OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE LJUTOMER

OBČINA LJUTOMER Vrazova ulica 1 9240 Ljutomer OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE LJUTOMER OSNUTEK ODLOKA (besedilo) SPREJETO NA. SEJI OBČ. SVETA OBČINE LJUTOMER DNE. OBJAVLJENO V URADNEM LISTU RS, ŠT. DNE. SKLEP MINISTRA O POTRDITVI ODLOKA ŠT. DNE. žig Županja Občine Ljutomer Olga KARBA

NAROČNIK: OBČINA LJUTOMER Vrazova ulica 1 9240 Ljutomer PRIPRAVLJALEC: OBČINA LJUTOMER Vrazova ulica 1 9240 Ljutomer PROJEKT: DEL PROJEKTA FAZA PROJEKTA ODLOK besedilo DOPLNJENI OSNUTEK ŠT. PROJEKTA: 2007-OPN/124- LJUTOMER IZDELOVALEC: Maribor URBIS urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o. VODJA PROJEKTA: Rajko STERGULJC, univ. dipl. inž. grad. Alenka HLUPIČ, univ.dipl.ing.grad. NAČRTOVALEC FAZE: Rajko STERGULJC SODELAVCI: Bernardka ČERNOGOJ, univ.dipl.inž.geod. Luka MEZEK, univ.dipl.geog. Alenka HLUPIČ, univ.dipl.inž.arh. Tomaž MAGERL, grad. inž. Vekoslav Prejac, zunanji sodelavec DATUM: marec 2011 Direktor: Rajko STERGULJC, univ. dipl. inž. grad.

ODLOK O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE Ljutomer 1 Splošne določbe... 1 (predmet odloka)... 1 (vsebina odloka)... 1 (pomen kratic uporabljenih v odloku)... 2 (pomen izrazov uporabljenih v odloku)... 3 2 Strateški del prostorskega načrta... 6 2.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine... 7 (splošna izhodišča)... 7 (prostorska izhodišča)... 7 (prednosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini)... 8 (slabosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini)... 8 (medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)... 9 (cilji prostorskega razvoja občine)... 9 2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine... 10 (vsebina zasnove prostorskega razvoja občine)... 10 (prednostna območja za razvoj poselitve)... 11 (prednostna območja za razvoj drugih dejavnosti)... 11 (omrežje naselij, z vlogo in funkcijo naselij)... 11 (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)... 12 (druga za občino pomembna območja)... 12 (urbanistični načrt)... 12 2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena... 13 (prometna infrastruktura)... 13 (telekomunikacije)... 13 (energetika)... 13 (oskrba z vodo)... 14 (čiščenje in odvajanje odpadnih voda)... 14 (ravnanje z odpadki)... 15 (vodno gospodarske ureditve)... 15 2.4 Zasnova poselitve z določitvijo območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje in razpršene poselitve... 15 (določitev območij naselij)... 15 (določitev območij novih naselij)... 15 (določitev območij razpršene poselitve)... 15 (določitev območij razpršene gradnje in sanacija)... 16 2.5 Usmeritve za prostorski razvoj občine... 16 2.5.1 Usmeritve za razvoj poselitve... 16 (razvoj naselij)... 16 (razvoj dejavnosti v naseljih... 16 (ohranjanje območij razpršene poselitve)... 17 (urbanistično oblikovanje naselij)... 17 2.5.2 Usmeritve za razvoj v krajini... 23 (razvojna območja za dejavnosti v krajini)... 23 (območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja za obrambo)... 23 2.5.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč... 23 (stavbna zemljišča)... 24 (kmetijska zemljišča)... 24 (gozdna zemljišča)... 24 (vodna zemljišča)... 25 (druga zemljišča)... 25 2.5.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev... 25 (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)... 25 3 IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA... 26 3.1 OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA... 26 (enote urejanja prostora)... 26 (območja namenske rabe prostora)... 30 ODLOK_BESDILO_DOPOLNJENI OSNUTEK_MAREC 2011

