. Matematična rezervacija je vedno oblikovana vsaj v višini odkupne vrednosti zavarovanja. Negativne matematične rezervacije na bilančni dan so bile postavljene na nič. Matematične rezervacije so nominirane v EUR. Pri zavarovanjih z naložbenim tveganjem je matematična rezervacija enaka vrednosti enot premoženja na bilančni dan po posamezni pogodbi. Zavarovanja, pri katerih je število enot na bilančni dan negativno, se obravnava kot zavarovanja s stanjem nič enot. V zavarovalnici imamo izračunavanje matematične rezervacije računalniško podprto. Uporabljata se dva informacijska sistema, eden za klasična življenjska zavarovanja in del naložbenih zavarovanj, drugi za naložbena zavarovanja razvita s strani matične družbe. 58 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Škodne rezervacije Škodne rezervacije za že nastale in prijavljene škode so oblikovane posamično po odškodninskih zahtevkih (popis škod). Škodna rezervacija na bilančni dan je postavljena v verjetni višini in ob upoštevanju upravičenosti odškodninskega zahtevka. Dodatno je oblikovana škodna rezervacija za nastale in neprijavljene škode. Pri oblikovanju teh rezervacij se je uporabila»chain ladder«metoda. Ločeno je bila narejena ocena verjetne višine te rezervacije za dodatna nezgodna zavarovanja, ki so del življenjskih zavarovanj ter za čisti rizik smrti. Oblikovana je tudi rezervacija za stroške obdelave škod ob upoštevanju povprečne izplačane škode v letu 2009, višine stroškov za vsak zaključeni zavarovalni primer in ob pričakovanem številu nezaključenih (prijavljenih in neprijavljenih) zavarovalnih primerov na dan 31.12.2009. Rezervacije za prenosne premije Rezervacije za prenosne premije so oblikovane po metodi 1/365 (pro rata temporis) za vsako zavarovalno pogodbo posebej. Za naložbena zavarovanja se te rezervacije ne oblikujejo. Rezervacije za bonuse in popuste in ostale zavarovalno-tehnične rezervacije Rezervacije za bonuse in popuste in druge zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska zavarovanja niso oblikovane. Tablice umrljivosti Pri novejših produktih se uporabljajo slovenske tablice umrljivosti 2000/02 ali pa 1993/95, medtem ko se pri starejših produktih, katere se na bilančni datum ne prodaja več, uporabljajo starejše avstrijske tablice umrljivosti. Zadnje ima vpliv na večjo matematično rezervacijo, kot če bi se uporabljale novejše tablice. Udeležba zavarovanj pri dobičku Do udeležbe pri dobičku so upravičeni naslednji produkti: 1. skupina: M10+, M10+/05, MB, MBH, MBH/05, MDD, MG, MG/05, MGK-BA-SK, MGK, MGK/05, MGN, MH, MI5/10, MIA, MIN, MIN/05 MINA, MPM, MPMF, MPMM, MV, MV/05, MVN, MT, MT/05, MTN in SIMG, 2. skupina: MGE, MGE/05, MPEM in MVE/05, 3. skupina: RENT1 do RENT6 in RI1 do RI4. Zavarovanja 1. skupine so upravičena do pripisa dobička, če se na dan pripisa dobička (31.12.) nahajajo vsaj v tretjem zavarovalnem letu, zavarovanja 2. skupine vsaj v drugem zavarovalnem letu, medtem ko za zavarovanja 3. skupine ni časovnih omejitev. Dobiček se pripisuje kot dobiček na matematično rezervo (dobiček iz obresti) in dobiček na zavarovalno vsoto (dobiček iz umrljivosti). Do dobička na zavarovalno vsoto niso upravičena LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 59

zavarovanja 2. in 3. skupine ter stara rentna zavarovanja (MPM*) iz 1. skupine in vsa zavarovanja, za katera se premija več ne plačuje. Pripisani dobiček se obravnava kot novo zavarovanje k osnovnemu zavarovanju, in sicer kot zavarovanje z enkratnim plačilom premije, brez vseh stroškov obremenitve. To dodatno zavarovanje, ki je obravnavano, kot da bi se začelo sredi leta, je prav tako upravičeno do pripisa dobička, in sicer samo do dobička iz obresti. Pri rentnih zavarovanjih se pripisani dobiček pretvori v rento, če se renta že izplačuje, sicer pa velja zgoraj opisana tehnika. Vsem klasičnim življenjskim zavarovanjem (1. in 2. skupina) se v primeru trajanja zavarovanja več ali enako 15 let ob doživetju pripiše še končni dobiček. Končni dobiček se pripiše v odstotku zadnjega pripisa dobička iz obresti na celotno zavarovalno vsoto (zavarovalna vsota osnovnega zavarovanja in dopolnilnih zavarovanj ter zavarovalna vsota do tedaj pripisanega dobička). V zavarovalnici pripisan dobiček vodimo znotraj matematične rezervacije. Za izplačilo končnega dobička se oblikuje ustrezna matematična rezervacija. Spremembe v predpostavkah V letu 2009 ni prišlo do sprememb pri metodologiji izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij za življenjska zavarovanja, kot tudi pri uporabljenih tablicah umrljivosti. 16.1.2 Test ustreznosti oblikovanih obveznosti Življenjska zavarovanja Življenjska zavarovanja brez zavarovanj z naložbenim tveganjem Zadostnost matematične rezervacije se preverja na vsak bilančni datum s pomočjo predvidenih prihodnjih denarnih tokov. Celoten portfelj je razdeljen na več delov glede na karakteristike zavarovanj in starost zavarovancev. Test ustreznosti oblikovanih obveznosti se naredi za vsak del posebej. Ob nezadostnosti oblikovanih obveznosti posameznega dela se kot dodatna rezervacija pripozna celoten znesek primanjkljaja (presežek enega dela ne izravnava primanjkljaja v drugem), če je le ta signifikanten. Denarni tokovi so ocenjeni za vsako prihodnje leto posebej. S pomočjo primerne diskontne stopnje je izračunana njihova skupna sedanja vrednost na zadnji dan obračunskega obdobja. Vsota denarnih tokov v posameznem letu je izračunana kot: Premija Provizija Izplačila (skupaj z dobičkom) Administrativni stroški, pri čemer gre pri izplačilih za vsa izplačila iz naslova smrti, bolezni, doživetij, stornacij in stroškov. 60 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Predpostavke: - predvideva se, da so izbrani deli portfelja precej homogeni in da bi obdelava posameznih pogodb prinesla podobne rezultate kot obdelava celega dela kot enote, - izračunana povprečna starost opazovanega dela portfelja se uporabi za starost vseh v tem delu portfelja; ta starost je izračunana za trenutno leto in vsa ostala leta, z upoštevanjem predpostavke, da starostna struktura ostane takšna, kot da vsa zavarovanja doživijo, - umrljivost se izračuna z uporabo povprečne starosti in deleža moških/žensk v opazovanem delu portfelja ter tablic umrljivosti Slo 00-02; dodatno se uporablja korekcijski faktor 0,8, ki predstavlja nižjo smrtnost portfelja od standardnih tablic, - obolevnost se izračuna z uporabo povprečne starosti in deleža moških/žensk v opazovanem delu portfelja ter tablic obolevnosti za Slovenijo; dodatno se uporablja korekcijski faktor 0,8, ki predstavlja nižjo obolevnost portfelja od standardnih tablic, - stopnja storna se izračuna na podlagi podatkov preteklih let, - za strukturo doživetij se predpostavlja, da bo enaka kot v primeru doživetja vseh pogodb, - stroški provizij se izračunajo na podlagi projekcije predvidenih izplačanih provizij, - stroški obdelave škod so ocenjeni kot delež vseh škod, izračunan iz preteklih let, ocenjeno je, da se ta delež v prihodnjih letih niža (glede na spremembo strukture izplačil) - administrativni stroški so ocenjeni kot delež letne premije, skupaj s pričakovano letno inflacijo 3%; delež je izračunan na podlagi preteklih let; iz teh stroškov je izločena izplačana provizija lastnih prodajnih mrež (le-ta je upoštevana znotraj stroškov provizij), - diskontna stopnja je simulirana s spot rate-i ECB (Evropske centralne banke) na dan 31.12.2009, ki so zmanjšani za 0,25% zaradi vgrajenih možnosti in garancij. Test ustreznosti oblikovanih obveznosti za življenjska zavarovanja brez zavarovanj z naložbenim tveganjem na dan 31.12.2009 pokaže, da je postavljena matematična rezerva skupaj z matematično rezervo dobička dovolj visoka, da pokrije vse obveznosti iz prihodnjih denarnih tokov. Test ustreznosti oblikovanih obveznosti ne vsebuje rentnih zavarovanj, saj le-ta predstavljajo nesignifikanten vpliv na celoto. Spremembe v predpostavkah: Zaradi želje prilagoditi se evropskim smernicam, je zavarovalnica ob upoštevanju predlagane metodologije izračuna krivulje obrestnih mer s strani CEIOPS-a, ki ga uporablja Evropska Centralna Banka, ustrezno spremenila predpostavke za izračun LAT testa življenjskih zavarovanj. V poslovnem letu 2009 je tako pri izračunu izhajala iz krivulje obrestnih mer»ecb spot«na bilančni dan. Pravtako v izračunu kot obveznost ne upošteva prihodnjih diskrecijskih dobičkov, saj izračun ne upošteva vira, iz katerega se ta obveznost krije. Življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem Test ustreznosti oblikovanih obveznosti pri življenjskih zavarovanjih z naložbenim tveganjem se minimizira na minimalni test ustreznosti vkalkuliranih stroškov. To pomeni, da je potrebno primerjati pričakovani sedanji vrednosti prihodkov in odhodkov. Test se opravlja za celoten naložbeni portfelj na LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 61

vsak bilančni datum s pomočjo predvidenih prihodnjih denarnih tokov za prihodke in stroške. Ob ugotovitvi primanjkljaja pri minimalnem testu ustreznosti vkalkuliranih stroškov, se kot dodatna rezervacija pripozna celoten znesek primanjkljaja, če je le ta signifikanten. Denarni tokovi so ocenjeni za vsako bodoče leto posebej. S pomočjo primerne diskontne mere je izračunana njihova skupna sedanja vrednost na zadnji dan obračunskega obdobja. Vsota denarnih tokov v posameznem letu je izračunana kot: Vkalkulirani stroški Provizija Administrativni stroški. Predpostavke: - vkalkulirani stroški: dejanski prihodnji prihodki trenutnega portfelja v primeru doživetja vseh pogodb, - stroški provizij se izračunajo na podlagi projekcije predvidenih izplačanih provizij, - administrativni stroški so ocenjeni kot ustrezen delež predvidene premije skupaj s pričakovano letno inflacijo 3%, - predvideno je, da se portfelj zmanjšuje s stopnjo 5% na leto (poleg doživetij, ki so natančno določena); posledično se z enako stopnjo zmanjšujejo tudi vsi denarni tokovi, - diskontna stopnja je simulirana s spot rate-i ECB (Evropske centralne banke) na dan 31.12.2009, ki so zmanjšani za 0,25% zaradi vgrajenih možnosti in garancij. Minimalni test ustreznosti vkalkuliranih stroškov za življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem na dan 31.12.2009 pokaže, da ni potrebe po oblikovanju dodatnih obveznosti, saj je pričakovana sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov pozitivna. Spremembe v predpostavkah Zaradi želje prilagoditi se evropskim smernicam, je zavarovalnica ob upoštevanju predlagane metodologije izračuna krivulje obrestnih mer s strani CEIOPS-a, ki ga uporablja Evropska Centralna Banka, ustrezno spremenila predpostavke za izračun LAT testa življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem. V poslovnem letu 2009 je tako pri izračunu izhajala iz krivulje obrestnih mer»ecb spot«na bilančni dan. Premoženjska zavarovanja Test ustreznosti oblikovanih obveznosti pri premoženjskih zavarovanjih se pripravi na vsak bilančni datum za: - Nezgodna zavarovanja (zavarovalna vrsta 1), - Zdravstvena zavarovanja (zavarovalna vrsta 2), - Zavarovanja požara in elementarnih nesreč (zavarovalna vrsta 8), - Druga škodna zavarovanja (zavarovalna vrsta 9), - Splošno zavarovanje odgovornosti (zavarovalna vrsta 13), - Zavarovanja različnih finančnih izgub (zavarovalna vrsta 16). Test ustreznosti oblikovanih obveznosti je omejen na obveznosti iz prenosnih premij. Za škodne rezervacije pa štejemo, da so oblikovane v pravi višini. Test ustreznosti oblikovanih obveznosti je torej pri premoženjskih zavarovanjih omejen na neiztekli del obstoječih pogodb. Narejen je na podlagi 62 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

primerjave pričakovanih škod in stroškov (pripadajočih neizteklim obdobjem obstoječih pogodb) na bilančni datum z višino prenosnih premij teh pogodb. Pričakovani denarni tokovi za škode in stroške so ocenjeni s pomočjo dogajanja opazovanega portfelja v preteklosti. Torej, veljavnost formule: Prenosna premija * (Razmejeni škodni količnik + Delež administrativnih stroškov v premiji) < Prenosna premija, zagotavlja ustreznost oblikovanih obveznosti. Predpostavke: - predvideva se, da so pogodbe znotraj zavarovalne vrste precej homogene in da bi obdelava posameznih pogodb prinesla podobne rezultate kot obdelava zavarovalne vrste kot enote, - ocenjeni razmejeni škodni količnik se dobi s pomočjo razmejenih škodnih količnikov preteklih let, - ocenjeni delež administrativnih stroškov v premiji se dobi s pomočjo deležev administrativnih stroškov v premiji v preteklih letih. Test ustreznosti oblikovanih obveznosti za premoženjska zavarovanja na dan 31.12.2009 pokaže, da ni potrebe po oblikovanju dodatnih obveznosti. Spremembe v predpostavkah V letu 2009 ni prišlo do sprememb v predpostavkah. 16.1.3 Analiza občutljivosti testa ustreznosti oblikovanih obveznosti Višina obveznosti zavarovalnice je odvisna od sprememb v trendu smrtnosti in obolevnosti, stopnji storna, višini stroškov ter diskontni stopnji, ki se uporablja pri oceni oblikovanih obveznosti. V zavarovalnici smo izvedli analizo občutljivosti testa ustreznosti oblikovanih obveznosti na zadnji dan obračunskega obdobja. Pri tem smo variirali ključne dejavnike, ki imajo največji vpliv na sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov. Življenjska zavarovanja brez zavarovanj z naložbenim tveganjem Analiza občutljivosti testa ustreznosti oblikovanih obveznosti je narejena za klasična življenjska zavarovanja. Osnovna vrednost sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov je izračunana pod predpostavkami iz t.č. 16.1.2. in je izražena z izhodiščno vrednostjo -100. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 63

Tabela 13: Sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov (klasična življenjska zavarovanja) - relativno glede na izhodiščno vrednost Parameter analize občutljivosti Vrednost Razmerje glede na bilančno mat. rezervo Sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov - izhodiščna vrednost -100 Presežek Diskontna stopnja + 100 bazičnih točk -78,45 Presežek Diskontna stopnja - 100 bazičnih točk -126,98 Presežek Smrtnost in obolevnost + 10% -102,73 Presežek Stroški obdelave škod +10% -100,55 Presežek Stopnja storna +10% -102,37 Presežek Administrativni stroški + 10% -103,79 Presežek Spremembe v predpostavkah prikazujejo najbolj verjetne spremembe, ki bi imele najbolj signifikanten učinek na rezultat zavarovalnice neposredno preko drugačne višine obveznosti. Najbolj verjetne spremembe ne predstavljajo pričakovanih sprememb, kot tudi ne najbolj črnih scenarijev. Analiza občutljivosti je narejena tako, da se posamično spremeni vrednost le enega od opazovanih parametrov. Tako je analizirana občutljivost rezultata na smrtnost in obolevnost, pri čemer sta smrtnost in obolevnost pri klasičnih življenjskih produktih povečani za 10%. Podobno sta analizirani občutljivost rezultata na spremembo višine stroškov obdelave škod in občutljivost na spremembo stopnje storna. Prav tako se vpliv spremembe administrativnih stroškov analizira preko 10% povečanja administrativnih stroškov, ki odpadejo na klasična življenjska zavarovanja. Kot sledi iz zgornje analize občutljivosti je sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov najbolj občutljiva na spremembe v diskontni stopnji, katero smo variirali za 100 bazičnih točk v obe smeri. Morebiten primanjkljaj bi teoretično glede na zgornje rezultate nastal ob kombinaciji več negativnih dejavnikov, ki bi se zgodili naenkrat in v višini večji od zgoraj testiranih. Življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem Analiza občutljivosti minimalnega testa ustreznosti vkalkuliranih stroškov je narejena za življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem, pri čemer se test ustreznosti oblikovanih obveznosti pri življenjskih zavarovanjih z naložbenim tveganjem minimizira na minimalni test ustreznosti vkalkuliranih stroškov. Osnovna vrednost sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov je izračunana pod predpostavkami iz t.č. 16.1.2. in je izražena z izhodiščno vrednostjo 100. 64 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Tabela 14: Sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov (naložbena življenjska zavarovanja) - relativno glede na izhodiščno vrednost Parameter analize občutljivosti Vrednost Rezultat testa Sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov - izhodiščna vrednost 100 Presežek Diskontna stopnja + 100 bazičnih točk 109,92 Presežek Diskontna stopnja - 100 bazičnih točk 87,46 Presežek Stopnja storna +10% 105,48 Presežek Administrativni stroški + 10% -18,84 Primanjkljaj Spremembe v predpostavkah prikazujejo najbolj verjetne spremembe, ki bi imele najbolj signifikanten učinek na rezultat zavarovalnice neposredno preko drugačne višine obveznosti. Najbolj verjetne spremembe ne predstavljajo pričakovanih sprememb, kot tudi ne najbolj črnih scenarijev. Analiza občutljivosti je narejena tako, da se posamično spremeni vrednost le enega od opazovanih parametrov. Tako je analizirana občutljivost rezultata na spremembo stopnje storna, pri čemer je stopnja storna pri življenjskih produktih z naložbenim tveganjem povečana za 10%. Podobno je analizirana občutljivost rezultata na spremembe v diskontni stopnji, katero smo variirali za 100 bazičnih točk v obe smeri. Kot sledi iz zgornje analize občutljivosti je sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov najbolj senzibilna na spremembe v višini administrativnih stroškov, katere smo povečali za 10%. Samo v omenjenem primeru pride do primanjkljaja. Premoženjska zavarovanja Pri premoženjskih zavarovanjih imajo največji vpliv na oblikovane obveznosti morebitne izgube na sodiščih. Le-te so odvisne od pravnih, političnih, ekonomskih in socialnih trendov. V zavarovalnici verjamemo, da kvantificiranje občutljivosti zgornjih dogodkov na premoženjske obveznosti ni smiselno. 16.1.4 Določila in pogoji zavarovalnih pogodb, ki imajo materialen vpliv na znesek, čas in negotovost prihodnjih denarnih tokov Življenjska zavarovanja Dobiček Večina klasičnih življenjskih zavarovanj je udeležena pri dobičku. Dobiček se pripisuje ob koncu vsakega leta za preteklo leto. Premije Premije vseh življenjskih zavarovanj so vezane na EUR in so plačljive ali v rednih ali enkratnih obrokih. Pri nekaterih produktih zavarovalci lahko izberejo indeksno klavzulo, s katero se ohranja realna vrednost zavarovalnih dajatev in premij. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 65

