IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. OE Višja strokovna šola RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI V VRTCU DIPLOMSKO DELO Litija, junij 2013 Romana Vajdič
IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. OE Višja strokovna šola Organizator socialne mreže Diplomsko delo RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI V VRTCU Mentorica: mag. Gabrijela Hauptman Kandidatka: Romana Vajdič Somentorica: Slavica Pavlič, univ. dipl. ped. Litija, junij 2013
ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici mag. Gabrijeli Hauptman za čas in potrpežljivost, hitro odzivnost in podporo pri nastajanju diplomskega dela. Vlivala mi je voljo in moč ter upanje, da je mogoče tudi nemogoče. Hvala gospe ravnateljici vrtca Hrastnik Slavici Pavlič za nasvete, podporo in pomoč, ki mi jo je nudila v času nastajanja. Ponosna sem, da imam ob sebi žensko vredno spoštovanja in zaupanja. Zahvaljujem se tudi lektorici Simoni Kralj, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Posebna zahvala pa gre vsekakor moji mami Ireni, partnerju Maticu, hčerki Klarisi, prijateljem Janji, Denisu in Žani. Brez vas, ki ste verjeli vame, ko so vsi obupali, danes ne bi stala tu, kjer sem.
POVZETEK Diplomska naloga predstavlja pomen bralne pismenosti v vrtcu za uspešno nadaljnje šolanje otrok. Predstavljene so aktivnosti vzgojiteljev, njihove ideje in skrb za razvoj bralne pismenosti v Vrtcu Dolinca ter dokumenti, ki opredeljujejo bralno pismenost. V empiričnem delu diplomske naloge sta izvedena dva anketna vprašalnika v tem vrtcu (za vzgojitelje in starše otrok), in sicer o pomenu bralne pismenosti ter o tem ali bi želeli sodelovati v dodatni popoldanski aktivnosti vrtca, če bi bila organizirana za otroke in starše. Ugotovitve sem predstavila na vzgojiteljskem zboru vrtca, predstavljene pa bodo tudi na Svetu staršev vrtca in Svetu zavoda. KLJUČNE BESEDE: razvoj, bralna pismenost, vrtec, starši, vzgojitelj, otrok ABSTRACT The diploma work presents the importance of literacy in kindergarten for the successful further education of children. There are presented the activities of kindergarten teachers, their ideas and concern for the development of literacy in Kindergarten Dolinca and the documents that define literacy. In the empirical part of the diploma there are conducted two survey questionnaires in the kindergarten - for the kindergarten teachers and the parents of children about the importance of literacy and about participating in additional afternoon activities in kindergarten if they were organized for children and parents. I presented the findings to the Kindergarten Teachers' choir, it will also be presented at the Parent Council and the Institute Council. KEY WORDS: development, reading literacy, kindergarten, parents, kindergarten teacher, child
KAZALO VSEBINE: 1 UVOD 1.1 1.2 1.3 NAMEN IN CILJI HIPOTEZE METODE DELA 2 TEORETIČNI DEL 2.1 RAZVOJ PREDŠOLSKEGA OTROKA 2.2.1 Dejavniki začetnega opismenjevanja... 12 2.2.1.1 Kognitivni dejavniki... 12 2.2.1.2 Čustveno-motivacijski dejavniki... 12 2.2.1.3 Zunanji dejavniki... 12 2.2.2 Vloga staršev pri razvoju bralne pismenosti... 13 2.2.3 Vloga zunanjih institucij pri razvoju bralne pismenosti... 14 2.2.4 Vloga vrtca pri razvoju bralne pismenosti... 15 2.2.5 Kurikulum v vrtcu... 16 2.2.5.1 Dejavnosti vrtca za spodbujanje bralne pismenosti... 17 3 EMPIRIČNI DEL 4 3.1 VZOREC 3.2 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV 3.3 CILJI 3.4 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA VZGOJITELJE VRTCA 3.5 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA STARŠE 3.6 ANALIZA REZULTATOV IN PREVERJANJE HIPOTEZ 3.6.1 Analiza anketnega vprašanja za vzgojitelje vrtca... 42 3.6.2 Analiza anketnega vprašanja za starše otrok, vključenih v vrtec... 43 3.7 PREVERJANJE HIPOTEZ 3.7.1 Preverjanje 1. hipoteze:... 44 3.7.2 Preverjanje 2. hipoteze:... 45 3.7.3 Preverjanje 3. hipoteze:... 45 ZAKLJUČEK 4.1 PREDSTAVITEV DIPLOMSKE NALOGE NA VZGOJITELJSKEM ZBORU 4.2 PREDLOGI ZA NADALJNJE DELOVANJE VRTCA 5 LITERATURA IN VIRI 6 PRILOGE
