15. MEDNARODNI FESTIVAL VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA KULTURA IN TURIZEM ČEZMEJNA ROŽA DNARODNTehniška šola za turizem s slovenskim učnim jezikom Ivan Cankar in Žiga Zois Tehniški zavod s slovens jezikom, smer Turizem - GoricjAvtorji: Avtorji: Erika Bric, Martina Feresin, Ingrid Scozzai, Giorgia Trevisan, Nikita Cancellari, Laura Drašček, Nace Sorč. Gorica, januar 2018, Jan
ZAHVALE Radi bi se zahvalili ravnatelju naše šole gospodu Primožu Straniju, ki je omogočil realizacijo našega projekta. Posebna zahvala gre tudi naslednjim osebam: Profesorici turističnega zemljepisa Prof. Micheli Codermaz; Profesorju turistične tehnike in gospodarskega poslovanja Prof. Petru Lisjaku; Profesorici ruščine, slovenščine in zgodovine Prof. Eriki Valentinčič Profesorici angleščine Prof. Mariji Klanjšček; Profesorici slovenščine in zgodovine - Prof. Mariji Kostnapfel; Vsem profesorjem, ki so nas spodbujali in spremljali. Vsem sponzorjem, ki so finančno krili materialne stroške za izvedbo projekta. Lepa hvala seveda tudi vsem tistim, ki jih nismo omenili, so pa na kakršenkoli način pripomogli, da smo uspešno zaključili naše raziskovalno delo.
Tehniška šola za turizem s slovenskim učnim jezikom Ivan Cankar in Žiga Zois Ul. Puccini, 14 34170 GORICA ITALIJA Tel.: ++ (39) 0481 53 00 21 Fax: ++ (39) 0481 53 08 09 Elektronski naslov: gois00400n@istruzione.it Spletna stran: http://www.potep.gov.it NASLOV NALOGE:ČEZMEJNA ROŽA AVTORJI: Erika Bric, 3. T; Martina Feresin, 3. T; Ingrid Scozzai, 3. T; Giorgia Trevisan, 3. T; Nace Sorč, 3. T; Nikita Cancellari, 2. T; Laura Drašček, 2. T. MENTORJI: Michela Codermaz: michela.codermaz@potep.org Peter Lisjak: lisjak.peter@gmail.com Erika Valentinčič:erika.valentincic@potep.org
POVZETEK: Naš turistični proizvod nosi ime Čezmejna roža, saj zavzema območje z obeh strani meje, in sicer Italije in Slovenije. Ta roža je pravzaprav radič, značilen za goriško območje. Izhaja iz 19. stoletja, ko je prevladovala huda lakota in so jedli večinoma cikorijo, ki bi bila predhodnik tega radiča. O nastanku skrivnosti solkanskega polja, na katerem gojijo goriško rožo, priča legenda o dveh zaljubljencih, Marca in Milice. Zaradi različnega družbenega položaja se nista smela srečevati in tako je Milica v spomin na prepovedano ljubezen posadila rožo, ki ji jo je Marco podaril ob prvem srečanju. Postopek pridelave goriške rože traja celo leto. Turistični paket je zato uporaben skozi vse letne čase in namenjen predvsem ljudem srednje starosti. Cilj je spoznati večstoletno goriško kulturo, zgodovino in kulinariko. Ključne besede: čezmejna roža, radič, cikorija, solkansko polje, legenda, postopek obdelave, turistični paket, kultura, zgodovina, kulinarika ABSTRACT: Our tourism product is called Čezmejna roža (The cross-border flower) because it covers the terrritory which is on both sides of the Italian-Slovene border. This flower is actually the radicchio in Italian or the radič in Slovene, which is a typical agricultural product of the area surrounding Gorica. It originated in the 19th century when a lot of people suffered from hunger and used to eat a lot of chicory, which is the forerunner of the cross-border flower. There is a legend about the origin of Solkan's field where this flower is grown. It is about two lovers, Marco and Milica. They were not allowed to meet because of their social rank so, in memory of their forbidden love, she decided to plant the flower Marco had given her at their first meeting. As the cultivation of this vegetable lasts all year round our tourism product is always available and is especially intended for middle-aged tourists. Its goal is to get to know centuries-old Gorica's culture, history and cuisine. Keywords: cross-border flower, radicchio, chicory, legend, Solkan's field, cultivation, tourism product,culture, history, cuisine.