3.2 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI... 31 (PIP za EUP s samo stoječimi enodružinskimi hišami)... 31 (PIP za EUP z enodružinskimi vrstnimi hišami v nizu in dvojčki)... 34 (PIP za EUP podeželskih naselij s kmetijami in bivanjem)... 35 (PIP za EUP s centralnimi dejavnostmi)... 39 (PIP za EUP z območji proizvodnih dejavnosti)... 41 (PIP za EUP zelenih površin in gozda v naseljih)... 44 (PIP za območja prometne, energetske, komunikacijske in okoljske infrastrukture)... 46 (14) Pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP ali širši okolici (ulica, četrt, naselje, regija) glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, fasadna dekoracija ter barve. 47 (PIP za EUP z razpršeno poselitvijo v odprtem prostoru)... 48 (PIP za EUP za razpršeno gradnjo v odprtem prostoru)... 52 (PIP za EUP z območji kmetijskih in gozdnih površin)... 53 (PIP za EUP z območji celinskih voda)... 54 3.3. Skupni prostorski izvedbeni pogoji za celotno območje občine... 56 (enostavni in nezahtevni objekti)... 56 (ostali posegi, ki niso gradnja)... 57 (gradnja in vzdrževanje GJI)... 57 (skupni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)... 58 (skupni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)... 59 (skupni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)... 61 (skupni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)... 62 (skupni PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov )... 63 (skupni PIP za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)... 64 (Splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)... 64 (Splošni PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)... 65 (Splošni PIP za poseganje v prostor v varovalnih pasovih obstoječe GJI)... 67 (Splošni PIP za poseganje v prostor v varovalnih pasovih predvidene GJI)... 68 (Splošni PIP o minimalni komunalni opremi in priključevanju objektov na GJI)... 68 (splošni PIP za poseganje v območja kulturnih spomenikov)... 69 (splošni PIP za poseganje v območja varstva kulturne dediščine)... 69 (podrobnejši PIP za poseganje v območja registrirane kulturne dediščine)... 70 (splošni PIP za poseganje v območja registrirane arheološke dediščine)... 71 (splošni PIP za poseganje v vplivna območja kulturne dediščine)... 71 (splošni PIP za območja vojnih grobišč)... 72 (Splošni PIP za ohranjanje narave)... 72 (splošni PIP za poseganje v prostor in trajnostna raba virov in energije)... 72 (splošni PIP za poseganje v prostor in varovanje zraka)... 72 (splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo voda)... 73 (splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo tal ter kmetijskih zemljišč)... 75 (splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo gozdov)... 76 (splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo pred hrupom)... 77 (splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)... 78 (varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)... 78 (varstvo pred poplavami)... 78 (splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)... 79 (posebni PIP za gradnjo oz. rekonstrukcijo stavb s površino, večjo od 1000 m2)... 80 (omilitveni ukrepi pri izvedbi OPN )... 81 4 PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA PREDVIDENIH OPPN... 83 (območja s predvidenimi OPPN)... 83 (dopustni posegi pred izdelavo OPPN)... 83 (splošni PIP za pripravo, spremembo ali dopolnitev OPPN in DPN)... 83 (dodatni pogoji in merila za pripravo OPPN po EUP ter merila za območja,... 85 5 PREHODNE DOLOČBE... 91 (prehodne določbe)... 91 (zagotavljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč)... Napaka! Zaznamek ni definiran. (prenehanje veljavnosti prostorskih aktov)... 91 (akti, ki ostanejo v veljavi)... 91 6 KONČNE DOLOČBE... 92 ODLOK_BESDILO_DOPOLNJENI OSNUTEK_MAREC 2011

(sklep o potrditvi)... 92 (vpogled v občinski prostorski načrt)... 92 (nadzor nad izvajanjem odloka)... 92 (začetek veljavnosti)... 92 ODLOK_BESDILO_DOPOLNJENI OSNUTEK_MAREC 2011

DOPOLNJENI OSNUTEK-MAREC 2011 Na osnovi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVI-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP) in 14. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 62/99, 20/01, Uradno glasilo občine Ljutomer, št 1/03) je Občinski svet Občine Ljutomer na seji, dne, sprejel ODLOK o občinskem prostorskem načrtu Občine Ljutomer 1 SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom Občina Ljutomer sprejme občinski prostorski načrt Občine Ljutomer. 2. člen (vsebina odloka) (1) Občinski prostorski načrt Občine Ljutomer (v nadaljevanju odlok ali OPN), vsebuje strateški in izvedbeni del. (2) Strateški del določa: 1. izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, 2. zasnovo prostorskega razvoja občine, 3. zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, 4. zasnovo poselitve, z območji naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje, 5. usmeritve za prostorski razvoj občine. (3) Izvedbeni del določa: 6. enote urejanja prostora, 7. območja namenske rabe prostora, 8. prostorske izvedbene pogoje, 9. prostorske izvedbene pogoje za območja, za katera je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov. (4) OPN Ljutomer vsebuje grafični in tekstualni del ter obvezne priloge in je izdelan v digitalni in analogni obliki. (5) Tekstualni del vsebuje: 1. besedilo odloka, (6) Grafični del vsebuje kartografsko gradivo strateškega in izvedbenega dela. Kartografsko gradivo strateškega dela vsebuje: 1. zasnova prostorskega razvoja (M 1 : 50.000), 2. zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 50.000), 3. usmeritve za razvoj poselitve ter sanacijo razpršene gradnje in razpršene poselitve (M 1 : 50.000), ODLOK_BESEDILO_DOPOLNJENI OSNUTEK_MAREC 2011 1

4. usmeritve za razvoj v krajini (M 1 : 50.000). Kartografsko gradivo izvedbenega dela vsebuje: 1. pregledna karta Občine Ljutomer z razdelitvijo na liste (M 1 : 50.000), 2. pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 50.000), 3. prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1 : 5.000), 4. prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 5.000). (7) Obvezne priloge vsebujejo: 1. izvleček iz hierarhično višjih aktov (SPRS, PRS), 2. prikaz stanja prostora, 3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN, 4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, 5. obrazložitev in utemeljitev OPN, 6. povzetek za javnost, 7. okoljsko poročilo. 3. člen (pomen kratic uporabljenih v odloku) (1) Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: BTP bruto tlorisna površina objekta, CPVO okoljsko poročilo (celostna presoja vplivov na okolje), DPN državni prostorski načrt EO enostavni objekt EPO ekološko pomembno območje varovano v skladu s predpisi, EUP enota urejanja prostora, FI faktor izrabe gradbene parcele, FZ faktor zazidanosti gradbene parcele, GJI gospodarska javna infrastruktura, K klet, KD kulturna dediščina zavarovana s splošnim predpisom, KS Kulturni spomenik-zavarovan z varovalnim predpisom, LC lokacijski načrt kot občinski podrobnejši prostorski načrt po predpisih iz l. 1984 ali l. 2002, M mansardni prostori s svetlo višino N nadstropje, NATURA posebno varstveno območje Nature 2000 varovano v skladu s predpisi, NO nezahtevni objekt, NV naravna vrednota, OLN/DLN občinski ali državni lokacijski načrt kot podrobnejši načrt po zakonodaji iz leta 2002 ONRP osnovna namenska raba prostora, OPN občinski prostorski načrt, OPPN občinski podrobni prostorski načrt, P pritličje PIP prostorsko izvedbeni pogoji, PM parkirno mesto PNRP podrobnejša namenska raba prostora, PRS Prostorski red Slovenije, Q100 poplavno območje stoletnih vod-katastrofalne poplave, RPE register prostorskih enot, SP strokovna podlaga za celotno območje ali del območja občine oziroma ureditve na tem območju, SPRS Strategija prostorskega razvoja Slovenije, ODLOK_BESEDILO_DOPOLNJENI OSNUTEK_MAREC 2011 2