Zavarovanja za primer smrti Tradicionalna zavarovanja za primer smrti nudijo kritja za primer smrti, nezgodne smrti in nezgodne invalidnosti. Premije je možno plačevati v rednih ali v enkratnih obrokih. Zavarovalna dajatev za primer smrti se v višini dogovorjene zavarovalne vsote izplača le v primeru smrti tekom zavarovalne dobe. Zavarovanja za primer smrti in doživetja Ta zavarovanja predstavljajo največji delež v portfelju zavarovalnice. Premije je možno plačevati v rednih ali v enkratnih obrokih. Nudijo se kritja smrti, nezgodne smrti, nezgodne invalidnosti, novejša zavarovanja pa nudijo tudi kritje določenih hujših bolezni. Zavarovalne dajatve se praviloma izplačajo v enkratnem znesku, medtem ko ob doživetju zavarovalec lahko izbere rentni način izplačevanja zavarovalne vsote in pripisanega dobička. Zavarovanja z naložbenim tveganjem Pri tovrstnih zavarovanjih zavarovalec prevzame naložbeno tveganje, medtem ko je zavarovalnica udeležena na stroških in rezultatu iz naslova smrtnosti. Pri zavarovanjih z naložbenim tveganjem gre praviloma za kombinacijo zavarovanja za primer smrti in investicijo v razne investicijske sklade. Premije je možno plačevati v rednih ali v enkratnih obrokih. Paleta naložbenih zavarovanj v Merkur zavarovalnici, d.d., je široka in s tem se nudijo potencialnim zavarovalcem tudi dodatne možnosti kapitalske garancije, dodatna vplačila, predujem itd. Rentna zavarovanja V prodajni paleti so takojšnja ter odložena rentna zavarovanja, časovno omejena ter doživljenjska rentna zavarovanja ter rentna zavarovanja z ali brez garantirane dobe izplačevanja rente. V primeru izbire odložene dobe, velja v tej dobi zavarovanje za primer smrti, pri čemer je zavarovalna dajatev v višini že vplačanih premij. Premijo je možno plačevati v rednih ali v enkratnih obrokih. Premoženjska zavarovanja Premoženjska zavarovanja obsegajo naslednja zavarovanja iz zavarovalnih vrst: - Nezgodna zavarovanja (zavarovalna vrsta 1), - Zdravstvena zavarovanja (zavarovalna vrsta 2), - Zavarovanja požara in elementarnih nesreč (zavarovalna vrsta 8), - Druga škodna zavarovanja (zavarovalna vrsta 9), - Splošno zavarovanje odgovornosti (zavarovalna vrsta 13) in - Zavarovanja različnih finančnih izgub (zavarovalna vrsta 16). Zavarovalne pogodbe se sklepajo za določeno zavarovalno dobo in zavarovalno vsoto, ki je tudi največja možna dajatev zavarovalnice v primeru škodnega dogodka. Le-ti predstavljajo za zavarovalnico glavni vir negotovosti in imajo neposreden vpliv na višino in čas prihodnjih denarnih tokov. 66 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Nezgodna zavarovanja Nezgodna zavarovanja so lahko samostojna ali pa se dodajo k življenjskim zavarovanjem. Kritja nezgodnih zavarovanj lahko obsegajo: nezgodno smrt, nezgodno invalidnost, dnevno nadomestilo, bolnišnično nadomestilo, nadomestilo za zdravljenje, nezgodno rento ali stroške nezgode. Premija pri nezgodnih zavarovanjih se praviloma obračuna glede na nevarnostni razred, v katerega se razvrsti zavarovanca. Možno je izbrati čas kritja (celodnevno, med službenim časom ali pa samo v prostem času) in obliko zavarovanja (kolektivno, partnersko ali posamično). Zdravstvena zavarovanja Pri zdravstvenih zavarovanjih se kritja razlikujejo glede na vrsto posameznega produkta. Na eni strani ločimo zdravstvene produkte, ki sledijo logiki življenjskih zavarovanj samostojno kritje določenih hudih bolezni, na drugi strani pa so zdravstvena zavarovanja, ki nudijo izplačila zavarovalnih dajatev v primeru določenega dogodka (bolnišnično nadomestilo, dnevno nadomestilo, nadomestilo za obisk zdravilišča, nadomestilo za spremljajočo osebo in potne stroške ter nadomestilo za rojstvo otroka). Pri zdravstvenih produktih imajo vitalno vlogo čakalne dobe, ki določajo kdaj posamezno zavarovalno kritje dejansko začne veljati. Zavarovanja požara in elementarnih nesreč ter druga škodna zavarovanja Splošno so ta zavarovanja ločena na industrijska in individualna zavarovanja. Pri obeh uporabljamo pri sklepanju tovrstnih zavarovanj tehnike ocenjevanja potencialnega zavarovalnega tveganja. Pri individualnih zavarovanjih je kritje večinoma omejeno na stavbe in opremo. Škode se prijavljajo tekoče in so v povprečju poravnane brez večjih zamud. Splošno zavarovanje odgovornosti Pri tovrstnih zavarovanjih zavarovalno kritje predstavlja predvsem odgovornost glede hiše in posesti po zakonskih določilih, z določeno zavarovalno vsoto za materialne škode proti tretji osebi in nematerialne ter druge škode, ki izhajajo iz teh materialnih škod in ki so v povezavi z oškodovancem. Zavarovanja različnih finančnih izgub Zavarovalno kritje je definirano kot povrnitev izgube obratovalnega dobička in tekočih izdatkov obrata, nastalih zaradi popolnega ali delnega obratovalnega zastoja, ki je posledica v primeru požara nastalih škod, za katere je sklenjeno požarno zavarovanje. Pri tovrstnih zavarovanjih trenutno ne beležimo škodnega dogajanja. 16.2 Finančna tveganja 16.2.1 Tržno tveganje Portfelj finančnih instrumentov zavarovalnice je izpostavljen tržnim spremenljivkam, na katere zavarovalnica nima vpliva. Te spremenljivke so tržne obrestne mere in z njimi povezane cene dolžniških instrumentov, cene lastniških vrednostnih papirjev in investicijskih skladov, tečaji tujih valut LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 67

in drugi dejavniki ki posredno ali neposredno vplivajo na vrednotenje finančnih instrumentov v portfelju. V okviru tržnih tveganj zavarovalnica posebno pozornost posveča naslednjim tveganjem: Tveganje spremembe cen finančnih inštrumentov (pozicijsko tveganje) Tveganje spremembe cen finančnih inštrumentov pomeni tveganje izgube zavarovalnice zaradi spremembe tržne vrednosti finančnih inštrumentov. Pozicijsko tveganje lahko razdelimo na posebno in splošno tveganje. Posebno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe cene finančnega inštrumenta zaradi dejavnikov v zvezi z njegovim izdajateljem. Splošno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe finančnega inštrumenta zaradi splošnih sprememb na finančnih trgih, ki niso neposredno povezane s posameznim izdajateljem ali dejavnostjo. Sprememba tržnih tečajev vpliva na tržne lastniške in dolžniške vrednostne papirje zavarovalnice. Zavarovalnica obvladuje posebno pozicijsko tveganje z upoštevanjem omejitev, ki jih predpisuje zakon o zavarovalništvu, s sprejetimi internimi naložbenimi smernicami in individualno presojo odgovornih za upravljanje z naložbami. Naložbene smernice omejujejo maksimalno dovoljeno izpostavljenost zavarovalnice do komercialnih izdajateljev, posameznih regij in posameznih naložbenih nepremičnin. Splošno pozicijsko tveganje zavarovalnica obvladuje z razpršenostjo naložb v različne regije in s klasifikacijo dela finančnih inštrumentov v portfelj v posesti do zapadlosti, s čimer se izloči efekt tržnega vrednotenja na izbrane finančne inštrumente. Tveganje spremembe tržnih obrestnih mer Obrestno tveganje pomeni izpostavljenost zavarovalnice neugodnim spremembam tržne ravni obrestnih mer. Spremembe obrestne mere vplivajo tako na prihodke iz naslova obresti kot na ekonomsko vrednost kapitala, ki se spreminja v skladu s sedanjo vrednostjo prihodnjih denarnih tokov dolžniških vrednostnih papirjev razporejenih na portfelj razpoložljiv za prodajo. Obrestno tveganje denarnega toka je tveganje, da bodo prihodnji denarni tokovi iz finančnega instrumenta oz. iz dejavnosti nihali zaradi spreminjanja tržnih obrestnih mer, in da zavarovalnica ne bo sposobna investirati prilivov iz obstoječega portfelja in prilivov iz naslova prejetih premij z zajamčenim donosom. Obrestno tveganje poštene vrednosti pa je tveganje, da bo poštena vrednost dolžniških vrednostnih papirjev nihala zaradi gibanja tržnih obrestnih mer. Za zavarovalnico to tveganje pomeni, da v primeru ekstremnih nihanj ne bi bila sposobna zagotavljati kritja zavarovalno tehničnih rezervacij hkrati pa bi takšna situacija negativno vplivala na ekonomski kapital zavarovalnice in z njim povezano kapitalsko ustreznost. Valutno tveganje Valutno tveganje pomeni izpostavljenost zavarovalnice posledicam sprememb deviznih tečajev. Le te se izkazujejo neposredno na poslovnem rezultatu zavarovalnice v letu, v katerem nastanejo. Zavarovalnica obvladuje valutno tveganje z upoštevanjem omejitev, ki jih nalaga zakon o 68 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

zavarovalništvu in z upoštevanjem internih naložbenih smernic, ki opredeljujejo vrste in obseg izpostavljenosti naložbenega portfelja tujim valutam. 16.2.2 Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje, da zavarovalnica ni sposobna nemoteno zagotavljati sredstev za poravnavo svojih zapadlih obveznosti. Skrbno upravljanje z likvidnostjo in predvidevanje možnih izrednih dogodkov je pomemben dejavnik v poslovanju zavarovalnice, pri čemer zavarovalnica sledi naslednjim ciljem: - zagotavljanje izpolnjevanja vseh obveznosti zavarovalnice do zavarovancev in dobaviteljev, - zagotavljanje količnika likvidnosti, ki ga predpisuje Agencija za zavarovalni nadzor, - racionalno upravljanje z likvidnostjo zavarovalnice ob minimizaciji oportunitetnih stroškov. Zavarovalnica obvladuje kratkoročno likvidnostno tveganje s skrbnim planiranjem denarnih pritokov in odtokov in z visokim deležem tržnih likvidnih naložb v portfelju. Dolgoročno likvidnost, predvsem na področju življenjskih zavarovanj, zavarovalnica zagotavlja na način, da skuša v čim večji meri izenačevati ročnost naložb in obveznosti, ki izhajajo iz pogodb življenjskih zavarovanj. Posebno pozornost zavarovalnica posveča preverjanju zmožnosti, da do dospetja obdrži v portfelju vse naložbe, ki so bile razvrščene v portfelj v posesti do zapadlosti. 16.2.3 Kreditno tveganje Kreditno tveganje pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika, kar pomeni da zavarovalnica ob zapadlosti ne bo prejela celotne vrednosti svojih terjatev, ki izhajajo iz finančnega inštrumenta. Zavarovalnica obvladuje kreditno tveganje iz naslova finančnih sredstev na način, da spoštuje omejitve izpostavljenosti do posameznega izdajatelja, ki jih predpisuje zakon o zavarovalništvu in sledi usmeritvam, ki jih postavljajo interno sprejete naložbene smernice. Zavarovalnica ima skladno z naložbeni smernicami postavljene limite izpostavljenosti do posameznih regij in držav. Zavarovalnica spremlja izpostavljenost do posameznih oseb in skupine povezanih oseb. Zavarovalnica spremlja strukturne deleže po posameznih skupinah naložb, deleže finančnih naložb glede na bonitetno oceno. Zavarovalnica spremlja kreditno tveganje izdajateljev v portfelju, in sicer z rednim preverjanjem bonitetne ocene izdajateljev v portfelju (če le ta obstaja) oz. z izvajanjem lastnih postopkov. Kreditno tveganje iz naslova terjatev iz zavarovalnih pogodb predstavlja tveganje, da stranka ne poravna obveznosti za premijo, ki izhaja iz pogodbe. Zavarovalnica obvladuje tveganje neplačila z opominjanjem strank o neplačanih obveznostih. V primerih ko stranka obveznosti, kljub pozivu ne poravna se zavarovalna pogodba prekine v skladu s splošnimi zavarovalnimi pogoji, kar pomeni da se storitev ne opravlja. Kreditno tveganje iz naslova pozavarovalnih pogodb predstavlja tveganje, da pozavarovalnica ne poravna obveznosti ob zapadlosti. Zavarovalnica obvladuje tveganja z razpršenostjo pozavarovanja preko matične družbe in drugih pozavarovalnic. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 69