KAZALO ZAHVALE POVZETEK KAZALO UVOD 1 OPIS ZGODBE 1 TURISTIČNI PROIZVOD 2 SWOT ANALIZA KULTURNO TURISTIČNEGA PROIZVODA 3 PRIPRAVA IN IZDELAVA POTI 5 7 P 6 FOLLOW UP 9 ZAKLJUČEK 10 LITERATURA IN VIRI 10 PRILOGA 1 I PRILOGA 2 II PRILOGA 3 III PRILOGA 4 IV
UVOD Zamislili smo si turistični proizvod, ki smo ga poimenovali Čezmejna roža V začetku 19. stoletja je prevladovala huda lakota. V času Ilirskih provinc so se revne družine prehranjevale zlasti s kavo oz. s cikorijo in kmetijstvo ni bilo zelo razvito. Po prevzemu oblasti Habsburžanov so nastopila prelomna leta za kmetijstvo: zemljišča so knjižili in preverili, da kmetje obdelujejo zemljo z načinom, ki je ustrezen za posamezno območje. Goriška je tako začela pridelovati več hrane kakor Benečija. Veliko je bilo prepričanih, da bi lahko Goriška prehitela Benečijo na področju razvoja. Najverjetneje se je pridelava goriške rože začela po letu 1866. To je utemeljil Baron Karl Czoernig von Czernhausen v svoji knjigi Das Land Görz und Gradisca iz leta 1873. Pisal je o rdečkasti cikoriji, ki jo jeseni kmetje spravijo v hleve, kjer, izpostavljena toploti goveda in gnoja, dozori v zelo cenjeno vrtnino. OPIS ZGODBE Kako se je goriška roža razširila na Slovenskem priča neka zgodba. Nekoč sta živela dva zaljubljenca: Marco in Milica. Marco je živel na območju današnje Gorice. Prihajal je iz skromne družine in delal kot kmet na poljih Coroninijeve graščine. Milica pa je bila hči grofa Bartolomeja in živela je v razkošni palači v Solkanu. Bartolomeji in Coroniniji so bili v stiku in so se večkrat srečevali. Nekega dne je grof Coronini povabil družino Bartolomejev na svoja polja, da bi pokazal pridelovanje nekega novega cenjenega radiča. Ko so prispeli, je bil med drugimi kmeti na polju tudi Marco. Bil je najmlajši in najlepši fant na polju in zato je privlekel pozornost Milice. Ko sta se zagledala, je med njima poskočila iskrica. Družini sta nadaljevali obisk polj, onadva pa sta ostala sama. Milica se mu je približala in predstavila sta se drug drugemu. Marcu je postalo nerodno, saj je bila Milica zelo lepa in mu je bila všeč. Ker ni imel ničesar pri sebi, je iz tal izruval radič in ji ga podal. Grof Bartolomej je zagledal ta prizor in se hitro približal hčeri. Odvlekel jo je stran od mladega kmeta in jima preprečil, da bi se ponovno srečala. Milica je kljub temu radič skrbno prinesla domov in, v spomin na to prepovedano ljubezen, radič posadila v svojem vrtu. Vsako leto je bil pridelek večji. Do konca svojih dni je Milica gojila to rožo in se spominjala na Marca. Ta tradicija se je ohranila tudi po njeni smrti in na solkanskem polju pridelujejo ta radič še danes. Bledeni goriški radič je šele v zadnjem času začel znova vzbujati pozornost. Sezona obdelave radiča traja celo leto, od sajenja korenin do spravila korenik v topel in temen prostor, da odženejo glavice brez klorofila. Samo najlepše rastline bodo izbrane, da bodo dale seme in da bo radič iz leta v leto lepši. Turistični paket, ki smo si ga zamislili, je namenjen predvsem ljudem srednje starosti, ki jih zanima kulinarika, zgodovina in narava. Izmislili smo si dve osebi z različnimi zanimanji in na podlagi teh smo sestavili itinerarij, tako da bi bil zanimiv za več oseb. Spoznali bodo lahko večstoletno kulinarično goriško tradicijo, zgodovino in soško fronto, agrikulturo in mestni center. 1