UN urbanistični načrt kot strokovna podlaga po veljavnih predpisih, URN ureditveni načrt kot občinski podrobnejši prostorski načrt po predpisih iz l. 1984, VVO vodovarstveno območje v skladu s predpisi, ZN zazidalni načrt kot občinski podrobnejši prostorski načrt po predpisih iz l. 1984. (2) Poleg navedenih kratic se v odloku uporabljajo tudi kratice za osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora ter za posamezne varovalne in varstvene prostorske elemente, ki so navedeni v prostorskih ali drugih predpisih. 4. člen (pomen izrazov uporabljenih v odloku) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtoni poselitveni vzorec, avtohtona gradnja), 2. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim (s svetlo višino 1,60 m in več), ali v skladu z dodatno opisanimi določili samo nad nivojem terena ali samo pod njim. 3. Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi zakonito zgrajenimi objekti in na njenih robovih, če ta gradnja predstavlja funkcijsko ali oblikovno zaokroževanje naselja. 4. Dopolnilna dejavnost na kmetijah je dejavnost, opredeljena kot dopolnilna dejavnost na kmetijah po veljavnih predpisih o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. 5. dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo objekta, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja. 6. Dozidava objekta je povečanje objekta s povečanjem zazidane površine objekta do največ 50 % BTP. 7. Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov 8. Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves. 9. Družinska hiša je prosto stoječa stavba z največ tremi stanovanjskimi enotami. 10. Dvojček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji. 11. Enkratne ustvarjene sestavine prostora so pomensko izstopajoči objekti ali prostorske ureditve (objekti družbene infrastrukture, pomenska vozlišča za javni potniški promet ali javni odprti prostori). 12. Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju, ni objekt z vplivi na okolje in nima samostojnih energetskih in komunalnih priključkov. 13. Eno - oziroma dvostanovanjska stavba je prosto stoječ objekt z enim do dvema stanovanjema - tudi družinska hiša. 14. Enota urejanja prostora(eup) je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden; 15. Etaža je prostor med dvema vodoravnima ploščama v stavbi s primerno višino za izvajanje dejavnosti ali bivanje, tudi klet (K), pritličje (P) in mansarda (M). 16. Faktor izrabe parcele namenjene gradnji (FI) je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno površino gradbene parcele. 17. Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov, tudi nezahtevnih in enostavnih, nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd. ODLOK_BESEDILO_DOPOLNJENI OSNUTEK_MAREC 2011 3

18. Frčada je dvignjeni del strehe s strešno odprtino, namenjeno osvetljevanju ali prezračevanju podstrešnega prostora. 19. Gospodarska cona je večje območje koncentracije obrtno storitvenih in proizvodnih dejavnosti ter skladiščnih, prometnih, trgovskih, poslovnih, komunalnih in energetskih ter drugih združljivih dejavnosti brez bivanja. 20. Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so objekti in/ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z veljavnimi predpisi ter drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, telekomunikacijsko in prometno infrastrukturo. 21. Gospodarsko poslopje je nestanovanjska stavba na kmetiji. 22. Gradbena parcela pomeni zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. 23. Gradbeno inženirski objekt je objekt namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesnih dejavnosti, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno, tudi industrijski objekti, ki niso stavbe). 24. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. 25. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji videz. 26. Grajena struktura so objekti opredeljeni z velikostjo, obliko in funkcijo v prostoru. 27. Grajeno območje kmetije je zemljišče, na katerem stojijo stanovanjska stavba in gospodarska poslopja kmetije, zgrajeni v skladu s predpisi o graditvi objektov. 28. Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem kot so javna cesta (ulica, trg.. ), javna tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska in podobna površina, 29. Javno cestno omrežje je omrežje sestavljeno iz kategoriziranih javnih (državnih in občinskih) cest in ostalih javnih površin namenjenih prometu, ki se prosto uporabljajo v skladu z določbami veljavnih prometnih predpisov. 30. Kakovost prostora je stanje prostora ali njegovega dela, ki odraža skladnost prostorskih struktur in vrednot družbe. 31. Kakovostne prostorske strukture so skladni sestavi naravnih in ustvarjenih sestavin prostora, zlasti pomembni za identiteto in prepoznavno vrednost prostora, ki tvorijo značilne oblike in vzorce v prostoru, na primer značilne vedute naselij ali posameznih objektov, značilne kulturne krajine ali posamezne vzorce. 32. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in je vkopan ali delno vkopan (vsaj do 2/3 obodne površine). 33. Kolenčni zid je nadzidava stavbe med zadnjo horizontalno ploščo in strešno konstrukcijo (zidno lego). 34. Legalizacija je pridobitev upravnega dovoljenja za nedopustno gradnjo (nelegalno, neskladno in nevarno gradnjo ter nelegalni kop) pod pogojem, da se ta uskladi s splošnimi veljavnimi predpisi in določbami tega odloka. 35. Manj zahtevni objekti so objekti, ki niso uvrščeni med zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. 36. Mansarda (M) je del stavbe, katere izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in v pretežni meri pod poševno, praviloma dvokapno streho. 37. Mestoslužne dejavnosti 38. Mestotvorne dejavnosti 39. Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega odstranjenega objekta v skladu z določbami tega odloka. 40. Nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta. 41. Naravne sestavine prostora so reliefne oblike, tla vode, vegetacija in ekosistemi. 42. Naselje je območje, ki obsega zemljišča pozidana s stanovanjskimi ali drugimi stavbami ter gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Tvori ga skupina najmanj 10 stanovanjskih, poslovnih ali podobnih stavb s hišno številko. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij, po velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Delimo jih v urbana in ruralna naselja. ODLOK_BESEDILO_DOPOLNJENI OSNUTEK_MAREC 2011 4

43. Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba 44. Nezadostno izkoriščena zemljišča so zemljišča, na katerih je stopnja izkoriščenosti za gradnjo nižja od načrtovane vrednosti kazalca stopnje izkoriščenosti, opredeljene v občinskem prostorskem načrtu za posamezno prostorsko enoto. 45. Nezahteven objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte in nima samostojnih priključkov na omrežja gospodarske javne infrastrukture. 46. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. 47. Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja in sodobnih materialov. 48. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. 49. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. 50. Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda. 51. Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Urejajo se na terenu ali v enem ali več nivojih, ali kot odprte ozelenjene terase na objektu, če tako določa odlok. 52. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje. 53. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki. 54. Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov ter drug poseg v objekt ali na njem in v fizične strukture na terenu in pod njim. 55. Poseg na objekt ali območje varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo ta status (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine). 56. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo. 57. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. 58. Regulacijske črte so urbanistični elementi za reguliranje in oblikovanje podobe naselja, ob upoštevanju ustvarjenih in naravnih danosti v prostoru naselja. 59. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture. 60. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik. 61. Soglasje lastnika sosednje parcele je zasebna listina, ki jo izda lastnik parcele in z njo dovoljuje odstopanje pri poseganju v prostor od določb navedenih v tem ali drugih veljavnih predpisih. Listina mora biti zapisana in potrjena (overjena) v skladu s predpisi, ki veljajo za listine v uradnih postopkih. 62. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov. 63. Športni center obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene kakovostnemu športu in vrhunskemu športu (vadbi oziroma organizaciji vrhunskih športnih dogodkov). Obsega več športnih objektov in naprav za različne športe z racionalnim izkoriščanjem spremljajoče ODLOK_BESEDILO_DOPOLNJENI OSNUTEK_MAREC 2011 5

infrastrukture (tribune, parkirišča, komunalna infrastruktura) ter specializirana športna igrišča in naprave (hipodrom, velodrom, nogometno igrišče, atletske naprave ). 64. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom namenjenih bivanju. 65. Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti. 66. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela,da se povečajo vplivi objekta na okolico. 67. Strokovna prostorska preveritev je urbanistična oziroma krajinska oziroma arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo v okviru priprave OPPN, kadar je ta predpisan, ali pred pridobitvijo dopustno s področja graditve objektov izdela pooblaščen inženir ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov in določijo podrobni pogoji. 68. Strukturna urejenost prostora obsega značilne smeri in oblikovno členjenost prostora, prostorske poudarke, vedute oziroma kvalitetne poglede ali razmerja med rabami prostora. 69. Urejanje okolice objekta so dela, s katerimi se uredi okolica objekta znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu kot so odkopavanje in nasipavanje zemljišč, utrditev dvorišča, ureditev odvodnjavanja dvorišča, zgraditev klančine ob vstopu v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev vrta. 70. Ustvarjene sestavine prostora so grajena struktura oziroma prostorske ureditve. 71. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture. 72. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila, vila blok, ploščica, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti). 73. Vidna privlačnost prostora je prostoru ali posamezni sestavini prostora pripisana značilnost, ki je neposredno povezana s prijetnostjo kot želeno značilnostjo posameznega prizorišča. 74. Vidno razvrednotenje prostora je poslabšanje podobe kakovostnih prostorskih struktur z izstopajoče neskladnimi, tudi pomensko manj sprejemljivimi objekti in prostorskimi ureditvami. 75. Vinogradniški objekt- (tudi vinska klet oz. zidanica) je kmetijska stavba za spravilo in predelavo grozdja ter sadja in shranjevanje vina, za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja ter izvajanje dejavnosti potrebnih za obdelavo kmetijskih površin (priprava hrane, vzdrževanje higiene..) in za občasno bivanje. 76. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov. 77. Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom. 78. Vrzel je nepozidano stavbno zemljišče, ki je s treh strani obdano z zgrajenimi objekti (ena od treh strani je lahko tudi cesta) in dopušča gradnjo samo ene do dveh stanovanjskih stavb. Če gre za parcelo na meji EUP je lahko obdana z zakonito zgrajenimi objekti samo z dveh strani (ena od teh je lahko tudi cesta). Odmik nove stavbe v vrzeli od objektov, ki določajo vrzel, je največ 15,00 m. 79. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov. 80. Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi za izvedbo pa je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja na osnovi predpisane dokumentacije. 81. Zelene površine naselja so vse površine, ki izkazujejo določeno mero naravnosti, ne glede na lastnino, funkcijo in lego v prostoru. (2) Izrazi s področja urejanja prostora, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen kakor je opredeljen v predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov v drugih predpisih. 2 STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA ODLOK_BESEDILO_DOPOLNJENI OSNUTEK_MAREC 2011 6

1. IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE 5. člen (splošna izhodišča) (1) Strateški del OPN izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Občine Ljutomer in njenega širšega območja. (2) Strateški del OPN upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč SPRS in določb PRS ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil. (3) Pri načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Ljutomer so posebej upoštevana izhodišča SPRS, ki: 1. naselje Ljutomer opredeljujejo kot središče regionalnega pomena s funkcijami tega središča; 2. celotno območje opredeljujejo kot območje intenzivnega kmetijstva, pri tem pa sta območji Murskega polja in Ščavniške doline opredeljeni kot območje kmetijstva z omejitvami zaradi varstva pitne vode in pomemben vodonosnik pitne vode; 3. območje južnega (Jeruzalemske gorice ) in zahodnega gričevnatega dela občine (del osrednjih Slovenskih goric) opredeljujejo kot območji s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni; 4. območje ob reki Muri opredeljujejo kot območje naravnih kakovosti nacionalnega pomena; 5. območje občine je kot del Pomurja opredeljeno kot eno nosilnih področjih razvoja turizma (termalni turizem) in jedrno območje združevanja intenzivnega turizma in prostočasnih dejavnosti na Murskosoboškem območju; 6. Občino Ljutomer opredeljuje kot območje preko katerega poteka več pomembnih mednarodnih infrastrukturnih koridorjev v smeri vzhod-zahod-železniška povezava, elektroenergetski koridor, plinovodni koridor. (4) Strateški del OPN upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo Občino Ljutomer, kot so Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2006-2013, Regionalni razvojni program Pomurja 2007-2013, Območni razvojni program za območje Prlekije 2007-2013, Razvojni program podeželja»po vinskih cestah in dediščini Prlekije«, Strateški razvojni in trženjski načrt turistične destinacije zaokroženega turističnega območja Prlekija Ljutomer 2008-2011. (5) Strateški del OPN upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni. (6) Enako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine ter območja ogroženosti po naravnih nesrečah na vseh ravneh varovanja, ki so prikazani v prikazu stanja prostora za Občino Ljutomer. 6. člen (prostorska izhodišča) (1) Občina Ljutomer obsega vzhodni del ravnine Murskega polja in doline Ščavnice ter severni del Ljutomersko ormoških goric in je uvrščena med površinsko srednje in prebivalstveno večje slovenske občine. (2) Območje občine je pretežno kmetijsko. Gozdne površine se pojavljajo v obliki obrečnih zarasti ob reki Muri in na osojnih legah Ljutomersko-Ormoških goric. (3) Za območje občine so značilni trije poselitveni vzorci: 1. poselitev s strjenimi naselji in zanemarljivim odstotkom razpršene poselitve v ravninskem delu občine; 2. razpršena poselitev z velikim številom gručastih dolinskih naselij ali sklenjenih slemenskih poselitev, ki imajo značilnosti strnjene poselitve in so opredeljena kot naselja v zahoden delu občine, 3. razpršena poselitev Jeruzalemskih goric z manjšimi gručami, ki niso opredeljena kot naselja. ODLOK_BESEDILO_DOPOLNJENI OSNUTEK_MAREC 2011 7

(4) Podeželska naselja se prebivalstveno starajo, razvoj naselij pa zaostaja za slovenskim povprečjem, izjeme so lokalna središča in naselja z večjo ponudbo dejavnosti za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb. (5) V občini primanjkuje delovnih mest v sekundarnih zaposlitvenih dejavnostih. V teh in v terciarnih in kvartarnih dejavnostih, ki dopolnjujejo preskrbo in funkcije na območju občine, se celotno območje občine gravitacijsko navezuje na središče nacionalnega pomena regionalnega območja (Mursko Soboto) ter oddaljenejšo nacionalno središče mednarodnega pomena (Maribor). 7. člen (prednosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini) (1) Kot razvojna izhodišča v sistemu poselitve bo Občina Ljutomer upoštevala naslednje prednosti dosedanjega prostorskega razvoja: 1. vzpostavljen poselitveni vzorec strnjenih ravninskih naselij in velik delež avtohtone razpršene poselitve v gričevnatem delu občine, 2. dobra strukturiranost in prostorska razporeditev obstoječih dejavnosti, ki delno zadovoljujejo potrebe območja, tudi v sekundarnih zaposlitvenih dejavnostih, 3. prostorske možnosti za notranji razvoj strnjenih območij naselij in možnosti za širitev naselij, 4. prostorske možnosti za notranji razvoj in prenovo ter dolgoročno širitev občinskega središča Ljutomer, 5. prostorske možnosti za širitev obstoječih dejavnosti in prostorske možnosti za umestitev novih dejavnosti v lokalnih središčih in drugih za občino pomembnih območjih, 6. izjemna območja krajine.. (2) Kot razvojna izhodišča v sistemu gospodarske javne infrastrukture bo Občina Ljutomer upoštevala naslednje prednosti dosedanjega prostorskega razvoja: 1. občinsko središče in osrednji del Občine Ljutomer ima dobro prometno navezavo na sosednja območja z železniško prometno povezavo ter dobro navezavo na večje energetske koridorje, ki potekajo preko območja občine, 2. dobro navezanost naselij na občinsko središče, dobra povezanost naselij med seboj in dobra navezanost na poselitvena območja izven mej občine, 3. zagotovljenost dostopa do energetskih in telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine, 4. zagotovljenost preskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadki na celotnem območju občine, 5. delno izgrajen sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode, z zasnovo te dejavnosti na celotnem območju občine. (3) Kot razvojna izhodišča v sistemu krajine bo Občina Ljutomer upoštevala naslednje prednosti dosedanjega prostorskega razvoja: 1. velike površine kmetijskih zemljišč Murskega polja in Ščavniške doline, primernih za intenzivno poljedelsko in živinorejsko dejavnost z upoštevanjem varstva pitne vode in kmetijske površine v gričevnatem svetu primerne za intenzivno vinogradništvo in sadjarstvo, 2. vodne vire, primerne za oskrbo s pitno vodo, 3. reko Muro z obrečno krajino, ohranjeno kulturno krajino Jeruzalemskih goric in vire termalne vode kot prednostne danosti za razvoj turizma v občini., 8. člen (slabosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini) (1) Kot razvojna izhodišča v sistemu poselitve bo Občina Ljutomer upoštevala naslednje slabosti dosedanjega prostorskega razvoja: 1. odvisnost prostorskega razvoja občine, razen v primarnih in delno sekundarnih proizvodnih dejavnostih, od bližnjega regionalnega središča in drugih večjih zaposlitvenih centrov, 2. prostorske omejitve za širitev ravninskih naselij zaradi varovanja najboljših kmetijskih zemljišč, ODLOK_BESEDILO_DOPOLNJENI OSNUTEK_MAREC 2011 8