16.2.4 Analiza občutljivosti Analiza zapadlosti Pri izdelavi analize zapadlosti so se upoštevale specifičnosti portfelja zavarovalnice, kjer najpomembnejši delež premoženja predstavljajo naložbe kritnega sklada življenjskih zavarovanj. Za zavarovalnico je analiza zapadlosti pomembna iz naslednjih razlogov: - zaradi zmanjševanja tveganja zmanjšanja tržnih obrestnih mer je pomembno, da je ročnost naložb iz naslova življenjskih zavarovanj v čim večji meri usklajena z ročnostjo obveznosti, - usklajenost med naložbami in obveznostmi je zaželena tudi iz naslova obvladovanja dolgoročne likvidnosti. Pri izdelavi analize zapadlosti so se upoštevale naslednje predpostavke: - ročnost naložb se je izračunavala in zaokroževala na eno leto, - pri naložbah v predujme na račun odkupne vrednosti se je upoštevala končna zapadlost zavarovalne pogodbe, - delnice, investicijski skladi so se upoštevali kot naložbe brez zapadlosti. Zavarovalnica je na bilančni datum izkazovala sredstva v višini 263.394,3 TEUR. Sredstva z zapadlostjo krajšo od 10 let so predstavljale 55% portfelja,sredstva z zapadlostjo med 10 in 20 let so predstavljale 28%,sredstva z zapadlostjo daljšo od 20 let predstavljajo 10% portfelja. Sredstva brez zapadlosti pa 7% portfelja Primerjava s strukturo obveznosti pokaže da sredstva ročnosti do 10 let presegajo obveznosti, medtem ko so sredstva z ročnostjo daljše od 10 let nižja od obveznosti, kar zavarovalnico v določeni meri izpostavlja tveganju tržnih obrestnih mer in z njim povezanim tveganjem reinvestiranja, hkrati pa zagotavlja ugodno situacijo kar se tiče zagotavljanja likvidnosti. V primerjavi s preteklim letom se je starostna struktura sredstev spremenila v korist sredstev z ročnostjo daljšo od 10 let saj je delež teh sredstev na 31.12.2009 glede na primerjalno obdobje povečal za dve odstotni točki hkrati pa se je glede na preteklo obdobje delež sredstev brez zapadlosti povečal za dve odstotni točki. Delež naložb razporejenih v portfelj v posesti do zapadlosti se je glede na preteklo obdobje povečal in znaša 52%. Zavarovalnica je na bilančni datum v svojih poslovnih knjigah izkazovala naložbe v dolžniške kapitalske inštrumente, ki še niso zapadle v plačilo. Zavarovalnica na bilančni datum ne izkazuje finančnih naložb, ki bi zapadle v plačilo in bi bile neporavnane. 70 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Tabela 15: Analiza zapadlosti za leti 2008 in 2009 2009 prej kot v 1. letu med 1. in 5. letom med 5. in 10. letom med 10. in 15. letom med 15. in 20. letom več kot 20 let brez zapadlosti Dolžniški vrednostni papirji 8.035.047 39.544.895 78.385.740 50.814.532 22.153.939 26.600.713 225.534.865 Lastniški vrednostni papirji in deleži 4.437.057 4.437.057 Dobroimetja pri bankah 5.372.000 4.506.171 9.878.171 Predujmi na račun odkupne vrednosti 159.406 461.918 623.693 786.529 416.429 416.125 2.864.099 Posojila 1.710 4.726 6.436 Sredstva zavarovancev, ki prevz. nal. Tveganje 265.823 103.350 8.710.439 9.079.612 Terjatve za obresti 205.727 205.727 Terjatve do pozavarovateljev in zavarovanc 3.201.239 3.201.239 Oredmetena in neopredmetena sredstva 2.282.872 2.282.872 Naložbene nepremičnine 1.875.275 1.875.275 Druga sredstva in terjatve 2.703.809 2.703.809 Denar in denarni ustrezniki 1.325.110 1.325.110 Skupaj Sredstva 21.004.048 44.517.711 79.275.255 51.704.410 22.570.367 27.016.838 17.305.644 263.394.273 Zavarovalno tehnične rezervacije 18.621.493 27.656.254 37.135.211 60.432.032 24.995.497 36.077.804 7.336.570 212.254.862 Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življ. zavarovancev, ki prevz. Nal. tveganje 265.823 103.350 8.710.439 9.079.612 druge rezervacije in odloženi davki 622.963 622.963 Obveznosti iz poslovanja in druge obveznos 3.019.702 3.019.702 Kapital 2.223.057 36.194.077 38.417.134 Obveznosti 24.487.215 27.656.254 37.401.034 60.535.382 24.995.497 36.077.804 52.241.086 263.394.273 2008 prej kot v 1. letu med 1. in 5. letom med 5. in 10. letom med 10. in 15. letom med 15. in 20. letom več kot 20 let brez zapadlosti Dolžniški vrednostni papirji 1.150.073 47.656.834 67.006.795 28.483.534 28.284.128 27.310.928 199.892.292 Lastniški vrednostni papirji in deleži 3.430.654 3.430.654 Dobroimetja pri bankah 9.097.589 2.574.329 1.006.171 12.678.088 Predujmi na račun odkupne vrednosti 86.352 340.706 300.828 682.979 249.250 257.642 1.917.757 Posojila 131 16.169 16.300 Sredstva zavarovancev, ki prevz. nal. tveganje 253.989 130.650 5.413.872 5.798.511 Terjatve za obresti 127.804 127.804 Terjatve do pozavarovateljev in zavarovanc 4.651.488 4.651.488 Oredmetena in neopredmetena sredstva 2.262.184 2.262.184 Naložbene nepremičnine 449.621 449.621 Druga sredstva in terjatve 1.833.221 1.833.221 Denar in denarni ustrezniki 430.822 430.822 Skupaj Sredstva 17.377.479 50.588.038 68.567.783 29.297.162 28.533.378 27.568.570 11.556.331 233.488.741 Zavarovalno tehnične rezervacije 17.098.043 30.397.289 29.593.828 60.155.274 22.816.401 32.788.176 701.484 193.550.495 Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življ. zavarovancev, ki prevz. Nal. tveganje 253.989 130.650 5.413.872 5.798.511 druge rezervacije in odloženi davki 57.743 57.743 Obveznosti iz poslovanja in druge obveznos 2.456.083 2.456.083 Kapital -157.427 31.783.336 31.625.909 Obveznosti 19.454.442 30.397.289 29.847.817 60.285.924 22.816.401 32.788.176 37.898.692 233.488.741 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 71

Analiza obrestnega tveganja Najpomembnejši vir obrestnega tveganja portfelja zavarovalnice izhaja iz zagotavljanja zajamčene donosnosti življenjskih zavarovanj, ki predstavljajo glavnino obveznosti zavarovalnice. Efektivna donosnost finančnih instrumentov zavarovalnice, ki so obrestovani, znaša na bilančni datum 4,57% in se je primerjalno s preteklim letom zmanjšala za 12 bazičnih točk. Delež obrestovanih finančnih instrumentov v finančnih naložbah je na bilančni datum znašal 95% in se je v primerjavi s preteklim obdobjem zmanjšal za 1 odstotno točko. Na podlagi primerjave efektivne donosnosti portfelja z vračunano obrestno mero življenjskih zavarovanj lahko ugotovimo, da zavarovalnica iz naslova naložb lahko zagotavlja vračunano donosnost rezervacij. Efektivna donosnost portfelja na bilančni datum je ob predpostavki 8% donosnosti lastniških vrednostnih papirjev in 5% donosnosti naložbenih nepremičnin presegala vračunano obrestno mero življenjskih zavarovanj za 55%. Presežek efektivne donosnosti se je glede na preteklo obdobje zmanjšal za 4 odstotne točke. Obrestno tveganje poštene vrednosti se v zavarovalnici odraža v spremembi poštene (knjižne) vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, ki so razvrščeni na portfeljih: po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in razpoložljivi za prodajo. Sprememba tržne obrestne mere in z njimi povezane spremembe knjižne vrednosti naložb se v največji meri odražajo na postavki posebnega prevrednotevalnega popravka kapitala in v manjši meri na izkazu poslovnega izida. Sprememb tržnih obrestnih mer pomembno vpliva na sposobnost zavarovalnice, da z naložbami zagotavlja pokritost zavarovalno tehničnih rezervacij. Sprememba tržnih obrestnih mer vpliva na vrednotenje dolžniških vrednostnih papirjev s fiksnim obrestovanjem. Sprememba tržnih obrestnih mer ne vpliva na vrednost dolžniških vrednostnih papirjev s spremenljivo obrestno mero, ki na bilančni datum predstavljajo 3.507,3 TEUR (2008: 2.370,1 TEUR) ali 1,6% (2008: 1,2%) vseh naložb v dolžniške vrednostne papirje zavarovalnice. Simulacija spremembe obrestne krivulje je pokazala, da se vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, ob predpostavki dviga tržnih obrestnih mer za za 100 bazičnih točk zmanjša za cca. 2,4% (2008: 4%) vrednosti dolžniških VP na bilančni datum, v primeru padca tržnih obrestnih mer za 100 bazičnih točk pa se le ta poveča za cca 2,7% (2008: 4,6%) dolžniških VP na bilančni datum. Sprememba tržnih obrestnih mer vpliva na izkaz uspeha zavarovalnice, in sicer iz naslova spremembe obrestnih prihodkov naložb s spremenljivo obrestno mero in iz naslova spremembe vrednosti finančnih naložb, ki so razporejene v skupino po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. V primeru dviga tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk, bi zavarovalnica izkazovala nižje finančna prihodke v višini cca 20,6 TEUR (2008: 15 TEUR), v primeru padca za 100 bazičnih točk pa bi zavarovalnica izkazovala višje finančne prihodke v višini cca 27,1 TEUR (2008: 19,4 TEUR). V primeru dviga tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk, bi zavarovalnica izkazovala nižji prevrednotovalni popravek kapitala v višini cca 5,4 MEUR (2008: 8 MEUR) v primeru padca za 100 bazičnih točk pa bi zavarovalnica izkazovala višji prevrednotovalni popravek kapitala višini cca 6 MEUR (2008: 9,2 MEUR). 72 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Analiza valutnega tveganja Zavarovalnica ima na bilančni datum celotne obveznosti nominirane v domači valuti. Vrednost naložb, ki niso nominirane v domači valuti, na dan 31.12.2008 znaša 107.113 EUR, kar predstavlja manj kot en promil celotnih naložb zavarovalnice. Obveznosti iz zavarovalnih pogodb niso izpostavljene valutnim tveganjem, saj so le-te nominirane v EUR. Analiza kreditnega tveganja Kreditno tveganje iz naslova finančnih sredstev: za zavarovalnico predstavljajo naložbe v dolžniške vrednostne papirje, bančne depozite, CD-je in posojila. Na bilančni datum so naložbe v dolžniške vrednostne papirje predstavljale 95% finančnih naložb zavarovalnice. Delež tovrstnih naložb je glede na preteklo leto ostal nespremenjen. V primerjavi s preteklim letom se je spremenil delež dolžniških vrednostnih papirjev komercialnih izdajateljev, ki so na bilančni datum predstavljali 24% portfelja dolžniških vrednostnih papirjev zavarovalnice. Delež se je glede na preteklo leto zmanjšal za 4 odstotne točke. Največjo izpostavljenost zavarovalnice do posameznega izdajatelja na bilančni datum predstavlja izpostavljenost do Republike Slovenije, ki znaša 46% vrednosti finančnih naložb. Največjo izpostavljenost do komercialnega izdajatelja izkazuje zavarovalnica do Nove Ljubljanske banke d.d. (dolžniški vrednostni papirji in depoziti), pri čemer izpostavljenost znaša 3,7% vrednosti finančnih naložb. Večje kreditno tveganje za zavarovalnico predstavljajo naložbe v podrejene dolžniške instrumente. Delež tovrstnih naložb zavarovalnice predstavlja 4,4% finančnih naložb. Naložbe v hipotekarna posojila in predujme na račun odkupne vrednosti ne predstavljajo pomembnejšega deleža med naložbami zavarovalnice in zaradi svojega zavarovanja ne predstavljajo pomembnejšega kreditnega tveganja. Delež bančnih depozitov in CD-jev je na bilančni datum znašal 3,9% in se je primerjalno s preteklim obdobjem zmanjšal za 1,8 odstotnih točk. Kreditno tveganje iz naslova terjatev iz zavarovalnih pogodb: vrednost terjatev do zavarovalcev, pri katerih je zapadlost daljša od 30 dni se je primerjalno z preteklim obdobjem skoraj podvojila in na bilančni datum znašala 358,2 TEUR. Visok porast je predvsem iz naslova zavarovalnih pogodb življenjskih zavarovanj z zapadlostjo do 60 dni. Zavarovalnica ne izkazuje terjatev iz naslova zavarovalnih pogodb z zapadlostjo nad 30 dni, za katere ne bi bil oblikovan popravek vrednosti. Zavarovalnica izkazuje terjatve do zavarovalcev v višini 2,6 TEUR, za katere je bil v celoti oblikovan popravek in so starejše kot leto dni (2008: 1,7 TEUR). Kreditno tveganje iz naslova pozavarovalnih pogodb: terjatve in obveznosti do pozavarovateljev na dan 31.12.2009 so izkazane po odplačni vrednosti in v celoti nezapadle. Skupna obveznost do pozavarovateljev v višini 120,2 TEUR se nanaša na zadnji pozavarovalni obračun iz leta 2009, ki v skladu s pozavarovalno pogodbo zapade v začetku leta 2009. Pozavarovateljev delež v škodnih rezervacijah in prenosnih premijah je v skladu s pozavarovalnimi pogodbami izračunan na dan 31.12.2009. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 73

Tabela 16: Izpostavljenost zavarovalnice do posameznega pozavarovatelja v letu 2009 bonitetna ocena* na 31.12.2009 terjatev oz. obveznost do pozavarovatelja delež pozavarovatelja v škodnih rezervacijah v EUR delež pozavarovatelja v prenosni premiji Merkur Versicherung Aktiengesellschaft Graz NR 32.818 1.017.307 185.321 Pozavarovalnica Sava d.d., Ljubljana A- -89.222 847.342 89.662 GenRe, Kölnische Rückversicherungs- Gessellschaft AG, Wien AAA -63.831 46.858 160.032 Skupaj -120.235 1.911.507 435.015 * bonitetna ocena mednarodne bonitetne agencije S&P. Tabela 17: Prikaz deležev pozavarovateljev v škodnih rezervacijah v letu 2009 Merkur Versicherung Aktiengesellschaft Graz rez. za rez. za nastale in nastale in neprijav. prijav. škode škode Pozavarovalnica Sava d.d., Ljubljana rez. za nastale in prijav. škode rez. za nastale in neprijav. škode GenRe, Kölnische Rückversicherungs- Gessellschaft AG, Wien rez. za rez. za nastale in nastale in neprijav. prijav. škode škode Zdravstveno zavarovanje 4.846 Življenjsko zavarovanje 35.364 8.418 18.478 15.079 Življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem Nezgodno zavarovanje 173.045 434 603.592 600 8.456 Premoženjsko zavarovanje 767.533 76.295 199.367 Skupaj 940.578 76.729 838.323 9.019 18.478 28.380 16.3 Operativna tveganja Operativno tveganje (v nadaljevanju OT) je opredeljeno kot tveganje izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi ali delovanja sistemov oz. zunanjih dejavnikov. Definicija zajema tudi pravno tveganje, izključuje pa strateško tveganje in tveganje izgube ugleda. Zavarovalnica se zaveda prisotnosti operativnih tveganj na različnih nivojih poslovanja, zato so njene aktivnosti usmerjene k obvladovanju tovrstnih tveganj, s čimer skuša zmanjšati frekvence in resnosti škodnih dogodkov OT. Zavarovalnica uspešno obvladuje operativno tveganje: - s pregledno organizacijsko strukturo z jasno dodelitvijo in ustrezno ločitvijo odgovornosti, s čimer se preprečuje nastanek nasprotij interesov in zagotavlja transparenten in dokumentiran proces 74 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

sprejemanja vodstvenih odločitev ter omogoča učinkovit prenos informacij na različnih organizacijskih nivojih; - z vgrajenimi informacijskimi podporami za večino procesov, ki jih zavarovalnica izvaja; - z izgrajevanjem načrta neprekinjenega poslovanja, ki zagotavlja ustrezne pogoje, da se tudi ob nastopu hudih poslovnih motenj nadaljuje s poslovanjem, in sicer na način, da se podatki o zavarovalnem poslovanju istočasno vzporedno evidentirajo na dveh ločenih lokacijah. Obenem pa se vsi podatki, s katerimi zavarovalnica operira pri svojem poslovanju, dnevno obdelajo ter shranijo na dveh ločenih lokacijah; - z izvajanjem notranjih kontrol s strani zaposlenih in notranje revizije. Na področju zavarovalništva je konec leta 2009 stopila v veljavo nova zakonodaja (Direktiva 2009/138/ES), ki zavarovalnice usmerja k aktivnemu upravljanju s tveganji, saj naj bi učinkovito upravljanje s tveganji za zavarovalnico posledično pomenilo ugodnejši izračun kapitalskih zahtev. Z novo zakonodajo se uvaja tudi kapitalska zahteva za operativna tveganja, s čimer zavarovalnice spodbuja k vpeljavi celovitega sistema upravljanja z operativnimi tveganji, kar posledično pomeni vpeljavo ustreznih strategij, procesov in postopkov poročanja, ki so potrebni za redno odkrivanje, merjenje, spremljanje, upravljanje in poročanje na posamezni in skupnih ravni tveganj. Skladno z zakonodajo smo v letošnjem letu obstoječi sistem upravljanja operativnega tveganja ustrezno dokumentirali pod okriljem dokumenta Varnostna politika, katere pomemben sestavni del tega predstavlja tudi načrt neprekinjenega poslovanja z vsemi možnimi scenariji, postopki, procesi in odgovornimi osebami. 17 Poročanje po odsekih Glede na določila MSRP 8 zavarovalnica ni zavezana k razkritju poslovnih odsekov. Razkritja so pripravljena skladno s Sklepom o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic - SKL 2009. Merkur zavarovalnica d.d. je kompozitna zavarovalnica, ki sklepa zavarovalne produkte življenjskih in premoženjskih zavarovanj. Zavarovalnica ne izkazuje geografskih odsekov, ker posluje na območju Slovenije.Primarno področje poslovanja je trženje življenjskih zavarovanj, ki v strukturi bilančne vsote zavarovalnice v letu 2009 predstavljajo 93,3 % (2008: 92,7 %). Realiziran dobiček življenjskih zavarovanj v letu 2009 predstavlja v celotnem dobičku zavarovalnice 58,7 % (2008: 70,1 %). Najpomembnejši produkti (po obsegu premije) v bilanci življenjskih zavarovanj so bili v letu 2009 MG, M10+ in MDD med klasičnimi življenjskimi zavarovanji in Variotop in Topgarant med naložbenimi življenjskimi zavarovanji. Prihodki in odhodki po odsekih so doseženi v transakcijah z zunanjimi partnerji in jih je mogoče neposredno pripisati na odsek. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 75