TURISTIČNI PROIZVOD Priprava projekta Dijaki drugega in tretjega razreda turistične smeri Žige-Zoisa ter petega razreda šole I. Cankar, smo izbrali goriško rožo kot glavno temo našega turističnega proizvoda, ker je značilna za naše kraje in je izrazito privlačna zaradi svoje lepote. Goriška roža se tako imenuje, ker je lepa kot vrtnica, ampak nima vonja, saj je vrtnina oz. cikorja (Cichorium intybus). Segmentacija Glede na značilnosti novega turističnega proizvoda smo se odločili, da čim bolje opredelimo potencialne stranke. Namen segmentacije je čim boljše prilagajanje ponudbe posameznim tržnim segmentom. Naša naloga v tem primeru pa je bila, da te segmente prepoznamo in se odločimo, na katere se bodo osredotočili. Značilno za naš prostor je to, da je ta stičišče več kultur in neposredno povezan s slovensko, italijansko, a tudi s hrvaško in avstrijsko kulturo. S pomočjo statističnih podatkov raznih turističnih birojev smo oblikovali dva profila oseb, ki predstavljata ciljne skupine. Pri določanju segmentov in oblikovanju t.i. osebnih izkaznic smo izhajali iz treh ključnih dejavnikov v turizmu (po shemi STO): primarni in sekundarni motiv potovanja; posamezna zanimanja; splošne osebne značilnosti. Zamislili smo si dva profila, in sicer Petra in Ivano, ki imata točno določene značilnosti: Cilj te segmentacije je opredeliti standardne osebe, ki predstavljajo ciljne segmente tujih turistov in vsebujejo elemente geografske, demografske, vedenjske (lifestyle) in life-cycle segmentacije ter faze nakupnega procesa (sanjarjenje, raziskovanje, rezervacija, izkušnja, deljenje). 2
Na osnovi teh profilov bo organiziran tudi celoten trženjski splet (t.i. 7P) turističnega proizvoda, ki je ključnega pomena pri načrtovanju k stranki usmerjenih (user-centered) trženjskih aktivnosti in razvoju ponudbe, prilagojene različnim tipom uporabnikov. SWOT ANALIZA KULTURNO TURISTIČNEGA PROIZVODA: ČEZMEJNA ROŽA Osnovo za SWOT analizo predstavljajo izhodišča, ki jih je predložila skupina dijakov, ki so osnovali turistični proizvod. Ta izhodišča smo dopolnili s pomočjo uradnih statičnih podatkov dežele Furlanije-Julijske Krajine ter podatki Slovenske turistične organizacije STO. Analizo smo opredelili na lastno stvarnost, se pravi na čezmejno območje med Novo Gorico in Gorico. Menimo, da ima naš turistični proizvod tri ključne prednosti, in sicer: avtentičnost in edinstvenost proizvoda, se pravi goriške rože; dostopnost in povezave z bližnjimi trgi (Trst, Videm, Ljubljana, Avstrija, Hrvaška); močan razmah t.i. kulinaričnega turizma. Identificirali smo seveda tudi neke slabosti, ki so predvsem vezane na nepovezanost ponudbe in turističnega gospodarstva na lokalni, deželni in meddržavni ravni. Se pravi, da različne institucionalne ravni med sabo zelo slabo sodelujejo. Ravno to dejstvo predstavlja za naš proizvod dodatno priložnost, saj mednarodno sodelovanje dveh sosednjih držav omogoča še večjo prepoznavnost na mednarodnih trgih ter možnost pridobivanja dodatnih finančnih sredstev (npr. Evropski skladi za mednarodne projekte). Današnje novice pa pričajo, da države oziroma javne ustanove, vedno manj sodelujejo in silijo k obrambi lastnih blagovnih znamk, ki ne dovoljujejo skupnega trženja in prodaje proizvodov (glej primer Terana spor SLO-HR oz. Tokaja spor IT-H). Tudi v primeru goriškega radiča so italijanska podjetja prva zaščitila blagovno znamko La rosa di Gorizia, s katero prodajajo to žlahtno zelenjavo. Seveda bi po našem mnenju bilo primernejše, da bi se obe strani dogovorili ter skupno se predstavili na tržišču. Poglobljeno analizo dobite v prilogi št. 2. Končna ideja Spoznavanje bledenega radiča v naših krajih. Udeleženci turističnega paketa bodo lahko spoznali večstoletno kulinarično goriško