KAZALO SLIK: Slika 1: Faze bralnega razvoja pri otrocih KAZALO TABEL: Tabela 1: Mejniki otrokovega razvoja KAZALO GRAFIKONOV: Graf 1 : Spol anketirancev Graf 2 : Stopnja izobrazbe anketirancev Graf 3 : Delovna doba v vrtcu Graf 4: Delovno mesto v vrtcu Graf 5: Najbolj pogoste aktivnosti vzgojiteljev v vrtcu za razvoj bralne pismenosti Graf 6: Mnenje vzgojiteljev o pomenu aktivnostih staršev za razvoj bralne pismenosti njihovih otrok Graf 7: Udeležba vzgojiteljev na seminarju/ izobraževanju o bralni pismenosti Graf 8: Srečanje vzgojiteljev s tematiko bralne pismenosti Graf 9: Uporaba najpogostejših metod za razvoj bralne pismenosti v vrtcu Graf 10: Mnenje vzgojiteljev o dodatnih aktivnostih za razvoj bralne pismenosti v vrtcu Graf 11: Mnenje vzgojiteljev o popoldanskih srečanjih za starše in otroke v vrtcu Graf 12: Pripravljenost vzgojiteljev za sodelovanje v popoldanski aktivnosti vrtca Graf 13: Spol anketiranih staršev Graf 14: Število otrok v družini Graf 15: Število vključenih otrok v vrtec Graf 16: Izobrazba anketiranih staršev Graf 17: Aktivnosti staršev za razvoj bralne pismenosti Graf 18: Mnenje staršev o najpomembnejših aktivnostih za razvoj bralne pismenosti otrok Graf 19: Srečanje staršev s tematiko bralne pismenosti Graf 20: Pogostost branja staršev svojim otrokom Graf 21: Mnenje staršev o aktivnosti vrtca za razvoj bralne pismenosti otrok Graf 22: Udeležba staršev na morebitnem predavanju o bralni pismenosti Graf 23: Mnenje staršev o vključitvi svojega otroka v popoldanske aktivnosti vrtca za razvijanje bralne pismenosti otrok Graf 24: Popoldanska aktivnost, namenjena otrokom Graf 25: Udeležba staršev in njihovih otrok na popoldanskih dejavnostih v vrtcu 5
Diplomsko delo: Razvoj bralne pismenosti v vrtcu 1 UVOD Kot vzgojiteljica predšolskih otrok se dnevno srečujem z otroki. Prav predšolsko obdobje je najpomembnejše za njihov nadaljnji razvoj. V diplomski nalogi bom obravnavala pomen bralne pismenosti v vrtcu. Za njen razvoj je to obdobje zelo pomembno, zato se bom osredotočila na to, kako lahko strokovni delavci vrtca in starši pripomorejo k temu. V teoretičnem delu diplomske naloge bom predstavila pomen bralne pismenosti s poudarkom na predšolskem obdobju, v empiričnem delu pa bom s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov za starše in strokovne delavce vrtca, proučila njihova stališča do pomena bralne pismenosti. V zaključku diplomske naloge bom skušala na osnovi teoretičnih spoznanj in anketnih vprašalnikov ustvariti podlago za izvajanje novih dejavnosti v vrtcu, ki naj bi spodbujale bralno pismenost otrok. 1.1 NAMEN IN CILJI Namen diplomske naloge je: opozoriti na pomembnost razvijanja bralne pismenosti v predšolskem obdobju za uspešno nadaljnje šolanje otrok, proučiti pomen spodbujanja bralne pismenosti v predšolskem obdobju, omogočati staršem, da se s tem seznanijo, omogočati otrokom in staršem dodatno ponudbo, prikazati, kaj strokovni kader že dela za večjo kakovost pismenosti in kaj bi še bili pripravljeni storiti. Cilja diplomske naloge sta: da bi v naslednjem šolskem letu v vrtcu uvedli pravljične popoldneve, kjer bi s pomočjo igre in drugih aktivnih oblik pomagali izboljševati bralno pismenost;
da bi starši in vrtec našli skupno pot za izboljšanje bralne pismenosti kot podlage za uspešno nadaljnje šolanje. 1.2 HIPOTEZE Za doseganje namena in ciljev diplomske naloge bom postavila naslednje hipoteze: 1. hipoteza:»starši se večinoma zavedajo pomena bralne pismenosti v predšolskem obdobju, zato zelo pogosto berejo svojim otrokom.«2. hipoteza:»starši in vzgojiteljice menijo, da vrtec ponuja dovolj aktivnosti za razvijanje bralne pismenosti otrok.«3. hipoteza:»če bi vrtec organiziral popoldanske urice, kjer bi otroci poslušali pravljice, dramatizirali, ustvarjali in s tem spodbujali bralno pismenost, bi večina staršev vključila svojega otroka v to dejavnost.«1.3 METODE DELA Pri izdelavi diplomske naloge bom uporabila domačo in tujo strokovno literaturo ter spletne strani, za zbiranje podatkov za raziskavo pa lastno izdelan anketni vprašalnik za starše in vzgojitelje vrtca. 7