Bilanca stanja po odsekih za leto 2009 vključuje medsebojne terjatve oz. obveznosti v višini 2.089,4 TEUR (2008: 109,8 TEUR), izkazane med ostalimi sredstvi oz. ostalimi obveznostmi. Gre za medsebojne terjatve oz. obveznosti, ki jih zavarovalnica evidentira ločeno in izvirajo iz poravnavanja skupnih stroškov zavarovalnice iz transakcijskega računa življenjskih zavarovanj. Zaradi zagotovljenega uravnoteženega salda internih razmerij na nivoju zavarovalnice kot celote, le-teh ne vključujemo v bilančno vsoto zavarovalnice. Znesek investicij v neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva za leto 2009 znaša skupno 222,1 TEUR (2008: 324,5 TEUR). Po odsekih je deljen po ključu fakturirane premije korigirane z višino deleža vkalkuliranih stroškov upravljanja zavarovanj v zavarovalni premiji in tako znaša za življenjska zavarovanja 167,8 TEUR (2008: 243,9 TEUR) in za premoženjska 54,3 TEUR (2008: 80,6 TEUR). Strošek amortizacije po odsekih je obračunan na osnovi že razdeljenih opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev. Za leto 2009 znaša višina obračunane amortizacije skupno 197,6 TEUR (2008: 160,8 TEUR), od tega odpade na premoženjska zavarovanja 48,3 TEUR (2008: 40,0 TEUR), na življenjska zavarovanja 149,3 TEUR (2008: 120,8 TEUR). Zavarovalnica je v poslovnem letu 2009 opravila slabitev lastniških vrednostnih papirjev, razporejenih med finančne naložbe razpoložljive za prodajo v višini 383,5 TEUR. Slabitev je v izkazu poslovnega izida izkazana med finančnimi odhodki in se v celoti nanaša na odsek življenjskih zavarovanj. 76 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Bilanca stanja po odsekih na dan 31.12.2009 Sredstva Premoženjska Življenjska Medsebojna Skupaj zavarovanja zavarovanja razmerja zavarovanja v EUR Neopredmetena sredstva 30.943 95.561 126.504 Opredmetena osnovna sredstva 527.448 1.628.920 2.156.368 Odložene terjatve za davek 13.619 245.874 259.493 Naložbene nepremičnine 0 1.875.275 1.875.275 Finančne naložbe v družbah v skupini in v pridruženih družbah 0 19.474 19.474 Finančne naložbe 14.835.097 228.071.788 242.906.885 - posojila in depozite 2.507.317 14.126.838 16.634.155 - v posesti do zapadlosti 0 131.006.342 131.006.342 - razpoložljive za prodajo 12.327.780 82.082.134 94.409.913 - vrednotene po pošteni vrednosti 0 856.474 856.474 Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje 0 9.079.612 9.079.612 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen pozavarovateljem 2.027.471 319.050 2.346.522 Terjatve 218.036 636.680 854.716 - Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov 134.035 583.683 717.718 - Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja 84.002 0 84.002 - Terjatve za odmerjen davek 0 0 0 - Druge terjatve 0 52.997 52.997 Druga sredstva 2.098.487 2.444.317-2.098.489 2.444.315 Denar in denarni ustrezniki 25.520 1.299.590 1.325.110 Skupaj sredstva 19.776.621 245.716.141-2.098.489 263.394.273 Obveznosti in kapital Kapital 10.962.495 27.454.639 38.417.134 - Osnovni kapital 3.548.060 3.548.150 7.096.210 - Kapitalske rezerve 348.580 184.023 532.604 - Rezerve iz dobička 4.809.345 16.523.600 21.332.944 - Presežek iz prevrednotenja 121.723 2.101.334 2.223.057 - Zadržani čisti poslovni izid 632.896 2.609.373 3.242.269 - Čisti poslovni izid poslovnega leta 1.501.892 2.488.159 3.990.051 Skupaj obveznosti 8.814.126 218.261.502 224.977.139 Zavarovalno-tehnične rezervacije 7.798.850 204.456.011 212.254.862 - Prenosne premije 599.829 1.543.338 2.143.167 - Matematične rezervacije 57.026 201.956.297 202.013.323 - Škodne rezervacije 7.130.954 956.377 8.087.330 - Druge zavarovalno-tehnične rezervacije 11.042 0 11.042 Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življ. zavar., ki prevz. nal. tveganje 0 9.079.612 9.079.612 Druge rezervacije 66.512 688 67.200 Odložene obveznosti za davek 30.431 525.334 555.764 Obveznosti iz poslovanja 843.460 973.146 1.816.606 - Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov 138.845 729.569 868.414 - Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja 89.510 353.357 442.867 - Obveznosti za odmerjen davek 615.104-109.779 505.325 Ostale obveznosti 74.874 3.226.711-2.098.489 1.203.096 Skupaj obveznosti in kapital 19.776.621 245.716.141-2.098.489 263.394.273 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 77

Bilanca stanja po odsekih na dan 31.12.2008 Sredstva Premoženjska Življenjska Medsebojna Skupaj zavarovanja zavarovanja razmerja zavarovanja v EUR Neopredmetena sredstva 37.895 114.600 152.495 Opredmetena osnovna sredstva 524.258 1.585.431 2.109.689 Odložene terjatve za davek 5.924 252.052 257.976 Naložbene nepremičnine 0 449.621 449.621 Finančne naložbe v družbah v skupini in v pridruženih družbah 0 19.474 19.474 Finančne naložbe 13.516.584 204.526.836 218.043.421 - posojila in depozite 1.983.106 12.756.841 14.739.947 - v posesti do zapadlosti 0 81.899.702 81.899.702 - razpoložljive za prodajo 11.533.478 109.122.207 120.655.685 - vrednotene po pošteni vrednosti 0 748.086 748.086 Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje 0 5.798.511 5.798.511 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen pozavarovateljem 1.932.894 403.229 2.336.123 Terjatve 1.030.334 1.285.030 2.315.365 - Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov 122.232 491.005 613.237 - Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja 1.209.612 0 1.209.612 - Terjatve za odmerjen davek -301.510 780.458 478.948 - Druge terjatve 0 13.567 13.567 Druga sredstva 109.817 1.575.269-109.841 1.575.245 Denar in denarni ustrezniki 19.026 411.796 430.822 Skupaj sredstva 17.176.732 216.421.849-109.841 233.488.741 Obveznosti in kapital Kapital 8.597.186 23.028.723 31.625.909 - Osnovni kapital 3.200.019 3.200.481 6.400.500 - Kapitalske rezerve 348.580 183.982 532.562 - Rezerve iz dobička 4.039.345 15.778.600 19.817.945 - Presežek iz prevrednotenja -7.657-149.770-157.427 - Zadržani čisti poslovni izid 287.739 2.054.523 2.342.262 - Čisti poslovni izid poslovnega leta 729.159 1.960.907 2.690.066 Skupaj obveznosti 8.579.547 193.393.126 201.862.832 Zavarovalno-tehnične rezervacije 8.213.498 185.336.997 193.550.495 - Prenosne premije 511.360 1.551.971 2.063.331 - Matematične rezervacije 47.447 182.842.731 182.890.178 - Škodne rezervacije 7.641.506 942.295 8.583.801 - Druge zavarovalno-tehnične rezervacije 13.185 0 13.185 Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življ. zavar., ki prevz. nal. tveganje 0 5.798.511 5.798.511 Druge rezervacije 57.303 440 57.743 Odložene obveznosti za davek 0 0 0 Obveznosti iz poslovanja 207.885 1.189.233 1.397.118 - Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov 124.000 773.040 897.040 - Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja 73.274 387.021 460.295 - Obveznosti za odmerjen davek 10.611 29.172 39.783 Ostale obveznosti 100.861 1.067.945-109.841 1.058.965 Skupaj obveznosti in kapital 17.176.732 216.421.849-109.841 233.488.741 78 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Izkaz poslovnega izida po odsekih za leto 2009 Premoženjska Življenjska Skupaj zavarovanja zavarovanja zavarovanja v EUR ČISTI PRIHODKI OD ZAVAROVALNIH PREMIJ 4.989.149 38.054.792 43.043.942 - Obračunane kosmate zavarovalne premije 6.590.506 38.534.325 45.124.831 - Obračunana premija oddana v pozavarovanje in sozavarovanje -1.523.686-471.523-1.995.209 - Sprememba prenosnih premij -77.671-8.009-85.680 PRIHODKI OD NALOŽB 738.419 10.416.308 11.154.728 DRUGI ZAVAROVALNI PRIHODKI, od tega 410.808 286.474 697.282 - prihodki od provizij 357.544 152.726 510.270 DRUGI PRIHODKI 424 169.280 169.705 ČISTI ODHODKI ZA ŠKODE -703.364-10.698.289-11.401.653 - Obračunani kosmati zneski škod -2.069.334-10.784.663-12.853.997 - Obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev 771.639 167.992 939.630 - Sprememba škodnih rezervacij 594.331-81.618 512.713 SPREMEMBA DRUGIH ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ -7.436-19.703.526-19.710.962 SPREMEMBA ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ ZAVAROVANCEV, KI PREVZEMAJO NALOŽBENO TVEGANJE 0-3.281.101-3.281.101 OBRATOVALNI STROŠKI, od tega -2.528.717-10.468.425-12.997.142 - stroški pridobivanja zavarovanj -991.642-5.312.478-6.304.120 ODHODKI NALOŽB, od tega -16.394-527.042-543.436 - oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi p 0-383.508-383.508 DRUGI ZAVAROVALNI ODHODKI -17.199-101.256-118.454 DRUGI ODHODKI -10-36.307-36.316 POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 2.865.682 4.110.910 6.976.592 DAVEK OD DOHODKA -593.790-877.751-1.471.541 ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 2.271.892 3.233.159 5.505.051 Čisti dobiček na delnico (osnovni in popravljeni) 65,28 92,89 79,08 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 79

Izkaz poslovnega izida po odsekih za leto 2008 Premoženjska Življenjska Skupaj zavarovanja zavarovanja zavarovanja v EUR ČISTI PRIHODKI OD ZAVAROVALNIH PREMIJ 4.930.524 36.605.551 41.536.075 - Obračunane kosmate zavarovalne premije 6.411.232 37.160.638 43.571.870 - Obračunana premija oddana v pozavarovanje in sozavarovanje -1.461.380-503.180-1.964.560 - Sprememba prenosnih premij -19.328-51.907-71.235 PRIHODKI OD NALOŽB 634.809 9.522.419 10.157.228 DRUGI ZAVAROVALNI PRIHODKI, od tega 406.092 266.204 672.296 - prihodki od provizij 357.805 146.360 504.165 DRUGI PRIHODKI 331 85.230 85.561 ČISTI ODHODKI ZA ŠKODE -2.372.223-9.410.688-11.782.912 - Obračunani kosmati zneski škod -4.050.238-9.413.611-13.463.850 - Obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev 2.334.346 0 2.334.346 - Sprememba škodnih rezervacij -656.331-139.049-795.380 SPREMEMBA DRUGIH ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ -7.964-19.971.511-19.979.474 SPREMEMBA ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ ZAVAROVANCEV, KI PREVZEMAJO NALOŽBENO TVEGANJE 0-2.258.489-2.258.489 OBRATOVALNI STROŠKI, od tega -2.168.697-9.663.958-11.832.655 - stroški pridobivanja zavarovanj -922.491-5.503.894-6.426.385 ODHODKI NALOŽB, od tega -48.206-1.886.951-1.935.158 - oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni 0-847.673-847.673 DRUGI ZAVAROVALNI ODHODKI -7.877-30.955-38.832 DRUGI ODHODKI -10-14.022-14.033 POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 1.366.779 3.242.829 4.609.608 DAVEK OD DOHODKA -292.464-726.490-1.018.954 ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 1.074.315 2.516.339 3.590.654 Čisti dobiček na delnico (osnovni in popravljeni) 30,96 72,51 51,74 80 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Izkaz vseobsegajočega donosa po odsekih za leto 2009 v EUR Premoženjska Življenjska Skupaj zavarovanja zavarovanja zavarovanja ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (I) 2.271.892 3.233.159 5.505.051 DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (II) 129.379 2.251.105 2.380.484 Čisti dobički/izgube iz ponovne izmere finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo 161.845 2.816.251 2.978.096 - Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja 146.907 3.167.412 3.314.320 - Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid 14.938-351.162-336.224 Davek od drugega vseobsegajočega donosa -32.466-565.146-597.612 VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (I + II) 2.401.271 5.484.263 7.885.535 Izkaz vseobsegajočega donosa po odsekih za leto 2008 v EUR Premoženjska Življenjska Skupaj zavarovanja zavarovanja zavarovanja ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (I) 1.074.315 2.516.339 3.590.654 DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (II) -44.644-1.301.271-1.345.915 Čisti dobički/izgube iz ponovne izmere finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo -56.542-1.647.355-1.703.896 - Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja -32.522-3.056.794-3.089.316 - Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid -24.020 1.409.440 1.385.420 Davek od drugega vseobsegajočega donosa 11.898 346.083 357.981 VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (I + II) 1.029.671 1.215.068 2.244.739 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 81

18 Pojasnila k posameznim postavkam računovodskih izkazov 18.1 Pojasnila k bilanci stanja Zavarovalnica ni imela in tudi nima poslovnih operacij, ki ne bi bile izkazane v bilanci stanja in bi bila iz njih izhajajoča tveganja in koristi pomembna za oceno finančnega stanja družbe. 18.1.1 Gibanje neopredmetenih sredstev v EUR Računalniški programi Nabavna vrednost 1.1.2008 305.323 Pridobitve 80.184 Nabavna vrednost 31.12.2008 385.507 Popravek vrednosti 1.1.2008 185.666 Amortizacija 47.347 Popravek vrednosti 31.12.2008 233.012 Knjigovodska vrednost 1.1.2008 119.657 Knjigovodska vrednost 31.12.2008 152.495 Nabavna vrednost 1.1.2009 385.507 Pridobitve 22.558 Odtujitve 34.331 Nabavna vrednost 31.12.2009 373.734 Popravek vrednosti 1.1.2009 233.012 Amortizacija 48.031 Odtujitve 33.813 Popravek vrednosti 31.12.2009 247.230 Knjigovodska vrednost 1.1.2009 152.495 Knjigovodska vrednost 31.12.2009 126.504 Strošek amortizacije neopredmetenih sredstev je pripoznan v izkazu poslovnega izida med obratovalnimi stroški (t.č. 18.2.7.). 82 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

18.1.2 Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev Zemljišča in Motorna vozila zgradbe za zavarovalno dejavnost Oprema in pohištvo v EUR Skupaj Nabavna vrednost 1.1.2008 2.099.433 120.610 574.272 2.794.315 Pridobitve 37.476 206.837 244.313 Odtujitve 3.755 21.081 24.836 Nabavna vrednost 31.12.2008 2.099.433 154.332 760.028 3.013.793 Popravek vrednosti 1.1.2008 369.558 61.304 381.591 812.453 Amortizacija 42.200 14.940 56.340 113.479 Odtujitve 1.150 20.679 21.829 Popravek vrednosti 31.12.2008 411.757 75.094 417.252 904.104 Knjigovodska vrednost 1.1.2008 1.729.875 59.306 192.680 1.981.862 Knjigovodska vrednost 31.12.2008 1.687.676 79.237 342.776 2.109.689 Nabavna vrednost 1.1.2009 2.099.433 154.332 760.028 3.013.793 Pridobitve 134.373 244 64.966 199.583 Odtujitve 81.916 81.916 Nabavna vrednost 31.12.2009 2.233.805 154.575 743.079 3.131.459 Popravek vrednosti 1.1.2009 411.757 75.094 417.252 904.104 Amortizacija 43.779 22.304 83.518 149.601 Odtujitve 78.613 78.613 Popravek vrednosti 31.12.2009 455.536 97.398 422.157 975.091 Knjigovodska vrednost 1.1.2009 1.687.676 79.237 342.776 2.109.689 Knjigovodska vrednost 31.12.2009 1.778.269 57.177 320.922 2.156.368 Zemljišča se ne amortizirajo in znašajo na dan 31.12.2009 437,8 TEUR, v primerjalnem obdobju so bila 411,4 TEUR. Poštena vrednost zemljišč in zgradb presega knjigovodsko vrednost za 1.312,7 TEUR. V letu 2009 ni bilo opravljeno vrednotenje zemljišč in zgradb po pošteni vrednosti s strani pooblaščenega cenilca nepremičnin. Ocena poštene vrednosti na lokaciji Bežigrajski dvor je bila pridobljena na podlagi kupoprodajne pogodbe na isti lokaciji iz meseca maja 2009. Strošek amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev je pripoznan v izkazu poslovnega izida med obratovalnimi stroški zavarovalnice (t.č. 18.2.7.). LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 83

18.1.3 Gibanje naložbenih nepremičnin v EUR Naložbene nepremičnine Nabavna vrednost 1.1.2008 398.727 Nove nabave 119.596 Nabavna vrednost 31.12.2008 518.323 Popravek vrednosti 1.1.2008 56.118 Amortizacija 12.583 Popravek vrednosti 31.12.2008 68.701 Knjigovodska vrednost 1.1.2008 342.609 Knjigovodska vrednost 31.12.2008 449.621 Nabavna vrednost 1.1.2009 518.323 Nove nabave 1.456.844 Nabavna vrednost 31.12.2009 1.975.166 Popravek vrednosti 1.1.2009 68.701 Amortizacija 31.190 Popravek vrednosti 31.12.2009 99.892 Knjigovodska vrednost 1.1.2009 449.621 Knjigovodska vrednost 31.12.2009 1.875.275 Poštena vrednost naložbenih nepremičnin, izkazanih kot naložbe kritnega sklada življenjskih zavarovanj, bistveno ne odstopa od knjigovodske vrednosti. Vrednost naložbene nepremičnine, ki je izkazana kot naložba lastnih virov življenjskih zavarovanj, presega knjigovodsko vrednost za 124,4 TEUR. V letu 2009 ni bilo opravljeno vrednotenje naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti s strani pooblaščenega cenilca. Poštena vrednost je bila ocenjena na podlagi poizvedovanja po nepremičninskih agencijah. Strošek amortizacije naložbenih nepremičnin je v letu 2009 izkazan v izkazu poslovnega izida med med drugimi odhodki (t.č. 18.2.10.) v višini 31,1 TEUR (2008:12,6 TEUR). Prihodki od najemnin za naložbene nepremičnine so v letu 2009 izkazani v izkazu poslovnega izida drugimi prihodki (t.č. 18.2.4.) v višini 153,5 TEUR, (2008: 75,4 TEUR). Najemne pogodbe so sklenjene za nedoločen čas z dogovorjenim odpovednim rokom. V pogodbi je dogovorjena cena za najem poslovnih prostorov, medtem ko stroške upravljanja in obratovanja najemniki poravnavajo neposredno upravniku zgradbe. 84 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