tradicijo, zgodovino in soško fronto, agrikulturo in mestno jedro Gorice. Najprej smo se med poukom zemljepisa pogovarjali o naših krajih in pomislili smo na nekaj, kar je značilno za naše območje. Prišli smo do zaključka, da pri nas gojijo s posebnim postopkom zelo lep in okusen radič, goriško rožo. Pridelovalci še vedno sami vzgajajo seme in ga prenašajo iz roda v rod. V nasledjih dneh smo začeli raziskovati. Skupaj s profesorjem gospodarskega poslovanja smo si zamislili pot, da bi spoznali ta čudovit radič, od nastanka v zemlji do krožnika. 3
Prvi koraki in delitve nalog Ko smo združili vse naše ideje in jih uredili v smiselno celoto, smo si porazdelili naloge: 2. letnik: iskanje sponzorjev; montaža videospota; priprava povzetka v slovenščini in angleščini. 3. letnik: iskanje in priprava učnega gradiva; priprava stojnice; pisanje naloge; izdelava skic in logotipa; priprava scenarija, snemanje, fotografije. 5. letnik: priprava 7P. Organizacijska shema prikazuje temeljne informacije o organizacijski strukturi, ki smo se je držali pri oblikovanju našega projekta: naloge (prikazana so različna področja); porazdelitve (vsak predal prikazuje oddelek v organizaciji, ki je odgovoren za določeno področje dela); ravni menedžmenta (določili smo vodjo, ki je skrbela za pravočasno razvijanje programa). Iskanje sponzorjev Izvedba projekta bi bila brez sponzorjev nemogoča, zato smo najprej kontaktirali potencialne pokrovitelje naše turistične ponudbe. Naši sponzorji: Okrepčevalnica Rafaelo Martina Falatov s.p. (Kanal); Klaut Egon d.o.o.- Kafetino bar (Šempeter); 4
Kmetija Brumat (Pevma); Joško in Klavdija Kancler (Solkan); Zadružna Kraška Banka (Sesljan); Azienda Agricola Zidarich (Devin); DEA-ht Srl (Gorica); Trattoria Pizzeria Europa (Fogliano). Priprava in izdelava gradiva Med poukom zemljepisa smo se začeli dogovarjati, katera pot bi bila najprimernejša za naše goste. Profesorica nam je pri tem veliko pomagala, ker večina dijakov ne pozna Gorice, saj biva v daljni okolici naše šole, nekateri celo na Tržaškem. Orientirali smo se na zemljevidu Gorice in iskali pot, ki bi povezovala vse znamenitosti tega zgodovinsko zanimivega mesta. Med urami gospodarskega poslovanja smo sami načrtovali naš itinerarij, ki se izvaja v dveh dneh, tako da bi udeleženci naše turistične ponudbe lahko spoznali vse faze pridelave goriške rože, od sajenja do končne uporabe v kulinariki in zgodovinske kraje Gorice in okolice. PRIPRAVA IN IZDELAVA POTI Itinerarij postavlja v ospredje naš teritorij, njegovo zgodovino in večstoletno staro kulinarično tradicijo, ki povezuje kar tri kulturne svetove, slovenskega, italijanskega in furlanskega. Povabili bomo udeležence naše turistične ponudbe, naj sodelujejo na fotografskem natečaju s posnetki goriške rože z objavo s hashtagom #cezmejnaroza na družabnem omrežju Instagram. Izbrali bomo trinajboljše fotografije. Tisto, ki bo dobila več glasov,pa objavili na naši Facebook strani Čezmejna.roža. ITINERARIJ ČEZMEJNE ROŽE PRVI DAN: spoznavanje goriške rože s polja v krožnik. 09.00 zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši; 10.00-12.00 Park Miru na Sabotinu; 12.30-14.00 kosilo v gostilni Primožič; 14.30-16.00 ogled dvorca in parka Coronini; 16.30-18.30 ogled proizvodnje goriške rože Brumat; 18.45-19.30 aperitiv pri Mamljivih vrtovih (kozarec tipične briške rebule in manjši prigrizek); 20.00 večerja v gostilni Alla Subida Al Cacciatore. Prenočitev: Best Western Palace Hotel. 5