3. morfološki razvoj naselij, ki je v tradicionalna podeželska naselja s primarno dejavnostjo, umeščal urbane dejavnosti in s tem povzročil prostorska navzkrižja., (2) Kot razvojna izhodišča v sistemu gospodarske javne infrastrukture bo Občina Ljutomer upoštevala naslednje slabosti dosedanjega prostorskega razvoja: 1. zaostajanje izgradnje okoljske infrastrukture preskrba s pitno vodo, zajemanje in čiščenje odpadnih vod, zlasti na okoljsko občutljivem območju varovanja vodnih virov, 2. obremenjenost območja občine z velikimi infrastrukturnimi sistemi, ki območje razdelijo na več manjših ločenih enot in delno otežujejo rabo površin pod sistemi in v bližini teh sistemov.. (3) Kot razvojna izhodišča v sistemu krajine Občina Ljutomer upošteva naslednje slabosti dosedanjega prostorskega razvoja: 1. obremenjenost poselitve z intenzivno kmetijsko dejavnostjo, kar ima za posledico povečan negativni vpliv na okolje in s tem zmanjšano kvaliteto bivalnega okolja (emisije kmetijske dejavnosti v naseljih, v vplivnem območju naselij in v odprtem prostoru),, 2. obremenjenost naravnih virov (tla, podtalnica Murskega polja) z intenzivno kmetijsko dejavnostjo (emisije kmetijske dejavnosti v naseljih in v odprtem prostoru), 3. neprimerna strukturiranost krajinskega prostora (drobljena kmetijska parcelacija) in slaba členjenost krajine (zmanjševanje gozdnih površin, odstranjevanje obvodnih zarasti, ločitvenih mejic in ločitvenih zelenih robov naselij) v ravninskem delu občine, 4. demografska ogroženost dela občine, katerega posledica je poselitveno praznjenje zlasti gričevnatega dela občine in s tem pojav zaraščanja obdelovalnih površin, 5. obmejnost vzhodnega dela občine. 9. člen (medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) (1) Občina Ljutomer je povezana s sosednjimi občinami na naslednjih področjih: 1. na področju infrastrukturnih omrežij zlasti prometa, oskrbe s pitno vodo, preskrbe z energijo, telekomunikacijskimi povezavami, 2. z občinami Prlekije in Prekmurja na področju ravnanja z odpadki, 3. z Mestno občino Murska Sobota in ostalimi sosednjimi občinami na dopolnjevanju z dejavnostmi, ki jih občina nima ali ne zadovoljujejo potreb občine sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti, 4. z Mestno občino Murska Sobota in ostalimi sosednjimi občinami pri izvedbi projektov okoljskega regionalnega pomena-zaščita podtalnice Murskega polja, izgradnja preskrbovalnega sistema s pitno vodo, ravnanje z odpadno vodo, 5. z Mestno občino Murska Sobota in ostalimi sosednjimi občinami na pri izvedbi projektov gospodarskega regionalnega pomena-turizem, kvartarne dejavnosti zlasti družbene dejavnosti (jedrno območje turizma) 10. člen (cilji prostorskega razvoja občine) (1) Ob upoštevanju navedenih izhodišč so splošni cilji prostorskega razvoja Občine Ljutomer enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine: 1. skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj, 2. skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve, 3. optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru, 4. prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča in lokalnih oskrbnih središč, 5. dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij, 6. preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora, 7. prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje, 8. ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine, z možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine. ODLOK_BESEDILO_DOPOLNJENI OSNUTEK_MAREC 2011 9