18.1.4 Finančne naložbe v družbah v skupini in v pridruženih družbah Zavarovalnica izkazuje naložbo v odvisno družbo Care d.o.o., v kateri ima 100% lastniški delež. Podatki o družbi: Care d.o.o. Dunajska c. 58, Ljubljana Slovenija Dejavnost: opravljanje dejavnosti v zavarovalništvu in pokojninskih skladih Družba Care d.o.o. trži zavarovalne produkte Merkur zavarovalnice in kontaktira z njenimi zavarovanci ob zamudi s plačilom, ob doživetjih in pri zahtevah za odkup. Merkur zavarovalnica d.d. za družbo Care d.o.o. opravlja vodenje računovodskih storitev in ji oddaja v najem poslovne prostore. Zavarovalnica v skladu z 10. členom MSRP 27 ne izdeluje skupinskih računovodskih izkazov. Naložba v odvisno podjetje se vrednoti po metodi nabavne vrednosti in na dan bilance stanja znaša 19.474 EUR, enako kot v primerjalnem obdobju. v EUR Družba Nominalni znesek kap. deleža Delež v kapitalu Delež glasovalnih pravic Vrednost naložbe Poslovni izid 2009(v % udeležbe) * Care d.o.o., Ljubljana 8.763 100% 100% 19.474 587 * Družba Care d.o.o. ni zavezana k reviziji LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 85

18.1.5 Finančne naložbe 2009 Finančne naložbe v posesti do zapadlosti Finančne naložbe razpoložljive za prodajo Finančne naložbe vredn. po pošteni vred. skozi PI Posojila in depoziti v EUR Skupaj finančne naložbe Dolžniški vrednostni papirji 131.006.342 89.992.329 856.474 3.679.722 225.534.868 državne obveznice EU/OECD 128.089.975 43.878.233 171.968.208 druge državne obveznice 0 podjetniške obveznice 2.916.367 46.114.096 856.474 3.679.722 53.566.659 - kotirajoče 2.916.367 46.114.096 856.474 49.886.937 - nekotirajoče 3.679.722 3.679.722 Lastniški vrednostni papirji 4.417.583 4.417.583 delnice in deleži podjetij 649.969 649.969 - kotirajoče 19.858 19.858 - nekotirajoče 630.111 630.111 delnice investicijskih skladov 546.042 546.042 enote premoženja vzajem. sklad. 3.221.573 3.221.573 Dobroimetja pri bankah 9.881.518 9.881.518 - depoziti 8.378.171 8.378.171 - razmejene obresti 3.347 3.347 - potrdila o vlogah 1.500.000 1.500.000 Predujmi na račun odk. vredn. 2.864.098 2.864.098 Posojila 6.436 6.436 - posojila 6.436 6.436 - razmejene obresti 0 0 Terjatve za obresti 202.380 202.380 Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje 9.079.612 9.079.612 Dolžniški vrednostni papirji 369.173 369.173 Lastniški vrednostni papirji 8.710.439 8.710.439 Skupaj finančne naložbe 131.006.342 94.409.913 9.936.086 16.634.155 251.986.496 Poštena vrednost finančnih naložb razvrščenih med finančne naložbe v posesti do zapadlosti je v letu 2009 nižja od knjigovodske vrednosti za 1.743,9 TEUR. Zavarovalnica med naložbami razpoložljivimi za prodajo ne izkazuje finančnih naložb vrednotenih po nabavni vrednosti. Poštena vrednost posojil in terjatev ni nižja od knjigovodske vrednosti. Zavarovalnica je v poslovnem letu 2009 opravila slabitev lastniških vrednostnih papirjev, razporejenih med finančne naložbe razpoložljive za prodajo v višini 383,5 TEUR. Slabitev je v izkazu poslovnega izida izkazana med odhodki naložb (t.č. 18.2.8). Kratkoročni del finančnih sredstev na bilančni datum znaša 11.472,5 TEUR in sicer: - vrednostni papirji 5.731,0 TEUR - dana posojila 164,4 TEUR 86 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

- depoziti pri bankah 5.374,7 TEUR - terjatve za obresti 202,4 TEUR. Gibanje finančnih naložb: v EUR Stanje 1.1. Povečanje Zmanjšanje Vrednotenje Stanje 31.12. Dolžniški vrednostni papirji 200.276.931 41.979.648-17.714.973 1.362.432 225.904.038 Lastniški vrednostni papirji 8.825.053 5.351.671-2.240.524 1.191.824 13.128.024 Dobroimetja pri bankah 12.678.088 98.475.000-101.271.570 0 9.881.518 Predujmi na račun odk. vredn. 1.917.757 1.806.413-860.071 0 2.864.099 Posojila 16.300 0-9.864 0 6.436 Terjatve za obresti 127.803 202.380-127.803 0 202.380 Skupaj finančne naložbe 223.841.932 147.815.112-122.224.805 2.554.256 251.986.496 Prerazvrstitev finančnih naložb Zavarovalnica je skladno z MRS 39.50 in MRS 39.54 v letu 2009 prerazvrstila finančna sredstva razpoložljiva za prodajo med posojila in terjatve ter med finančna sredstva v posesti do zapadlosti. V drugem kvartalu leta 2009 je prerazvrstila finančno sredstvo razpoložljivo za prodajo v skupino posojila in terjatve. Prerazvrstitev ni imela učinkov na izkaz poslovnega izida in na stanje presežka iz prevrednotenja. Prerazvrstitev je bila izvedena na finančnem inštrumentu, ki ni izpolnjeval kriterijev za oslabitev. S 30.9.2009 je zavarovalnica prerazvrstila finančna sredstva razpoložljiva za prodajo med finančna sredstva v posesti do zapadlosti. Učinki prerazvrstitve so prikazani v preglednici: v EUR Vrednost na dan prerazvrstitve EOM na dan prerazvrstitve Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Prerazvrščeno iz AFS v L&R (30.6.2009) 1.000.000 4,68 1.000.000 Prerazvrščeno iz AFS v HTM (30.9.2009) 30.997.233 4,83 30.980.489 30.414.379 V kolikor se sredstva ne bi prerazvrstila, bi bila vrednost sredstev na 31.12.2009 izkazana v naslednji višini. Knjigovodska vrednost v EUR Poštena vrednost Prerazvrščeno iz AFS v L&R 1.000.000 1.000.000 Prerazvrščeno iz AFS v HTM 30.414.379 30.414.739 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 87

2008 Finančne naložbe v posesti do zapadlosti Finančne naložbe razpoložljive za prodajo Finančne naložbe vredn. po pošteni vred. skozi PI Posojila in depoziti v EUR Skupaj finančne naložbe Dolžniški vrednostni papirji 81.899.702 117.244.505 748.086 199.892.293 državne obveznice EU/OECD 78.978.540 64.177.288 143.155.828 druge državne obveznice 1.226.448 1.226.448 podjetniške obveznice 2.921.162 51.840.769 748.086 55.510.017 - kotirajoče 2.921.162 51.840.769 748.086 55.510.017 - nekotirajoče 0 Lastniški vrednostni papirji 3.411.180 3.411.180 delnice in deleži podjetij 735.885 735.885 - kotirajoče 105.774 105.774 - nekotirajoče 630.111 630.111 delnice investicijskih skladov 445.145 445.145 enote premoženja vzajem. sklad. 2.230.150 2.230.150 Dobroimetja pri bankah 12.678.088 12.678.088 - depoziti 10.955.027 10.955.027 - razmejene obresti 223.061 223.061 - potrdila o vlogah 1.500.000 1.500.000 Predujmi na račun odk. vredn. 1.917.757 1.917.757 Posojila 16.300 16.300 - posojila 16.169 16.169 - razmejene obresti 131 131 Terjatve za obresti 127.803 127.803 Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje 5.798.511 5.798.511 Dolžniški vrednostni papirji 384.639 384.639 Lastniški vrednostni papirji 5.413.872 5.413.872 Skupaj finančne naložbe 81.899.702 120.655.685 6.546.597 14.739.947 223.841.932 Poštena vrednost finančnih naložb razvrščenih med finančne naložbe v posesti do zapadlosti je v letu 2008 nižja od knjigovodske vrednosti za 2.108.2 TEUR. Zavarovalnica med naložbami razpoložljivimi za prodajo ne izkazuje finančnih naložb vrednotenih po nabavni vrednosti. Poštena vrednost posojil in terjatev ni nižja od knjigovodske vrednosti. Zavarovalnica je v poslovnem letu 2008 opravila slabitev lastniških vrednostnih papirjev, razporejenih med finančne naložbe razpoložljive za prodajo v višini 847,7 TEUR. Slabitev je v izkazu poslovnega izida izkazana med odhodki naložb (t.č. 18.2.8). Kratkoročni del finančnih sredstev na bilančni datum znaša 10.924,1 TEUR in sicer: - vrednostni papirji 1.602,6 TEUR - dana posojila 96,1 TEUR - depoziti pri bankah 9.097,6 TEUR 88 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

- terjatve za obresti 127,8 TEUR. 18.1.6 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen pozavarovateljem v EUR 2009 2008 Premoženjska zavarovanja Prenosne premije 193.304 182.506 Škodne rezervacije 1.834.167 1.750.388 - za prijavljene škode 1.743.537 1.659.354 - za nastale in še neprijavljene škode 90.630 91.035 Premoženjska zavarovanja 2.027.471 1.932.894 Življenjska zavarovanja Prenosne premije 241.711 258.354 Škodne rezervacije 77.339 144.875 - za prijavljene škode 53.842 121.241 - za nastale in še neprijavljene škode 23.497 23.634 Življenjska zavarovanja 319.050 403.229 Skupaj zavarovalno-tehnične rezervacije prenesene pozavarovateljem 2.346.522 2.336.123 18.1.7 Terjatve v EUR 2009 2008 Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov 717.718 613.238 Terjatve do zavarovalcev 887.651 715.465 Oslabitev terjatve do zavarovalcev -182.248-112.252 - Skupaj terjatve do zavarovalcev 705.404 603.213 - Terjatve do zavarovalnih posrednikov 12.314 10.025 Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja 84.002 1.209.612 - Terjatve za premijo iz sprejetega sozavarovanja 5.431 7.210 - Terjatve za deleže pozavarovateljev v škodah 78.571 1.202.402 Terjatve za odmerjen davek 0 478.948 Druge terjatve 52.997 13.567 - Oslabitve drugih kratkoročnih terjatev 52.997 70.316 - Skupaj druge kratkoročne terjatve 0-56.749 Skupaj terjatve 854.716 2.315.365 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 89

Gibanje popravka vrednosti terjatev do zavarovalcev zaradi oslabitve v EUR Stanje na začetku obdobja Odprava Oblikovanje 2009 2008-112.252-119.969 110.698 118.780-180.693-111.064 Stanje na koncu obdobja -182.248-112.252 Tabela 18: Prikaz odstotka slabitve glede na dobo zapadlosti neplačanih terjatev v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj Doba zapadlih neplačanih terjatev Odstotek oslabitve Do 30 dni 5% Od 31 do 60 dni 40% Od 61 do 90 dni 60% Nad 90 dni 100% Tabela 19: Prikaz odstotka slabitve glede na dobo zapadlosti neplačanih terjatev v zavarovalni skupini premoženjskih zavarovanj Doba zapadlih neplačanih terjatev Odstotek oslabitve Do 30 dni 0% Od 31 do 90 dni 30% Od 91 do 180 dni 60% Od 181 do 270 dni 90% Nad 270 dni 100% Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov so kratkoročne narave, z izjemo terjatev do zavarovalnih posrednikov, ki vključujejo tudi dolgoročni del v višini 4.336,84 EUR (provizijska predizplačila). Druge terjatve so v primerjalnem obdobju vključevale dvomljive in sporne terjatve za najemnino poslovnih prostorov in za provizijo iz zavarovalnih poslov skupno v višini 56,7 TEUR, za katere je bil v preteklih letih v celoti oblikovan popravek vrednosti zaradi oslabitve. V letu 2009 je zavarovalnica omenjene terjatve v celoti odpisala, saj je bil pravni subjekt, dolžnik zavarovalnice, na podlagi pravnomočnega sklep o obstoju izbrisnega razloga, izbrisan iz sodnega registra. Zavarovalnica je konec leta 2009 vložila predlog za nadaljevanje izvršbe zoper edinega družbenika izbrisane pravne osebe in tožbo zoper poslovodjo izbrisane pravne osebe, zaradi neporavnanih obveznosti izbrisane družbe. Druge kratkoročne terjatve na bilančni datum še niso zapadle in zapadejo v skladu s pogodbenimi določili v obdobju enega leta. Glede na vsebino in višino drugih kratkoročnih terjatve, njihovo zapadlost in dolžnike ocenjujemo, da le te niso izpostavljene tveganju. 90 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

18.1.8 Odložene terjatve in obveznosti za davke Odloženi davki iz dobička so izračunani iz začasnih razlik z metodo obveznosti po bilanci stanja z uporabo davčne stopnje 20 % glede na davčno stopnjo v predvidenem letu odprave začasnih razlik (2008: 21%). Začasne razlike so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in njegovo oziroma njeno knjigovodsko vrednostjo v bilanci stanja. v EUR 2008 gibanje 2009 Odložene obveznosti za davek Finančne naložbe razpoložljive za prodajo -41.848 597.612 555.764 Davek iz zadržanega dobička zaradi prehoda na MSRP 7.374-7.374 0 Skupaj odložene obveznosti za davek -34.474 590.238 555.764 Odložene terjatve za davek Oslabitev terjatve iz zavarovalnih poslov 35.241 898 36.139 Oslabitev naložb razpoložljivih za prodajo 178.011 35.263 213.275 Rezervacije 7.302 476 7.778 Ostalo 2.416-115 2.301 Davek iz zadržanega dobička zaradi prehoda na MSRP 531-531 0 Skupaj odložene terjatve za davek 223.502 35.991 259.493 Skupaj odložene terjatve/obveznosti za davek 257.976-554.247-296.272 v EUR Vključeno v izkaz poslovnega izida 2009 2008 - terjatev iz zavarovalnih poslov 12.815-3.300 - prehod na MSRP 6.842 8.145 - oslabitev naložb razpoložljivih za prodajo 35.263 178.011 - rezervacije za zaposlence 476 478 - drugo -12.032-839 Skupaj 43.364 182.495 Odložene obveznosti za davek iz naslova prevrednotenja finančnih naložb razpoložljivih za prodajo so izkazane v kapitalu v višini 555,8 TEUR (2008: odložene terjatve za davek 41,8 TEUR). Neto obveznost zavarovalnice za odložene davke na dan 31.12.2009 znaša 296,3 TEUR (2008: neto terjatev: 258,0 TEUR) 18.1.9 Druga sredstva v EUR Druga sredstva 2009 2008 - Zaloge 13.904 32.563 - Aktivne časovne razmejitve 2.430.411 1.542.681 Skupaj ostala sredstva 2.444.315 1.575.245 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 91