DRUGI DAN: ogled Gorice. 10.00-13.00 Travnik (plošča Tolminskih puntarjev, Trubarjeva plošča), Raštel, Goriški grad (muzej, cerkvica svetega Duha); 13.20-14.30 kosilo Alla luna (v obdobju Festivala Goriške rože, od 14. januarja do 6. februarja kosilo v eni izmed sodelujočih restavracij); 14.50-16.30 Trgovski dom, železniška postaja Tranzalpina (muzej, trg Evrope), postanek v bližnji kavarni na železniški postaji; 17.00 ogled trgovine na stari pokriti tržnici La Bottega della rosa; prosti čas; 20.00 večerja v gostilni Al chiostro. Cena avtobusa je odvisna od števila oseb in kraja prihoda. FOLLOW UP: če bi vključili v naš projekt svetovno znane šefe, ki že sedaj uporabljajo našo izvrstno goriško rožo, bi naša ponudba postala prepoznavnejša. PRVI DAN Skupina se bo zbrala na parkirišču pri Rdeči hiši na italijanski strani. Skupaj se bo z najetim avtobusom pripeljala do parkirišča na Sabotinu. S te točke se bo začel sprehod na Poti miru z ogledom jarkov iz prve svetovne vojne. Stopila bo na avtobus in odpravila se do gostilne Primozič, kjer bo pokosila. Tu bo okušala specialitete z goriško rožo. Po kosilu se bodo obiskovalci odpeljali na voden ogled dvorca in parka Coronini. Skupina se bo razdelila: polovica bo obiskala park, ostali pa notranje prostore. Sledil bo ogled proizvodnje goriške rože pri Kmetiji Brumat v Pevmi. Farma se ukvarja s celotnim proizvodom radiča: od sajenja semen do končnega proizvoda. Pred večerjo bodo imeli aperitiv pri Mamljivih vrtovih, v bližini goriškega mestnega jedra, kjer turisti bodo degustirali kozarec tipične briške rebule in pokusili manjši prigrizek. Nato se bodo pripeljali do restavracije Alla Subida oz. Al Cacciatore, ki je pridobila eno zvezdo Michelin leta 2016. Skupina lahko prenoči v hotelu Best Western Gorizia Palace ali Grand Hotel Entourage. DRUGI DAN Zbirališče turistov bo na Travniku, kjer si bodo ogledali ploščo tolminskih puntarjev, Neptunov vodnjak, cerkev Sv. Ignacija. Sprehodili se bodo po ulici Raštel do kraja, kjer se nahaja Trubarjeva plošča. Oče slovenske književnosti je pridigal z okna stare mestne hiše. 7 P Način trženja turističnega proizvoda Da lahko podjetje oziroma v našem primeru turistični proizvod doseže želeno pozicijo na trgu, mora potrošnikom ponuditi vrednost v obliki marketinškega-trženjskega spleta. Za zadovoljitev potreb udeležencev, torej naših ciljnih skupin, smo temeljito načrtovali vse sestavine trženjskega spleta (7P), s ciljem da vsi ti tem bolje izpopolnjujejo njihove zahteve. 6
Izdelek / Storitev Product (p 1) Naš turistični proizvod je sestavljen iz različnih storitev. Udeleženci bodo v tesnem stiku z okusom Goriške rože in ob pridelavi te. Poleg Goriške rože si bodo ogledali kraje, ki so z njo povezani. Na glavnem prizorišču bodo stojnice, na katerih bomo ponujali tipične dobrote (Goriška roža) in tipične lokalne proizvode kot so, razne sladice in informacije lokalnih znamenitosti. Prodajne cene - Price (p 2) Ceno turističnega proizvoda smo oblikovali tako, da smo se pozanimali o cenah posameznih storitev in proizvodov ter sestavili kalkulacijo cene našega turističnega proizvoda. Na ceno so poleg konkurence vplivali še raziskava povpraševanja, stroški organizacije in izpeljave turističnega proizvoda in ostale trenutne tržne razmere. Predračun stroškov za paket KOSILO V GOSTILNI PRIMOŽIČ VODENI OGLED CORONINIJEVEGA DVORCA APERITIV V BARU MAMLJIVI VRTOVI VEČERJA V GOSTILNI AL CACCIATORE V KRMINU OGLED GORIŠKEGA GRADU IN MUZEJA KOSILO V RESTAVRACIJI ALLA LUNA VEČERJA V GOSTILNI AL CHIOSTRO NA OSEBO SKUPAJ ZA 30 OSEB 25,00 750,00 1,50 45,00 7,00 210,00 50,00 1.500,00 3,00 90,00 35,00 1.050,00 25,00 750,00 146,50 4.395,00 DODATNE INFO Kozarec tipične briške rebule in manjši prigrizek Restavracija z 1* Michelin *Cena turističnega paketa bo prilagojena starosti udeležencev. Predvideni so sledeči popusti: - 20% prodajne cene za skupino upokojencev; - 30% prodajne cene za otroke do 10. leta starosti. Tržne poti Placement (p 3) Tržne poti so orodja, ki določajo na kakšne načine bo podjetje prodajalo, katere prodajne metode bo pri tem izbralo, da bo prodaja čim bolj učinkovita. V turizmu gre za kraj, kjer se 7