(2) Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru je Občina Ljutomer kot prednostne določila naslednje cilje prostorskega razvoja: 1. zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev površin za stanovanja v občinskem središču in v strnjenih delih naselij, v katera je usmerjen razvoj poselitve v občini, 2. zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev centralnih dejavnosti v občinskem središču in v ostalih oskrbnih središčih, kjer so te dejavnosti že delno razvite. 3. zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev sekundarnih in terciarnih-proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v občini-poslovna Puchova cona in poslovna cona med železnico in predvideno traso obvoznice mesta Ljutomer ter v ostalih oskrbnih središčih, 4. zagotavljanje prostorskih pogojev za širitev posebnih dejavnosti kot so Bioterme Mala Nedelja s predvidenim kompleksom poslovno-turistične ponudbe, 5. zagotavljanje infrastrukturne dostopnosti potencialnih turističnih območij z izgradnjo ustrezne infrastrukture na območjih primernih za sonaravni, vodni in obvodni turizem ter rekreacijo ob reki Muri, v gramoznicah Babinci in Krapje ter ob Gajševskem jezeru in povezanosti teh območij z območji turizma vinskih cest in termalnih kopališč v občini in izven nje, 6. zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev primarnih dejavnosti v občini območje z objekti za kmetijsko proizvodnjo farme, rastlinjaki, dopolnilne dejavnosti na kmetijah kot turizem, šport in rekreacija (jahanje), ribogojstvo, energetika iz biomase (bioplinarne), drugi alternativni viri energije; 7. zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v občini širitev in povezava omrežij za preskrbo s pitno vodo, rekonstrukcija teh omrežji ob izgradnji kanalizacijskega omrežja, 8. zagotavljanje prostorskih pogojev za izgradnjo obvoznice občinskega središča in rekonstrukcija delov občinskega prometnega omrežja, 9. zagotavljanje prostorskih pogojev za uvajanje okoljsko sprejemljivejših oblik kmetovanja na območjih varovanja pitne vode, 10. zagotavljanje prostorskih pogojev za varstvo okolja v občini dograjevanje kanalizacijskega omrežja s sovlaganjem v centralno čistilno napravo v Ljutomeru ter sistema manjših čistilnih enot v območjih, ki ne bodo priključena na mestno čistilno napravo, 11. zagotovitev prostorskih pogojev za posodobitev in umestitev državnih ureditev na območju občine železniška proga Pragersko-Hodoš, obvoznica mesta Ljutomer, daljnovod Cirkovce-Pince, regionalni plinovod Cirkovce-Lendava, mednarodni plinovod Italija Madžarska, 12. ohranjanje naravnih vrednot, raznovrstnosti narave, habitatov varovanih vrst in podobe kulturne krajine oziroma izboljšanje stanja, kjer je to potrebno, z naravi prijazno rabo zemljišč na način, ki vrstam in habitatom zagotavlja obstoj (upoštevanje tradicionalnih načinov rabe) 13. ohranjanje tradicionalne kulturne krajine zavarovanega območja Krajinski park Ljutomerski ribniki in Jeruzalemske gorice s posebnim poudarkom na ohranjanju biodeiverzitete in tipičnih krajinskih elementov kot so ohranjeni topolovi drevoredi, tradicionalni terasasti vinogradi in stavbna dediščina območja. 2. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE 11. člen (vsebina zasnove prostorskega razvoja občine) (1) V zasnovi prostorskega razvoja občine Ljutomer se na osnovi prepoznavnih naravnih in ustvarjenih sestavin prostora ter razvojnih teženj in možnosti določijo: 1. prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnost; 2. omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij, 3. temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji, 4. druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode, območja mineralnih surovin, 5. urbana središča, za katera je potrebno izdelati urbanistični načrt. 12. člen ODLOK_BESEDILO_DOPOLNJENI OSNUTEK_MAREC 2011 10

(prednostna območja za razvoj poselitve) (1) Prednostna območja, v katera bo občina usmerjala razvoj poselitve, so naselja, ki imajo poleg razvitih primarnih dejavnosti in površin za kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi ter bivanje, razvite tudi druge dejavnosti, ki jih opravljajo za širše območje-to so občinsko in ostala lokalna oskrbna središča. (2) Zmerni razvoj poselitve občina predvideva, v skladu z demografskimi gibanji in usmerjanjem prostorskih potreb v vseh strnjenih naseljih ravninskega območja občine in v novo opredeljenih slemenskih naseljih v območjih gričevnatega dela širšega vplivnega pasu Bioterm, v katerih bo občina z gospodarskimi ukrepi in prostorsko politiko poskušala ohranjati ustrezno strukturo in gostoto poselitve. (3) Razvoj sekundarnih in večjih terciarnih dejavnosti predvideva občina v obstoječem občinskem središču. Kot sekundarno proizvodno območje bo občina razvijala obstoječo proizvodno območje na Cvenu, hkrati pa omogočala širitev obstoječih proizvodnih dejavnosti v ostalih naseljih - tudi kmetijskih proizvodnih zmožnosti (farme, rastlinjaki, bioplinarne, ribogojnice) v kolikor so te širitve prostorsko in okoljsko sprejemljive. (4) V prednostna območja za razvoj poselitve bo občina usmerjala tudi urejanje in širitev površin za šport in rekreacijo ter ostalih zelenih površin v vseh naseljih. (5) Posebno prednostno območje za razvoj posebnih dejavnosti je območje Bioterm Mala Nedelja, ki jo bo občina usmerjala v razvoj posebnega turističnega naselja. 13. člen (prednostna območja za razvoj drugih dejavnosti) (1) Občina Ljutomer opredeljuje kmetijstvo kot primarno dejavnost za ohranjanje kulturne krajine na celotnem območju občine, kot prednostno območje za okoljsko prijaznejšo kmetovanje v občini pa opredeljuje območje kmetijskih površin na območjih varovanja vodnih virov, na varovanih območjih ohranjanja narave ter v bližini večjih strjenih naselij z dodatnimi funkcijami. (2) Občina Ljutomer bo na območjih kvalitetne krajine in na drugih, za turizem primernih območjih, vzpodbujala razvoj turizma in povezavo turizma s primarno dejavnostjo kmetijstva. (3) Prednostna območja za izkoriščanje naravnih surovin v Občini Ljutomer je gramoznica v Babincih (v zapiranju), ki bo po izkoriščanja, skupaj z drugimi vodnimi površinami v občini (Mura, obrežje Gajševskega jezera, Ribniki v Podgradju) območje za razvoj vodnega in obvodnega turizma in rekreacije. (4) Del območja občine je raziskovalno območje za področje plina in nafte. 14. člen (omrežje naselij, z vlogo in funkcijo naselij) (1) Omrežje naselij v Občini Ljutomer tvori štiriinštirideset naselij. (2) Osrednje naselje na območju Občine Ljutomer je mesto Ljutomer, ki je po funkciji občinsko središče, po SPRS opredeljeno kot regionalno središče in ima poleg terciarnih in kvartarnih dejavnosti, ki jih mora opravljati občinsko središče, dobro razvite tudi sekundarne dejavnosti, manjkajo pa nekatere funkcije regionalnega središča ( zdravstvo na sekundarni in terciarni ravni, višješolstvo). Ljutomer je tudi upravno, kulturno in gospodarsko središče širše regije ter pomembno zaposlitveno in turistično središče. (3) Večja lokalna središča v občini so naselja Cven, Cezanjevci, Mala Nedelja in Stročja vas. Vsa naselja opravljajo del oskrbnih funkcij za svoje vplivno območje. Oskrbno središče Cven ima poleg terciarnih in kvartarnih dejavnosti, ki jih opravlja za širše območje, močno razvite tudi sekundarne ODLOK_BESEDILO_DOPOLNJENI OSNUTEK_MAREC 2011 11