Zaloge se nanašajo predvsem na zaloge reklamnega materiala. Aktivne časovne razmejitve vključujejo razmejene stroške pridobivanja zavarovanj v višini 2.401,7 TEUR, v primerjalnem obdobju 1.507,2 TEUR. Po spremembi provizijskih modelov se večini večjih agentov izplačujejo stroški pridobivanja zavarovanj hitreje kot je določeno s splošnim provizijskim modelom, ki je vgrajen v kalkulaciji premije pri klasičnih življenjskih produktih. Tako prihaja do neujemanja med virom za izplačilo provizije ter izplačilom provizije. Aktivne časovne razmejitve so izkazane v dejanski višini na podlagi dokumentacije in se zato ne razlikujejo od dejanskih prihodkov oziroma stroškov. Morebitne razlike med dejanskimi in razmejenimi podatki se vključijo v izid tekočega leta. 18.1.10 Denar in denarni ustrezniki v EUR Vloge na vpogled Blagajna Depoziti na odpoklic 2009 2008 217.587 188.995 214 118,45 1.107.310 241.708 Skupaj denar in denarni ustrezniki 1.325.110 430.822 Depoziti na odpoklic so namenjeni za tekoče uravnavanje likvidnosti. Obrestna mera za depozite na odpoklic se je v letu 2009 gibala med 2,9 % in 0,4 % letno (2008: med 2,65 % in 4,15 %). 18.1.11 Kapital Osnovni kapital in rezerve Osnovni kapital zavarovalnice sestavlja 76.947 vpisanih kosovnih delnic (2008: 69.403). Vse so navadne delnice z glasovalno pravico. Vse izdane delnice so vplačane v celoti. V letu 2009 znaša knjigovodska vrednost delnice 499,1 EUR (2008: 455,7 EUR). osnovni kapital kapitalske rezerve zakonske rezerve druge rezerve iz dobička v EUR skupaj rezerve iz dobička Stanje 01.01.2008 6.400.500 532.562 1.185.840 17.320.082 18.505.922 oblikovanje rezerv iz čistega dobička 1.312.023 1.312.023 Stanje 31.12.2008 6.400.500 532.562 1.185.840 18.632.105 19.817.945 dokapitalizacija 695.710 41 0 oblikovanje rezerv iz čistega dobička 1.515.000 1.515.000 Stanje 31.12.2009 7.096.210 532.603 1.185.840 20.147.105 21.332.945 Na podlagi statutarne določbe o odobrenem kapitalu znaša le-ta na bilančni datum 3.548,1 TEUR. 92 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Na podlagi sklepa skupščine je bila v decembru 2009 uspešno zaključena dokapitalizacija zavarovalnice s strani dosedanjih delničarjev, v sorazmerju z njihovimi deleži v osnovnem kapitalu družbe. Za povečanje osnovnega kapitala je bilo izdanih 7.544 navadnih kosovnih delnic, tako da je celotni osnovni kapital zavarovalnice razdeljen na 76.947 kosovnih delnic. Skupna vrednost dokapitalizacije je znašala 695,7 TEUR. Znesek 347,7 TEUR je namenjen dokapitalizaciji življenjskih zavarovanj, vsota 348,0 TEUR pa je namenjena dokapitalizaciji premoženjskih zavarovanj. Vse novo izdane delnice dajejo njihovim imetnikom upravičenja in pravice, ki so enaka kot upravičenja in pravice že obstoječih delnic. V letu 2009 je bilo enako kot v preteklem letu izplačanih za 768,1 EUR dividend, kar predstavlja 11,07 EUR na delnico. Cilj, ki ga družba zasleduje pri upravljanju s kapitalsko ustreznostjo je, iz rezultatov poslovanja razporediti ustrezen del dobička za kapitalske rezerve in tako dolgoročno zagotavljati ustrezno višino kapitala. Tveganje, ki je s tem povezano, upravljamo s skrbnim načrtovanjem vseh sestavin kapitala in postavk, ki določajo višino zahtevanega kapitala za zagotavljanje kapitalske ustreznosti vsaj trikrat letno. Zunanje tveganje pa je sprememba zakonodaje, ki ureja to področje, na kar pa zavarovalnica nima vpliva. Razpoložljiv kapital zavarovalnice, kot ga opredeljuje Zakon o zavarovalništvu je enak temeljnemu kapitalu in znaša na dan 31.12.2009 31.999,6 TEUR (2008: 28.734,3 TEUR). Temeljni kapital se je povišal za 3.265,3 TEUR oziroma za 11,4 %, na kar je v največji meri vplivala razporeditev dobička iz poslovnega leta 2008 v rezerve in povečanje osnovnega kapitala. Razpoložljivi kapital zavarovalnice presega zajamčeni kapital za 25.335,6 TEUR (2008: 22.343,3 TEUR). Na izračun zahtevanega zneska minimalnega kapitala zavarovalnice v višini 13.592 TEUR, za izpolnjevanje kapitalske ustreznosti, najpomembneje vpliva višina matematične rezervacije življenjskih zavarovanj, ki znaša na dan 31.12.2009 skupaj s tveganim kapitalom 10.104,5 TEUR (podatek, ki ga izračunamo, ko multipliciramo matematično rezervacijo in tvegani kapital s faktorji). Konec leta 2009 je zavarovalnica s stanjem razpoložljivega kapitala dosegla 235,4 % preseganje zahtevanega minimalnega kapitala (2008: 226,9 %). Razlog za nekoliko višje preseganje kot v primerjalnem obdobju je dokapitalizacija in povečanje prenesenega čistega dobička, kar povečuje temeljni kapital zavarovalnice. Zavarovalnica je skozi celo leto 2009 izpolnjevala zakonsko predpisano kapitalsko ustreznost. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 93

Gibanje presežka iz prevrednotenja v EUR Presežek iz prevrednotenja 2009 2008 Stanje 1.1. -157.427 1.188.489 - zmanjšanje iz naslova spremembe poštene vrednosti -2.767.702-4.151.305 - povečanje iz naslova sprem embe poštene vrednosti 5.681.760 2.985.154 - odtujitve 64.038-537.746 - sprememba odloženih davkov -597.612 357.981 Neto sprememba finančnih naložb 2.380.484-1.345.916 Stanje 31.12. 2.223.057-157.427 Rezerve iz naslova spremembe poštene vrednosti se nanašajo na prevrednotenje finančnih naložb razpoložljivih za prodajo, zmanjšanih za obveznosti iz odloženih davkov. Neto sprememba gibanja presežka iz prevrednotenja vključuje oslabitve in okrepitve glede na tržno vrednost ter zmanjšanja zaradi prodaje in zapadlosti obravnavanih finančnih naložb. 18.1.12 Zavarovalno-tehnične rezervacije v EUR 2009 2008 Premoženjska zavarovanja Prenosne premije 599.829 511.360 Matematična rezervacija za zdravstvena zavarovanja 57.026 47.447 Rezervacija za nastale in prijavljene škode 5.950.129 6.479.500 Rezervacija za nastale in ne prijavljene škode 1.180.825 1.162.006 Druge zavarovalno-tehnične rezervacije 11.042 13.185 Skupaj obveznosti iz premoženjskih zavarovanj 7.798.850 8.213.497 Življenjska zavarovanja Prenosne premije 1.543.338 1.551.971 Matematična rezervacija za klasične produkte 201.956.297 182.842.731 Rezervacija za nastale in prijavljene škode 724.916 800.215 Rezervacija za nastale in ne prijavljene škode 231.461 142.080 Skupaj obveznosti iz življenjskih zavarovanj 204.456.011 185.336.997 Zavarovalno-tehnične rezervacije 212.254.862 193.550.494 Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist zavarovancev, ki prevzemajo naložbena tveganja 9.079.612 5.798.511 Skupaj zavarovalno-tehnične rezervacije 221.334.474 199.349.005 94 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

a) Analiza sprememb rezervacij za prenosne premije v EUR 2009 2008 Premoženjska zavarovanja 599.829 511.360 Življenjska zavarovanja 1.543.338 1.551.971 Skupaj rezervacije za prenosne premije 2.143.167 2.063.331 Premoženjska zavarovanja Kosmate 2009 2008 Pozavarova Čiste Kosmate Pozavarova nje nje Čiste v EUR Stanje na začetku obdobja 511.360-182.506 328.854 464.423-154.898 309.525 Fakturirana premija 6.590.506-1.523.686 5.066.820 6.411.232-1.461.379 4.949.853 Prihodki od premij -6.502.037 1.512.887-4.989.149-6.364.296 1.433.772-4.930.524 Stanje na koncu obdobja 599.829-193.304 406.525 511.360-182.506 328.854 Življenjska zavarovanja Stanje na začetku obdobja 1.551.971-258.354 1.293.617 1.511.010-269.300 1.241.711 Fakturirana premija 38.534.325-471.523 38.062.802 37.160.638-503.180 36.657.457 Prihodki od premij -38.542.958 488.166-38.054.792-37.119.677 514.126-36.605.551 Stanje na koncu obdobja 1.543.338-241.711 1.301.627 1.551.971-258.354 1.293.617 b) Analiza sprememb rezervacij za nastale in prijavljene škode Kosmate 2009 2008 Pozavarov Čiste Kosmate Pozavarov anje anje v EUR Čiste Premoženjska zavarovanja Stanje na začetku obdobja 6.479.500-1.659.354 4.820.146 6.076.176-1.717.101 4.359.075 Rezervacije za nastale in prijavljene škode v tekočem letu 1.144.258-465.886 678.372 1.022.572-205.312 817.260 Sprememba rezervacije za nastale in prijavljene škode iz preteklih let -815.243 216.551-598.692 271.897 94.495 366.392 Plačane škode -858.386 165.152-693.235-891.145 168.564-722.581 Stanje na koncu obdobja 5.950.129-1.743.537 4.206.592 6.479.500-1.659.354 4.820.146 Življenjska zavarovanja Stanje na začetku obdobja 800.215-121.241 678.973 820.030-242.858 577.171 Rezervacije za nastale in prijavljene škode v tekočem letu 348.329-6.515 341.815 377.806-54.229 323.577 Sprememba rezervacije za nastale in prijavljene škode iz preteklih let 221.473 5.986 227.459 132.453 151.928 284.380 Plačane škode -645.101 67.928-577.173-530.073 23.918-506.155 Stanje na koncu obdobja 724.916-53.842 671.074 800.215-121.241 678.973 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 95

c) Analiza sprememb rezervacij za nastale in neprijavljene škode Kosmate 2009 2008 Pozavarov Čiste Kosmate Pozavaro anje vanje v EUR Čiste Premoženjska zavarovanja Stanje na začetku obdobja 1.162.006-91.035 1.070.972 956.922-65.362 891.560 Dodatna rezervacija 702.253-86.634 615.619 1.433.040-112.758 1.320.282 Prenos v izplačila in rezervacijo za nastale in neprijavljene škode -683.434 87.038-596.396-1.227.956 87.086-1.140.871 Stanje na koncu obdobja 1.180.825-90.630 1.090.195 1.162.006-91.035 1.070.972 Življenjska zavarovanja Stanje na začetku obdobja 142.080-23.634 118.446 100.943-19.743 81.199 Dodatna rezervacija 341.856-48.312 293.544 268.911-52.893 216.018 Prenos v izplačila in rezervacijo za nastale in neprijavljene škode -252.475 48.449-204.026-227.774 49.003-178.771 Stanje na koncu obdobja 231.461-23.497 207.964 142.080-23.634 118.446 d) Matematična rezervacija, prenosna premija in rezervacija iz LAT: 2009 Kosmate Pozavarovanje Čiste v EUR Življenjska zavarovanja Stanje na začetku obdobja 190.193.213-258.354 189.934.859 Premija 30.643.509 30.643.509 Sprostitev rezervacije zaradi izplačil in drugih sprememb -12.986.597-12.986.597 Sprememba rezervacije zaradi LAT 0 0 Pripis dobička 2008 in sprememba nepripisanega dobička 4.737.755 4.737.755 Sprememba prenosne premije -8.633 16.643 8.009 Stanje na koncu obdobja 212.579.247-241.711 212.337.535 2008 Kosmate Pozavarovanje Čiste v EUR Življenjska zavarovanja Stanje na začetku obdobja 167.809.114-269.300 167.539.815 Premija 29.205.403 29.205.403 Sprostitev rezervacije zaradi izplačil in drugih sprememb -12.368.601-12.368.601 Sprememba rezervacije zaradi LAT 0 0 Pripis dobička 2008 in sprememba nepripisanega dobička 5.506.336 5.506.336 Sprememba prenosne premije 40.961 10.946 51.907 Stanje na koncu obdobja 190.193.213-258.354 189.934.859 96 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

e) Kosmate matematične rezrvacije po kritnih skladih v EUR 2009 2008 Kritni sklad zdravstvenih zavarovanj 57.026 47.447 Kritni sklad življenjskih zavarovanj 201.956.297 182.842.731 Kritni sklad zavarovanj, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje 9.079.612 5.798.511 Skupaj kosmate matematične rezervacije 211.092.935 188.688.689 Matematične rezervacije niso pozavarovane. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 97

f) Osnovne predpostavke Opis Produkt Obrestna mera za Tablice umrljivosti izračun rezervacij Doživljenjsko zavarovanje, MA, MG, MGE, MGK, MGN, zavarovanje za smrt, zavarovanje za MI5/10, MIA, MIN, MINA, MR, smrt in doživetje (stara zavarovanja) MRS, MRSZ, MRZ, MT, MTN, MV, MVN, SIMG 3,00% OEVM 80/82 Zavarovanje za poroko (stara zavarovanja) MB, MBH, MH 3,00% Nemška tablica umrljivosti ADS 24/26. Zavarovanje za smrt, težke bolezni in doživetje (staro zavarovanje) M10+ 3,00% Dread Disease Accelerated Benefit 2002 Rentno zavarovanje (stara zavarovanja) MPEM, MPM, MPMM, MPMF 3,00% EROM/F G 1950 80/82 Rentno zavarovanje (staro zavarovanje) MPR-1 3,00% Rentne tablice (nemške) 1987 Doživljenjsko zavarovanje, MA/05, MBH/05, MG/05, zavarovanje za smrt, zavarovanje za MGE/05, MGK-BA-SK, smrt in doživetje ter zavarovanje za MGK/05, MIN/05, MRS/05, poroko MRSZ/05, MT/05, MV/05 Zavarovanje z naložbenim tveganjem 2,75% SLO 00-02 MERKUT TOP INVEST 2,75% SLO 00-02 Zavarovanje z naložbenim tveganjem BEST OF LIFE, VARIO TOP, TOP GARANT n/a SLO 93/95 Zavarovanje za smrt, težke bolezni in doživetje M10+/05, MDD 2,75% Accelerated SLO 93-95 Rentno zavarovanje RENT1, RENT2, RENT3, RENT4, RENT5, RENT6, RI1, RI2, RI3, RI4 2,75% Nemške rentne tablice DAV1994R 98 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

g) Podatki o izplačanih škodah, razvrščenih v trikotnike in primerjava s stanjem škodnih rezervacij V trikotnikih so predstavljene škode, ki so bile izplačane ali so v škodnih rezervacijah na dan 31.12.2009 glede na leto prijave škodnega dogodka. Leto 2009 v EUR Leto prijave/leto škode pred 2003 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Skupaj Leto škode 16.549.928 6.213.535 7.019.608 11.020.709 10.162.785 9.687.353 14.532.118 13.919.149 89.105.184 Leto+1 3.688.599 849.965 762.802 790.951 854.664 928.872 815.132 1.054.118 9.745.103 Leto+2 539.390 342.542 130.158 178.354 420.982 91.311 232.006 1.934.742 Leto+3 240.317 3.595 19.562 69.374 12.042 56.242 401.131 Leto+4 38.899 19.720 19.705 14.765 16.224 109.314 Leto+5 1.235 8.429 2.660 2.904 15.227 Leto+6 3.831 3.831 Ocena vseh škod (1) 21.062.199 7.437.787 7.954.495 12.077.057 11.466.696 10.763.777 15.579.255 14.973.267 101.314.533 Do sedaj izplačane škode (2) 20.945.778 6.949.017 7.727.770 10.971.875 10.315.394 9.772.154 14.368.117 12.439.746 93.489.853 Razlika (3=1-2; 3=4+5) 116.420 488.769 226.725 1.105.182 1.151.302 991.623 1.211.137 2.533.520 7.824.680 *Rezervacija za nastale in prijavljene škode (4) 116.420 488.769 226.725 1.102.279 1.135.078 935.381 979.132 1.479.402 6.463.187 *Rezervacije za nastale in neprijavljene škode (5) 2.904 16.224 56.242 232.006 1.054.118 1.361.493 Stroški obdelave škod (6) 4.667 19.627 7.783 37.641 38.074 36.559 42.711 75.589 262.650 Skupaj škodne rezervacije (7=4+5+6) 121.087 508.396 234.508 1.142.823 1.189.376 1.028.182 1.253.848 2.609.109 8.087.330 *Rezervacija za stroške obdelave škod je prikazana ločeno. Leto 2008 v EUR Leto prijave/leto škode pred 2003 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Skupaj Leto škode 16.573.294 6.273.180 7.708.193 11.120.978 10.195.971 9.728.877 14.320.300 75.920.793 Leto+1 3.699.329 872.932 941.181 805.851 891.969 985.968 1.001.273 9.198.502 Leto+2 539.419 326.770 110.711 172.150 360.530 192.303 1.701.882 Leto+3 241.374 3.722 24.435 86.275 52.871 408.677 Leto+4 40.774 19.720 15.685 12.356 88.536 Leto+5 1.235 7.272 8.507 Leto+6 3.831 3.831 Ocena vseh škod (1) 21.099.256 7.503.595 8.800.205 12.197.611 11.501.340 10.907.148 15.321.574 87.330.729 Do sedaj izplačane škode (2) 20.932.844 6.957.573 7.682.645 10.875.193 10.188.723 9.467.448 12.919.923 79.024.349 Razlika (3=1-2; 3=4+5) 166.412 546.022 1.117.560 1.322.418 1.312.617 1.439.700 2.401.651 8.306.381 *Rezervacija za nastale in prijavljene škode (4) 166.412 546.022 1.117.560 1.310.062 1.259.747 1.247.397 1.400.377 7.047.577 *Rezervacije za nastale in neprijavljene škode (5) 12.356 52.871 192.303 1.001.273 1.258.804 Stroški obdelave škod (6) 6.216 20.039 40.313 43.795 40.742 50.144 76.171 277.420 Skupaj škodne rezervacije (7=4+5+6) 172.628 566.061 1.157.873 1.366.213 1.353.359 1.489.844 2.477.821 8.583.801 *Rezervacija za stroške obdelave škod je prikazana ločeno. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 99