storitev izvaja, pri čemer se gre tudi za distribucijske kanale, ki omogočajo turistom približati storitve. Naš turistični proizvod ne bo dostopen turistom prek klasičnih turističnih agencij. Po definiciji ciljne skupine bomo prodajne metode usmerili v digitalni svet, se pravi z direktnimi linki na naši Facebook ter Instagram strani. Preko le teh bo možno dobiti naknadne informacije našega proizvoda ter zaključiti prodajni postopek. Trženjsko komuniciranje Promotion (p 4) Produkt bomo promovirali: na Mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma 2018; na šolski spletni strani; na YouTubu z videospotom; na Facebook strani (Čezmejna.roža); na Instagramu (Čezmejna.roža) in s promocijsko zgibanko. Tematsko pot bomo oglaševali z videoposnetkom in morebitna vprašanja nam bodo zainteresirani obiskovalci lahko postavili na Facebook strani. Next steps predstavljata osebna spletna stran in Snapchat stran. Človeški viri People (p 5) Predvsem v turizmu je človeški faktor izredno pomemben. Literatura pravi, da govorimo o naslednjih skupinah ljudi: zaposleni, turisti in lokalni prebivalci. Turisti na potovanjih pridejo v stik z ostalimi turisti, zaposlenimi in pogosto tudi z lokalnimi prebivalci. Vse tri skupine so v medsebojnem odnosu, ko pride do turistične transakcije. Dijaki tehniškega zavoda za turizem smo s pomočjo mentorjev pripravili natančen program vodenega ogleda različnih točk povezanih s kulturo in obdelavo goriške rože. Naše prednosti pri vsem tem so gotovo poznavanje tujih jezikov (poleg slovenščine in italijanščine, še angleščina, ruščina, nemščina in srbo-hrvaščina), kar omogoča neposredno podajajne in razlaganje glavnih značilnosti našega okolja. Pri sestavi itinerarija smo se osredotočili, da precejšnjo pomembnost namenimo tudi lokalnemu prebivalstvu, ki skrbi za gojenje goriškega radiča. Organizacija in procesi Process (p 6) Eden od razlogov za uspeh je tudi dobra organizacija, ki vključuje povezanost v ekipi, natančnost pri vsakem koraku, ki ga naredimo in usklajenost. Zavedamo se, da je izvedba tega programa zelo velikega pomena, zato smo vsi skupaj sodelovali in prostovoljno uporabili naš prosti popoldanski čas. 8
Fizični dokazi physical evidence (p 7) S pomočjo fizičnih dokazov se potencialnim uporabnikom sporoča kakovost, pozicioniranje in diferenciacijo predstavljene storitve. Fizični dokazi služijo za premoščanje neopredmetenosti storitve, zaradi tega smo izdelali Facebook stran in Instagram profil Čezmejna.roža, preko katerih obveščamo naše sledilce o novostih, objavljamo fotografije in poročamo o posebnih dogodkih. Če nam bo kdo želel pisati ali postaviti kakšna vprašanja, mu bomo zagotovo odgovorili. Za dodatno oblikovanje neke identitete našega turističnega proizvoda v očeh potencialnih kupcev smo se odločili, da ustvarimo neko novo blagovno znamko. Ta pripomoček nam bo zagotovil razlikovanje od ostalih turističnih proizvodov v našem okolju ter dolgoročno strateško načrtovanje. Seveda, vsi elementi blagovne znamke (ime, logotip, znak, oblikovanje, embalaža