dejavnosti, naselje mala Nedelja pa del terciarnih in kvartarnih dejavnosti za nov nastajajočo turistično središče Bioterme. V posameznih oskrbnih središčih pa manjkajo dejavnosti, ki bi jih po številu prebivalstva in velikosti, oskrbna središča morala opravljati za svoje vplivno območje. (4) Ostala statistična naselja v občini s strnjeno ali razpršeno poselitvijo imajo poleg primarnih dejavnosti in bivanja delno razvite samooskrbne dejavnosti za lastne potrebe. V posameznih so tudi območja sekundarnih dejavnosti od čistih proizvodnih, do obrtnih in kmetijskih proizvodnih dejavnosti. (5) Poseben status ima novo nastajajoče turistično središče, ki nastaja okrog Bioterm Mala Nedelja v Moravcih in bo opravljalo vlogo specializiranega središča za dejavnost turizma na širšem vplivnem območju. 15. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) (1) Naselja v Občini Ljutomer se prometno povezujejo med seboj in navezujejo na občinsko središče ter na pomembnejša središča izven občine s cestnim in železniškim prometnim omrežjem. (2) Temeljna smer cestnega prometnega povezovanja, ki navezuje občino na nacionalno središče regionalnega pomena središče Murska Sobota in nacionalno središče Maribor in medobčinsko središče Ormož so: 1. prometna os sever jug, ki jo predstavljata regionalna cesta R-I-230 Radenci-Križevci-Ljutomer- Ormož; 2. prometna os vzhod zahod predstavljata regionalna cesta R-III-713 Ljutomer-Savci- Ptuj in R- I-231 Ljutomer-Razkrižje-Gibina-Hrvaška, ki navezujeta naselja ob njej na občinsko središče in na regionalno središče nacionalnega pomena Ptuj na zahodu ter sosednjo Hrvaško na vzhodu. 3. Deli pomembnejših prometnih smeri, ki potekajo preko občine so regionalna cesta R-III-712 Žihlava Rogoznica in del regionalne ceste R-II-726 Renkovci-Črenšovci-Stročja vas-pavlovci. (3) Vsa naselja so preko navedenih državnih cest ali preko lokalnih cest in javnih poti dobro povezana z občinskim središčem in ostalimi pomembnejšimi središči izven občine. (4) Pomembna občinska prometna navezava je železniška proga Pragersko-Hodoš, ki osrednji del območja občine navezuje na regionalno središče Murska Sobota in na ostala pomembnejša središča v Sloveniji. 16. člen (druga za občino pomembna območja) (1) Druga za občino pomembna območja so: 1. območje naravnih kvalitet prostora ob reki Muri (ekološko pomembno območje Mura Radmožanci, posebno varstveno območje Mura (območje Natura 2000)), 2. območje kvalitetne kulturne krajine Jeruzalemske gorice (krajinski park) 3. območje turističnih dejavnosti ob termalnem kopališču Bioterme v Moravcih, 4. površinske vode reke Mure in ostale vodne površine primerne za gospodarsko ali rekreacijsko izrabo v občini, 5. jedrno območje, ki ga predstavlja celotno območje občine in v katerega so umeščene povezave in spremljajoče turistične dejavnosti med pomembnejšimi turističnimi območji Pomurja. 17. člen (urbanistični načrt) (1) Razvoj občinskega središča Ljutomer in razvoj lokalnega središča Cven ter razvoj posebnega območja Bioterm Mala Nedelja je podrobneje opredeljen v urbanističnih načrtih za ta območja. ODLOK_BESEDILO_DOPOLNJENI OSNUTEK_MAREC 2011 12