h) Zapadlost obveznosti - skupnih, življenje in premoženje: 2009 prej kot v 1. letu med 1. in 5. letom med 5. in 10. letom med 10. in 15. letom med 15. in 20. letom več kot 20 let Skupaj v EUR Prenosne premije 2.143.167 2.143.167 Škodne rezervacije 7.909.560 177.770 8.087.330 Matematična rezervacija* 6.903.246 23.422.491 34.297.569 51.927.951 23.253.018 33.332.658 173.136.934 Druge zavarovalno-tehnične rezervacije 11.042 11.042 Skupaj zavarovalno-tehnične rezervacije 16.967.015 23.600.261 34.297.569 51.927.951 23.253.018 33.332.658 183.378.473 2008 prej kot v 1. letu med 1. in 5. letom med 5. in 10. letom med 10. in 15. letom med 15. in 20. letom več kot 20 let Skupaj Prenosne premije 2.063.331 2.063.331 Škodne rezervacije 8.384.766 199.034 8.583.801 Matematična rezervacija* 3.865.177 22.155.773 27.414.778 51.049.737 20.599.730 29.320.586 154.405.782 Druge zavarovalno-tehnične rezervacije 13.185 13.185 Skupaj zavarovalno-tehnične rezervacije * 14.326.459 22.354.807 27.414.778 51.049.737 20.599.730 29.320.586 165.066.098 *Znesek zapadlih obveznosti iz naslova matematičnih rezervacij ne vključuje rezervacije za še ne pripisan dobiček Matematične rezervacije in rezervacije za prenosno premijo so časovno razmejene glede na iztek zavarovalnih pogodb. Škodne rezervacije (tako za nastale in prijavljene kot nastale in neprijavljene škode) so časovno razmejene glede na pričakovan denarni tok, ki je hkrati tudi osnova za oblikovanje škodnih rezervacij za nastale, a še ne neprijavljene škode. Kljub temu, da so se škode, zgodovinsko gledano, prijavljaje tudi z več kot pet letnim zamikom se pri oblikovanju škodne rezervacije za nastale, a še ne neprijavljene škode oblikujejo največ za pet letni rep, ker preostanek ni statistično značilen. 18.1.13 Druge rezervacije v EUR 2009 2008 Rezervacije za zaposlence 66.512 57.303 - rezervacije za jubilejne nagrade 15.664 15.397 - rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 50.847 41.907 Druge rezervacije 688 440 Skupaj druge rezervacije 67.200 57.743 100 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Gibanje drugih rezervacij Rezervacije za odpravnine Rezervacije za jubilejne nagrade Rezervacije iz naslova dolg. odlož. prih. v EUR Skupaj Stanje na začetku obdobja 41.907 15.397 440 57.743 Črpanje 0-1.372-1.372 Zmanjšanje -1.548-1.111-180 -2.839 Povečanje 10.489 2.751 428 13.667 Stanje na koncu obdobja 50.847 15.664 688 67.200 18.1.14 Obveznosti iz poslovanja v EUR 2009 2008 Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov 868.414 897.040 - obveznost do zavarovalcev 179.655 142.480 - obveznost do zavarovalnih posrednikov 688.759 754.560 Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja 442.867 460.295 - obveznosti iz naslova pozavarovalnih pogodb pri cedentih 244.061 260.577 - obveznosti za pozavarovalne premije 198.806 199.718 Obveznosti za odmerjen davek 505.325 39.783 Skupaj obveznosti iz poslovanja 1.816.606 1.397.118 Obveznosti do zavarovalcev, zavarovalnih posrednikov in obveznosti za pozavarovalne premije so kratkoročne ter skladno s pogodbenimi določili zapadejo v začetku naslednjega poslovnega leta. 18.1.15 Terjatve in obveznosti za odmerjen davek 2009 2008 Davek od dohodka pravnih oseb 0 478.948 Skupaj terjatve za davke 0 478.948 Davek od dohodka pravnih oseb 463.817 0 Davek iz zavarovalnih poslov 27.448 24.482 Ostale obveznosti za davke 14.059 15.301 Skupaj obveznosti za davke 505.325 39.783 Skupaj terjatve/obveznosti za davke 505.325-439.165 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 101

Gibanje terjatev/obveznosti za davke davek od dohodka pravnih oseb davek iz zavarovalnih poslov ostale obveznosti za davke Skupaj v EUR Stanje na 1.1.2009-478.948 24.482 15.301-439.165 plačano 572.140 239.624 53.520 865.284 obračunano -1.514.905-242.590-52.278-1.809.773 razlika 942.765 2.966-1.242 944.489 Stanje na 31.12.2009 463.817 27.448 14.059 505.324 Obračunani davki v letu 2009 presegajo plačane davčne obveznosti za 944,5 TEUR. Razlika se nanaša predvsem na dejansko obveznost od davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2009, ki presega med letom plačano akontacijo 18.1.16 Ostale obveznosti v EUR 2009 2008 Obveznost do zaposlenih 238.552 220.706 Obveznosti do dobaviteljev 275.654 508.300 Druge obveznosti 48.966 42.920 Pasivne časovne razmejitve 639.924 287.039 Skupaj ostale obveznosti 1.203.096 1.058.965 Obveznosti do zaposlenih in do dobaviteljev so kratkoročne in skladno s pogodbenimi določili zapadejo v mesecu dni po bilančnem datumu. Pasivne časovne razmejitve so kratkoročne in vključujejo vnaprej vračunane stroške pridobivanja zavarovanj ter druge vnaprej vračunane stroške, ki se nanašajo na poslovno leto 2009. 102 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

18.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida 18.2.1 Čisti prihodki od zavarovalnih premij v EUR Premoženjska zavarovanja 2009 2008 Obračunane kosmate zavarovalne in sozavarovalne premije 6.590.506 6.411.232 - Iz direktnega zavarovanja 6.590.506 6.411.232 Pozavarovalni delež v kosmati zavarovalni premiji -1.523.686-1.461.379 Sprememba kosmate prenosne premije -88.470-46.936 Sprememba prenosne premije za pozavarovalni delež 10.798 27.607 Č isti prihodki premoženjskih zavarovanj 4.989.149 4.930.524 Življenjska zavarovanja Obračunane kosmate zavarovalne in sozavarovalne premije 38.534.325 37.160.638 - Iz direktnega zavarovanja 38.534.325 37.160.638 Pozavarovalni delež v kosmati zavarovalni premiji -471.523-503.180 Sprememba kosmate prenosne premije 8.633-40.961 Sprememba prenosne premije za pozavarovalni delež -16.643-10.946 Č ista prihodki življenjskih zavarovanj 38.054.792 36.605.551 Skupaj neto obračunana zavarovalna premija 43.129.622 41.607.310 Skupaj sprememba prenosne premije -85.680-71.235 Skupaj čisti prihodki od zavarovalnih premij 43.043.942 41.536.075 18.2.2 Prihodki od naložb v EUR 2009 2008 Prihodki od obresti 10.213.911 9.484.281 - finančnih naložb razpoložljivih za prodajo 5.059.732 5.289.459 - finančnih naložb v posesti do zapadlosti 4.551.731 3.516.613 - finančnih naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi PI 14.031 54.679 - posojil in terjatve 588.417 623.530 Dividende 29.069 30.692 Dobički finančnih naložb razpoložljivih za prodajo 557.722 642.254 Dobički finančnih naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi PI 37.553 0 Neiztrženi dobički kritnega sklada z naložbenim tveganjem 316.473 0 Skupaj prihodki od naložb 11.154.728 10.157.228 Prihodki od finančnih naložb vrednoteni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid se nanašajo samo na prihodke od tistih razvrščenih ob začetnem pripoznanju. Povečanje kapitala iz naslova nerealiziranih dobičkov lastniških vrednostnih papirjev je v letu 2009 znašalo 1.214,0 TEUR (2008: 235,7 TEUR). Zmanjšanje kapitala iz naslova nerealiziranih izgub lastniških vrednostnih papirjev je v letu 2009 znašalo 14,6 TEUR (2008: 1.864,6 TEUR). Povečanje LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 103

kapitala iz naslova nerealiziranih dobičkov dolžniških vrednostnih papirjev je v letu 2009 znašalo 3.198,9 TEUR (2008: 2.749,5 TEUR). Zmanjšanje kapitala iz naslova nerealiziranih izgub dolžniških vrednostnih papirjev je v letu 2009 znašalo 2.689,1 TEUR (2008: 2.824,5 TEUR). Neto dobički iz finančnih naložb razpoložljivih za prodajo so v letu 2009 znašali 496.724 EUR (2008: 141.813 EUR), in sicer so znašali dobički finančnih naložb razpoložljivih za prodajo 557.722 EUR (2008: 642.254 EUR), izgube pa 60.998 EUR (2008: 500.441 EUR). 18.2.3 Drugi zavarovalni prihodki v EUR 2009 2008 Pozavarovalne provizije 510.270 504.165 Ostali drugi zavarovalni prihodki 187.012 168.131 Drugi zavarovalni prihodki 697.282 672.296 Prihodki od provizij se v celoti nanašajo na pozavarovalne provizije in na delež dobička v pozavarovateljevem izidu, ki so obračunani v skladu s pozavarovalnimi pogodbami. Pozavarovalne pogodbe ostajajo v letu 2009 nespremenjene. 18.2.4 Drugi prihodki v EUR 2009 2008 Prihodki od zemljišč in zgradb 153.481 75.401 Ostali drugi prihodki 16.224 10.160 Drugi prihodki 169.705 85.561 104 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

18.2.5 Čisti odhodki za škode v EUR a. Čisti zneski škod Premoženjska zavarovanja 2009 2008 1.297.695 1.715.892 Izplačane škode 1.297.695 1.715.892 - kosmati del 2.069.334 4.050.239 - delež pozavarovatelja -771.639-2.334.346 Življenjska zavarovanja 10.616.671 9.271.639 Izplačane škode življ. zavar. 10.354.442 9.175.188 - kosmati del 10.522.434 9.317.160 - delež pozavarovatelja -167.992-141.972 Izplačane škode življ. zavar. z nal. tveganjem 262.229 96.451 - kosmati del 262.229 96.451 Čisti zneski škod 11.914.366 10.987.531 b. Sprememba škodnih rezervacij Premoženjska zavarovanja -594.331 656.330 Sprememba rezervacij za nastale in prijavljene škode -613.554 476.919 - kosmati del -529.371 419.172 - delež pozavarovatelja -84.183 57.747 Sprememba rezervacij za nastale in neprijavljene škode 19.223 179.411 - kosmati del 18.819 205.084 - delež pozavarovatelja 404-25.673 Življenjska zavarovanja 81.618 139.049 Sprememba rezervacij za nastale in prijavljene škode -7.900 101.802 - kosmati del -75.299-19.815 - delež pozavarovatelja 67.399 121.617 Sprememba rezervacij za nastale in neprijavljene škode 89.517 37.247 - kosmati del 89.381 41.138 - delež pozavarovatelja 137-3.890 Sprememba škodnih rezervacij -512.713 795.380 Skupaj čisti odhodki za škode 11.401.653 11.782.911 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 105

18.2.6 Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij in zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje v EUR 2009 2008 Sprememba drugih zavarovalno tehničnih rezervacij -2.143-2.663 - kosmati del -2.143-2.663 Sprememba matematične rezervacije zdravstvenih zavarovanj 9.579 10.627 - kosmati del 9.579 10.627 Sprememba matematične rezervacije življenjskih zavarovanj 19.703.526 19.971.511 - kosmati del 19.703.526 19.971.511 Skupaj sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij 19.710.962 19.979.475 Sprememba matematične rezervacije življ. zavar. z nal. tveganjem 3.281.101 2.258.489 Skupaj 22.992.063 22.237.964 18.2.7 Obratovalni stroški v EUR Obratovalni stroški 2009 2008 Amortizacija 197.632 160.826 Stroški dela 4.095.405 3.068.125 Strošek materiala in storitev 2.289.586 2.077.136 Stroški licenc in programske opreme 17.980 5.785 Stroški pridobivanja zavarovanj 6.304.120 6.426.386 Ostali stroški 92.419 94.396 Skupaj obratovalni stroški 12.997.142 11.832.655 v EUR Stroški dela 2009 2008 Plače zaposlenih 3.073.733 2.268.491 Stroški prispevkov in davka na izplačane plače 479.807 407.964 Strošek prevoza in prehrane 264.206 157.496 Strošek dodatnega pokojninskega zavarovanja 87.672 60.212 Drugi stroški dela 189.987 173.962 Skupaj stroški dela 4.095.405 3.068.125 Drugi stroški dela vključujejo stroške oziroma odhodke iz naslova oblikovanja rezervacij za odpravnine v višini 8.940 EUR (2008: 7.698 EUR) in za jubilejne nagrade 1.640 EUR (2008: 1.845 EUR). 106 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 v EUR Stroški materiala in storitev 2009 2008 Stroški materiala 338.372 303.093 Stroški reklamiranja in reprezentance 824.568 794.943 Stroški intelektualnih in osebnih storitev 149.974 83.613 Ostali stroški storitev 976.673 895.487 Skupaj stroški materiala in storitev 2.289.586 2.077.136

Stroški intelektualnih in osebnih storitev vključujejo tudi stroške letne revizije in druge stroške storitev, ki jih je opravila revizorska hiša. Za poslovno leto 2009 znašajo skupno 46.352 EUR (2008: 47.346 EUR). v EUR Stroški pridobivanja zavarovanj 2009 2008 Premoženjska zavarovanja Provizija za sklepanje 258.910 275.849 Provizija za obnavljanje in izterjevanje 612.151 552.679 Druge provizije 120.580 93.964 Premoženjska zavarovanja 991.642 922.492 Življenjska zavarovanja Provizija za sklepanje 2.620.707 2.923.742 Provizija za obnavljanje in izterjevanje 1.990.874 2.052.809 Druge provizije 700.897 527.343 Življenjska zavarovanja 5.312.478 5.503.894 Skupaj stroški pridobivanja zavarovanj 6.304.120 6.426.386 18.2.8 Odhodki naložb v EUR 2009 2008 Odhodki od slabitev finančnih naložb razpoložljivih za prodajo 383.508 847.673 Odhodki vrednotenja finančnih naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi IPI 34.360 537.169 - od tega čiste neiztržene izgube kritnega sklada z naložbenim tveganjem 0 448.436 - od tega neto izgube iz finančnih naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi IP 34.360 88.733 Izgube pri odtujitvah naložb razpoložljivih za prodajo 60.998 500.441 Izgube pri odtujitvah naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi IPI 2.186 0 Odhodki od prevrednotenja 3.421 748 Drugi finančni odhodki 58.964 49.125 Skupaj odhodki naložb 543.436 1.935.157 Drugi finančni odhodki v višini 58.964 EUR (2008: 49.125 EUR) se v glavnem nanašajo na odhodke povezane s skrbništvom tujih vrednostnih papirjev pri komercialnih bankah, ki znašajo 58.936 EUR (2008: 49.075 EUR). Zavarovalnica je v poslovnem letu 2009 opravila slabitev finančnih naložb razpoložljivih za prodajo v višini 383,5 TEUR, ki se v celoti nanašajo na slabitve lastniških vrednostnih papirjev (delnice in investicijske sklade). LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 107

18.2.9 Drugi zavarovalni odhodki v EUR Stroški materiala in storitev 2009 2008 Drugi čisti zavarovalni odhodki 118.454 38.833 - agencija za zavarovalni nadzor 43.686 41.502 - prevrednotovalni posl. odh. terjatev 69.995-7.716 - ostali drugi čisti zavarovalni odhodki 4.773 5.047 Skupaj drugi zavarovalni odhodki 118.454 38.833 18.2.10 Drugi odhodki v EUR 2009 2008 Amortizacija naložbenih nepremičnin 31.190 12.583 Ostali drugi odhodki 5.126 1.450 Drugi odhodki 36.316 14.033 18.2.11 Davek od dohodka 2009 2008 Davek iz dohodka 1.514.905 1.201.449 Odloženi davki -43.365-182.495 Celotna davčna obveznost 1.471.540 1.018.954 Dobiček iz rednega poslovanja 6.976.592 4.609.608 Izračun davčne obveznosti na prvi pogled (21%-2009;22%-2008) 1.465.083 1.014.114 Popravek prihodkov na raven davčno priznanih -23.022-26.208 Popravek odhodkov na raven davčno priznanih 29.478 31.048 Skupaj odhodek za davek 1.471.540 1.018.954 Davčne oblasti so izvedle celovit davčni pregled zavarovalnice za leto 2005. V skladu z lokalnimi predpisi lahko davčni organ kadarkoli pregleda poslovne knjige in računovodske evidence zavarovalnice še pet let po letu poročanja ter odmeri dodatno obveznost plačila davka in kazni. Vodstvo zavarovalnice ne pozna nobenih okoliščin, ki bi privedle do potencialnih pomembnih obveznosti iz tega naslova. Efektivna davčna stopnja je za leto 2009 znašala 21,7 % (2008: 22,1 %). Razlog nekoliko nižje efektivne davčne stopnje glede na primerjalno obdobje je v nižji zakonsko predpisani davčni stopnji za leto 2009. 108 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