oz. predstavitev, slogan ) morajo biti skladni s ponudbo, ki smo predstavili trgu. Ker pa je destinacija oziroma itinerarij čezmejen, moramo upoštevati dejstvo, da je potrebno medsebojno sodelovanje italijanskih ter slovenskih lokalnih ter regionalnih turističnih organizacij, za skupno predstavitev edinstevenega brand-a. FOLLOW UP Ena izmed prednosti SWOT analize, ki smo jo predstavili, je vedno večji vpliv kulinarike na vsakdanje življenje potrošnikov. Kulinarični svet vpliva tudi na izbire turističnih destinacij. Pomislimo samo na število turistov, ki stalno išče kulinarične informacije na mobilni aplikaciji Tripadvisor. Naše okolje je obdano z vrhunskimi restavracijami. Te pa predstavljajo za nas neposredno obliko oglaševanja našega turističnega proizvoda, saj lahko opazite, da že sami ciljajo k promociji goriškega radiča. Ravno zaradi tega bi eden izmed naslednjih korakov bil ta, da bi te vrhunske kuharje direktno vključili v naš projekt. Hiša Franko (Solkan) La Subida (Krmin) Antonia Klugmann (Dolenje)Dvorec Zemono (Vipava) 9
ZAKLJUČEK Med pripravljanjem naše naloge smo se zabavali, ker smo bili veseli, da bomo lahko predstavili in prikazali širšemu krogu ljudi našo goriško oz. čezmejno rožo. Pri ustvarjanju naloge se je pokazala naša ustvarjalnost, kreativnost, sodelovanje in tako smo lahko premagali vse ovire, ki so se nam pojavile med izdelavo našega turističnega proizvoda. Izkušnje, ki smo jih pridobili pri izdelavi projektne naloge, nam bodo prav gotovo pomagale pri opravljanju podobnih nalog in v osebnem življenju. Veselimo se predstavitve naše turistične ponudbe na turistični tržnici. LITERATURA IN VIRI Elektronski viri: http://zemljevid.najdi.si/ http://www.coronini.it http://www.slovenia.info http://www.regione.fvg.it http://www3.comune.gorizia.it Knjige: M. R. De Vitis Piemonti, Conosciamo Gorizia, Pro Loco editore, 1987; T. Gomišček, Od umetnine do vrtnine, Goriška roža, Mestna občina Nova Gorica, 2013. 10
PRILOGA 1 OKVIRNA VSEBINA IN STRUKTURA PREDSTAVITVE Ko se bomo udeležili turistične tržnice v Ljubljani, bomo predstavili svoje delo z zgodovinskega in s kulinaričnega področja. Predvajali bomo videospot o goriški oz. čezmejni roži in o lokalnih znamenitostih. Prikazali bomo tudi, kako naša roža uspeva v različnih letnih časih. Pripravili smo tudi zgibanko s predstavitvijo našega turističnega proizvoda in na sejmu jo bomo delili mimoidočim. Stojnica Čezmejne rože Zgibanka Čezmejne rože I
PRILOGA 2 SWOT ANALIZA ČEZMEJNE ROŽE II
PRILOGA 3 Facebook stran in Instagram račun III
PRILOGA 4 Dva recepta s čezmejno rožo RIŽOTA S ČEZMEJNO ROŽO Sestavine: 30 dag čezmejne (goriške) rože 1 čebulica 1 1,5 juhe ali vode olivno olje sol, poper, parmezan Postopek: Goriško rožo operemo in osušimo ter narežemo na koščke. Sesekljamo čebulo in jo prepražimo na olivnem olju, dodamo goriško rožo in ob mešanju pustimo, da usahne. Nato primešamo riž in ga prepražimo par minut, zalijemo z dvema zajemalkama tople juhe ali vode in dodamo ščepec soli. Ko tekočina povre, dolijemo še ostalo juho ali vodo in večkrat premešamo. Riž kuhamo»al dente«. Umaknemo ga z ognja, poporamo in posipamo s parmezanom ter postrežemo. ČEZMEJNA ROŽA V SOLATI Sestavine: 4 glavice čezmejne (goriške) rože 1 srednje trdo kuhano jajce kis 1 žlica ekstra deviškega oljčnega olja sol malo naribane pomarančne lupine 5 sesekljanih orehovih jedrc Postopek Radič operemo, odcedimo, narežemo in ga zložimo v skledo z ostalimi sestavinami (razen jajca) in premešamo. Razdelimo na krožnike in dodamo jajce. IV