18.2.12 Analiza po vrstah zavarovanj v EUR 2009 Obračunane kosmate zavar. in sozavar. premije Prihodki od premij Odhodki za škode Stroški pridobivanja zavar. in obratovalni stroški Pozavarovalni rezultat* Premoženjska zavarovanja Nezgoda 4.832.124 4.758.967 138.685 1.805.825 552.945 Zdravstveno 95.980 95.736 20.681 26.622 1.764 Požar in naravne nesreče 664.022 656.110 965.685 278.114-399.974 Drugo premoženje 854.567 847.645 413.372 357.921 94.480 Odgovornost 141.196 141.098 20.359 59.137 49.688 Finančne izgube 2.618 2.480 0 1.097 1.023 Premoženjska zavarovanja 6.590.506 6.502.037 1.558.782 2.528.717 299.926 Življenjska zavarovanja Individualna zavarovanja 37.638.006 37.636.529 10.068.426 10.238.123 230.255 Skupinska zavarovanja 896.319 906.429 730.318 230.302 4.729 Tekoče plačevanje premije 38.236.799 38.245.433 10.704.663 10.383.496 235.492 Enkratno plačevanje premije 297.525 297.525 94.081 84.929-508 Življenjska zavarovanja 38.534.325 38.542.958 10.798.744 10.468.425 234.984 - od tega živ. zavar. z nal. tveganjem 4.964.546 4.964.546 266.687 1.842.957 9.519 Skupaj zavarovanja 45.124.831 45.044.995 12.357.526 12.997.142 534.910 * Pozavarovalni rezultat vključuje pozavarovalni delež v premiji, pozavarovalni delež v izplačanih škodah in škodnih rezervacijah ter prihodke od provizij LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 109

v EUR 2008 Obračunane kosmate zavar. in sozavar. premije Prihodki od premij Odhodki za škode Stroški pridobivanja zavar. in obratovalni stroški Pozavarovalni rezultat* Premoženjska zavarovanja Nezgoda 4.780.226 4.755.841 1.838.271 1.568.499 319.969 Zdravstveno 91.552 91.492 22.288 24.545 2.249 Požar in naravne nesreče 617.531 606.089 2.538.803 230.915-1.756.128 Drugo premoženje 780.383 770.320 272.338 291.811 148.383 Odgovornost 138.717 137.609 2.794 51.871 57.908 Finančne izgube 2.823 2.945 0 1.056 1.315 Premoženjska zavarovanja 6.411.232 6.364.296 4.674.495 2.168.696-1.226.305 Življenjska zavarovanja Individualna zavarovanja 36.185.172 36.145.008 9.028.678 9.438.989 331.285 Skupinska zavarovanja 975.466 974.669 406.256 224.970 12.236 Tekoče plačevanje premije 36.474.961 36.434.000 9.419.061 9.417.884 344.471 Enkratno plačevanje premije 685.677 685.677 15.873 246.074-950 Življenjska zavarovanja 37.160.638 37.119.677 9.434.934 9.663.959 343.521 - od tega živ. zavar. z nal. tveganjem 4.573.301 4.573.301 93.606 2.148.402 9.677 Skupaj zavarovanja 43.571.870 43.483.973 14.109.428 11.832.655-882.784 * Pozavarovalni rezultat vključuje pozavarovalni delež v premiji, pozavarovalni delež v izplačanih škodah in škodnih rezervacijah ter prihodke od provizij 18.3 Pojasnila k izkazu celotnega vseobsegajočega donosa Izkaz celotnega vseobsegajočega donosa zavarovalnice izkazuje vse sestavine izkaza poslovnega izida in tiste postavke prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznane v poslovnem izidu, vplivajo pa na višino lastniškega kapitala zavarovalnice. Vključuje spremembe kapitala v obdobju, razen tistih sprememb, ki so posledica poslov z lastniki. V izkazu celotnega vseobsegajočega donosa so izkazane spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo. V poslovnem letu 2009 so čisti dobički iz naslova ponovne izmere finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo znašali 2.978,1 TEUR (2008: čista izguba: -1.703,9 TEUR). Glavni razlog za povečanje presežka iz prevrednotenja je v pozitivnem razvoju kapitalskih trgov v poslovnem letu 2009. Pregled čistih dobičkov/izgub iz ponovne izmere finančnih sredstev AFS: v EUR Drugi vseobsegajoči donos 2009 2008 dobički/izgube iz naslova prevrednotenja finančnih sredstevafs 2.028.693-3.089.316 dobički/izgube iz naslova finančnih sredstev AFS prerazporejenih v HTM 1.285.626 Prenos dobičkov/izgub v IPI iz naslova odtujitve -319.480 1.385.420 Prenos dobičkov/izgub v IPI iz naslova prerazporeditve AFS v HTM -16.744 Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo 2.978.095-1.703.896 Davek od drugega vseobsegajočega doosa -597.612 357.981 Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi 2.380.483-1.345.915 110 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

18.4 Pojasnila k izkazu denarnega toka Izkaz denarnega toka je pripravljen po posredni metodi, iz katerega so razvidni denarni tokovi pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Pri izdelavi izkaza denarnega izida po posredni metodi se čisti poslovni izid zavarovalnice popravlja za učinke poslov, ki nimajo denarne narave. Med denarnimi tokovi pri poslovanju predstavljajo pomemben znesek obračunane čiste zavarovalne premije, obračunani čisti zneski škod ter čisti obratovalni stroški. Denarni tokovi pri poslovanju so korigirani za spremembo terjatev in obveznosti iz poslovanja. Med denarnimi tokovi pri naložbenju predstavljajo pomemben znesek prejemki od obresti, dividend, kapitalskih dobičkov in izgub ter neto sprememba denarnih tokov iz naslova finančnih naložb. Denarni tokovi pri financiranju vključujejo izplačila dividend lastnikom za leto 2009 ter prejemke od vplačanega kapitala iz dokapitalizacije, izvedene na podlagi skupščinskega sklepa z dne, 21.12.2009. 19 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta V začetku leta 2010 smo zaznali, da predstavniki družbe A.I.P. Consulting International iz Brna, katerim smo dodelili mandat za izgradnjo lastne prodajne mreže, nagovarjajo najboljše zastopnike prodajne mreže k prestopu v drugo družbo. Zato smo 12.1.2010 preko pooblaščenega odvetnika uradno pozvali vodstvo družbe A.I.P. Consulting International, naj preneha s škodljivim ravnanjem kršitve bistvenega elementa naše medsebojne pogodbe, ki je potekla 14.11.2009 in jih zavezuje k izgradnji stabilne prodajne mreže za Merkur Zavarovalnico. Konec januarja 2010 smo zaprli regionalno pisarno v Ilirski Bistrici. 20 Posli s povezanimi osebami Osebe se štejejo za povezane osebe, če so med seboj kapitalsko, upravljavsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev oz. da ima ena oseba možnost vplivati na drugo pri poslovnih oz. finančnih odločitvah in/ali da poslovanje oz. rezultati poslovanja ene osebe vplivajo na poslovanje oz. rezultate poslovanja druge osebe. Podjetja v skupini Merkur zavarovalnica d.d. je v večinski lasti Merkur International Holding A.G.,Graz, ki je v 100% lasti Merkur Versicherung A.G., le ta pa v 100 % lasti Merkur Wechselseitige Versicherungsanstalt - Vermögensverwaltung. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 111

V nadaljevanju je prikazana organizacijska struktura koncerna Merkur in povezanost družb v skupini: Kapitalsko povezane osebe Na podlagi Pogodbe o opravljanju specialnih storitev z družbo Merkur Versicherung A.G., Graz, le-ta opravlja svetovalne storitve za Merkur zavarovalnico d.d.. Zagotavlja vzdrževalna dela za računalniški program SAP in svetovalne storitve za informacijsko rešitev Symass, ki jo zavarovalnica uporablja za spremljavo zavarovalne tehnike. Na podlagi pozavarovalnih pogodb Merkur Versicherung A.G., Graz opravlja storitve pozavarovanja portfelja Merkur zavarovalnice d.d. Merkur zavarovalnica d.d.ponuja na trgu zavarovalne produkte iz zavarovalne vrste življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem. Nekatere od teh produktov je razvila in operacionalizirala družba Merkur Versicherung AG najprej za svoje potrebe in nato še za potrebe Merkur zavarovalnice d.d. Z namenom optimizirati izvajanje investiranja zbranih sredstev pri naložbenih življenjskih zavarovanjih je bil z matično družbo podpisan Okvirni dogovor o storitvah koncerna v zvezi z vrednostnimi papirji vezanimi na indeks. Omenjeni dogovor je sklenjen za nedoločen čas in velja tudi v letu 2009. Med družbo Care d.o.o. in Merkur zavarovalnico d.d. je sklenjena Pogodba o sodelovanju na področju opravljanja drugih zavarovalnih poslov. Na podlagi te pogodbe Care d.o.o. opravlja storitve kontaktiranja z zavarovanci, svetovanja zavarovancem in storitve urgiranja plačil premije zavarovancev. Med Care d.o.o. in zavarovalnico je sklenjena tudi Pogodba o zastopanju, s katero se Care d.o.o. zavezuje, da bodo tretje osebe sklepale zavarovalne pogodbe z zavarovalnico. Zavarovalnica pa se zavezuje, da bo v primeru uspešnega zastopanja plačevala provizijo. 112 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

Med družbo Avalon Tim d.o.o. in Merkur zavarovalnico d.d. je sklenjena Pogodba o zastopanju, s katero se družba Avalon Tim d.o.o. zavezuje, da bodo tretje osebe sklepale zavarovalne pogodbe z zavarovalnico. Osebe povezane v upravljanju ali nadzoru Poleg navedenih družb, se glede na zakonska določila Merkur zavarovalnica d.d. šteje za povezano osebo z DDL Zavarovalno zastopanje Donna Diluigi Osterc s.p. zaradi povezanosti iste osebe oz. družinskih članov v upravljanju oz. nadzoru obeh navedenih oseb. Iz enakega razloga, se Merkur zavarovalnica d.d. šteje tudi za povezano osebo z družbo Moja naložba, pokojninska družba d.d.. Merkur zavarovalnica d.d. plačuje premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja v korist svojih zaposlenih, ki so se vključili v pokojninski načrt. Merkur Versicherung AG, Graz je lastnik družbe Merkur osiguranje a.d.o. Beograd in družbe Merkur BIH Osiguranje d.d. Sarajevo in se štejeta za povezano osebo z Merkur zavarovalnico d.d. zaradi povezanosti v upravljanju oz. nadzoru. Tabela 20: Vrednost poslov s povezanimi osebami v letu 2009: Povezana oseba Vrsta posla Posli s povezanimi osebami Terjatve Obveznosti Merkur Versicherung A.G. Care d.o.o. svetovalne storitve 49.758 58.307 pozavarovalne storitve 196.348 32.818 zastopniške storitve,opravljanje drugih zavarovalnih poslov 39.579 5.568 Avalon Tim d.o.o. drugo 4.214 1.592 zastopniške storitve 627.935 76.792 DDL zavarovalno zastopanje Donna Di Luigi Osterc s.p. zastopniške storitve 13.891 1.338 Moja naložba,pokojninska družba d.d. vplačane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja 87.672 Stanje odprtih terjatev in obveznosti na dan 31.12.2009 do povezanih družb se nanaša na postavke, ki skladno s pogoji zapadejo v letu 2010. Zavarovalnica ni imela in nima transakcij s povezanimi strankami, ki bi bile pomembne in ne bi bile opravljene pod tržnimi pogoji. Članom uprave Merkur zavarovalnice d.d. je bilo v letu 2009 izplačanih 481.435 EUR prejemkov in sicer: 361.600 EUR fiksnih prejemkov, 74.517 EUR variabilnih prejemkov, 21.804 EUR bonitet predvsem iz naslova uporabe službenega vozila za privatne namene, 7.813 EUR za premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja ter 15.701 EUR za povračila materilanih stroškov. LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 113

Fiksni prejemki predsednika uprave so znašali 131.200 EUR, variabilni prejemki pa 26.860 EUR. Znesek njegovih bonitet znaša 7.123 EUR, znesek premije za dodatno pokojninsko zavarovanje 2.605 EUR ter povračilo materialnih stroškov 5.815 EUR. Fiksni prejemki člana uprave so znašali 115.200 EUR, variabilni prejemki pa 23.997 EUR. Znesek njegovih bonitet znaša 5.725 EUR, znesek premije za dodatno pokojninsko zavarovanje 2.605 EUR ter povračilo materialnih stroškov 5.092 EUR. Fiksni prejemki članice uprave so znašali 115.200 EUR, variabilni prejemki pa 23.660 EUR. Znesek njenih bonitet znaša 8.956 EUR, znesek premije za dodatno pokojninsko zavarovanje 2.605 EUR ter povračilo materialnih stroškov 4.794 EUR. Obveznost zavarovalnice do uprave iz naslova nadomestil je na bilančni datum znašala 28.199 EUR (2008: 24.015 EUR). Predstavniki lastnikov v nadzornem svetu v letu 2009 niso imeli prejemkov iz naslova sejnin. Predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu je v letu 2009 prejel sejnino v višini 759 EUR. Zavarovalnica v letu 2009 ni imela drugih obveznosti do članov uprave in nadzornega sveta. V zavarovalnici ni zaposlencev na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe. 114 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99

21 Aktuarsko mnenje 21.1 Mnenje pooblaščenega aktuarja k letnemu poročilu za dolgoročna zavarovanja Merkur zavarovalnice, d.d. Aktuarsko sem preveril stanje zavarovalno tehničnih rezervacij Merkur zavarovalnice, d.d., na dan 31.12.2009. Aktuarsko preverjanje sem opravil v skladu z določili Sklepa o podrobnejših pravilih in minimalnih standardih za izračun zavarovalno tehničnih rezervacij (Uradni list RS, 3/01, 69/01, 85/05 in 66/08) in Sklepa o podrobnejših pravilih naložb kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter načinu in rokih poročanja (Uradni list RS, 3/05 in 115/07). Za stanje zavarovalno tehničnih rezervacij je odgovorna uprava Merkur zavarovalnice, d.d. Moja naloga je bila: preveriti, ali zavarovalnica vodi primerne evidence za namene vrednotenja obveznosti iz dolgoročnih zavarovanj, izraziti mnenje o zadostnosti teh rezervacij glede na dolgoročne obveznosti zavarovalnice, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb ali v povezavi z njimi, vključno z vsemi povečanji zaradi razporeditve dobička v času trajanja zavarovalnih pogodb na podlagi pregleda finančnega stanja dolgoročnih zavarovanj, na dan vrednotenja, za nove vrste zavarovalnih pogodb, ki jih je zavarovalnica začela sklepati med letom, potrditi, ali premije in prihodki iz teh pogodb zadoščajo glede na razumna aktuarska pričakovanja, ob upoštevanju drugih finančnih virov zavarovalnice, ki so na voljo v ta namen, da bo družba lahko izpolnila obveznosti iz teh pogodb, zlasti, da bo lahko oblikovala zadostne matematične rezervacije, ugotoviti višino minimalnega kapitala zavarovalnice za potrebe dolgoročnih zavarovanj in vpliv predlagane delitve dobička na višino minimalnega kapitala, kakor tudi izpolnjevanje kapitalske ustreznosti zavarovalnice. Prepričan sem, da je moje aktuarsko preverjanje primerna podlaga za izdajo mnenja pooblaščenega aktuarja. V Merkur zavarovalnici, d.d., vodijo primerne evidence za namene vrednotenja obveznosti iz dolgoročnih zavarovanj. Po mojem mnenju sta višina premij, ki jih je Merkur zavarovalnica, d.d., obračunala v obračunskem letu 2009, in višina oblikovanih zavarovalno tehničnih rezervacij za dolgoročne obveznosti zavarovalnice na dan 31.12.2009 primerni, da zagotavljata trajno izpolnjevanje vseh obveznosti zavarovalnice iz dolgoročnih zavarovanj. Merkur zavarovalnica, d.d., ustreza tudi vsem zakonskim zahtevam po minimalnem kapitalu za potrebe dolgoročnih zavarovanj. Ljubljana, 10.03.2010 mag. Aleš Tomažin Pooblaščeni aktuar LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99 115

21.2 Mnenje pooblaščenega aktuarja k letnemu poročilu za premoženjska zavarovanja Merkur zavarovalnice, d.d. Aktuarsko sem preveril stanje zavarovalno tehničnih rezervacij Merkur zavarovalnice, d.d., na dan 31.12.2009. Aktuarsko preverjanje sem opravil v skladu z določili Sklepa o podrobnejših pravilih in minimalnih standardih za izračun zavarovalno tehničnih rezervacij (Uradni list RS, 3/01, 69/01, 85/05 in 66/08) in Sklepa o podrobnejših pravilih naložb kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter načinu in rokih poročanja (Uradni list RS, 3/05 in 115/07). Za stanje zavarovalno tehničnih rezervacij je odgovorna uprava Merkur zavarovalnice, d.d. Moja naloga je bila: preveriti, ali zavarovalnica vodi primerne evidence za namene vrednotenja obveznosti iz premoženjskih zavarovanj, izraziti mnenje o zadostnosti zavarovalno tehničnih rezervacij glede na obveznosti zavarovalnice, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb ali v povezavi z njimi in preveriti ali so bile rezervacije ocenjene v skladu z zakonskimi zahtevami, za nove vrste zavarovalnih pogodb, ki jih je zavarovalnica začela sklepati med letom, potrditi, ali premije in prihodki iz teh pogodb zadoščajo glede na razumna aktuarska pričakovanja, ob upoštevanju drugih finančnih virov zavarovalnice, ki so na voljo v ta namen, da bo družba lahko izpolnila obveznosti iz teh pogodb, ugotoviti višino minimalnega kapitala zavarovalnice za potrebe premoženjskih zavarovanj ter preveriti vpliv poslovne politike na višino minimalnega kapitala, izpolnjevanje kapitalske ustreznosti zavarovalnice ter solventnost zavarovalnice. Prepričan sem, da je moje aktuarsko preverjanje primerna podlaga za izdajo mnenja pooblaščenega aktuarja. V Merkur zavarovalnici, d.d., vodijo primerne evidence za namene vrednotenja obveznosti iz premoženjskih zavarovanj. Po mojem mnenju sta višina premij, ki jih je Merkur zavarovalnica, d.d., obračunala v obračunskem letu 2009, in višina oblikovanih zavarovalno tehničnih rezervacij za premoženjska zavarovanja na dan 31.12.2009 primerni, da zagotavljata trajno izpolnjevanje vseh obveznosti zavarovalnice iz premoženjskih zavarovanj. Merkur zavarovalnica, d.d., ustreza tudi vsem zakonskim zahtevam po minimalnem kapitalu za potrebe premoženjskih zavarovanj. Ljubljana, 10.03.2010 mag. Aleš Tomažin Pooblaščeni aktuar 116 LL ee tt t nn oo pp oo r oočč iii oo 22 00 00 99