2 TEORETIČNI DEL 2.1 RAZVOJ PREDŠOLSKEGA OTROKA Učimo se vse življenje, od rojstva dalje ali celo že prej. Kolikokrat smo priča navdušenim babicam, ki razlagajo, kako njihov vnuk že čeblja, hodi in je neverjetno pameten. Spet drugi so tiho in se doma za zaprtimi vrati začnejo spraševati,»kaj pa je z našim narobe, da še ne hodi?«zato je dobro poznati nekaj osnovnih mejnikov otrokovega razvoja, da od njih ne pričakujemo preveč ter razumemo tudi odstopanja. Starost otroka 1. Leto 2. Leto 3. Leto 4. Leto 5. 6. Leto Tabela 1: Mejniki otrokovega razvoja Gibanje Govor Umska sposobnost in zaznavanje Kobaca, hodi z oporo, v rokah drži predmete. Hodi, zna teči, ne zmore hitrih gibov, obratov in ustavljanja, ob pomoči gre po stopnicah, gradi stolpe iz kock. Hodi po stopnicah, osvoji sonožne skoke, vožnjo s triciklom, razvija svoje ročne spretnosti (gnetenje, rezanje s škarjami ). Samostojen pri umivanju, oblačenju, v teku zna brcniti žogo, sestopa po stopnicah, zna preskočiti oviro. Teče nemoteno in menja smeri, vozi kolo, skače, preskakuje, nadgrajuje ročne spretnosti (reže, lepi, šili, zaveže vezalke). Razume osnovna navodila (da, ne, gremo), posluša in oponaša glasove Odgovarja na vprašanja o njem, pozna svoje ime, se nanj odziva in se zna poimenovati. Pripoveduje, razume: -vprašanja (nanje odgovarja), - predloge (v, pod, na, ob), - o sebi govori v tretji osebi. Razumljivo govori, ima samogovore. Zna pripovedovati po slikah, postavlja vprašanja, prepoznava nekatere črke. Prepoznava predmete, poskuša osvojiti nove veščine. Razvršča oblike in barve, premaguje prve ovire, obvlada prve vtikanke. Igra vloge (simbolne in pretvarjanje), razlikuje pojme: malo veliko vroče hladno, opaža drobne podrobnosti. Razvršča, razlikuje, sestavlja in prepoznava predmete. Loči levo in desno stran, izostri se mu vid, zapomni si tri ali več zaporednih navodil. Vir: Povzeto po Ivič, et al., 2002 Socialni razvoj Ob pomoči starejših pije iz skodelice, pomaga pri oblačenju, se odziva na prepoved, ne pa na čustvene dražljaje. Pokaže prvo trmo, upornost, ljubosumje. Zanimati ga začne skupna igra, pripravljen je deliti svoje igrače, zna se sleči in zapeti zadrgo na oblačilu. Prepoznava se po starosti, spolu, uživa v skupinski igri, ob pomoči odraslih se zna sam obleči in sleči ter pospraviti. Postane suh in čist, pri popolni higieni še vedno potrebuje pomoč, pojavijo se prva čustva, simpatije, zavist. Pojavi se strah pred znanim in neznanim, pridobi občutek za čas in prostor, ima svoje najljubše prijatelje, pojavi se lahko samozadovoljevanje. 8
Na otrokov razvoj vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Vsak otrok se razvija z lastnim tempom. Vsaka razvojna faza je temelj naslednji, kar pomeni, da ima lahko vzgojiteljica v oddelku 3-letnih otrok del otrok z gibalnim razvojem na stopnji 4 5- letnika in del otrok na stopnji 2-letnika. Razvoj poteka postopoma, po nekem zaporedju (Nemec in Kranjc, 2011). Otroci hitreje razvijejo motoriko rok kot govora. Glasove razumejo veliko prej, kot so jih sposobni izgovoriti. Besede in glasove ločijo po ritmiki in melodiji, od tu tudi razlog, da v zgodnji mladosti zamenjujejo podobne besede npr. mačka račka. Pomembno je tudi zrcaljenje. Starši ponovijo besedo, ki jo otrok izgovori, tako dobi pozitiven odgovor in željo po nadaljnjem trudu. Malčki radi z gestami in kretnjami ponazorijo kar, z besedami še ne morejo, kajti v povprečju razumejo prek 50 besed, izgovoriti pa jih znajo 10 (Nemec in Kranjc, 2011). Za razvoj govora pa so nujno potrebni: zdrav živčni sistem, razvite psihične funkcije (zaznavanje, pomnjenje, pozornost, mišljenje), zdravi govorni organi, razvita čutila, pozitiven zgled v okolju, kjer se otrok nahaja. Razvoj poteka na naslednji način: Prvih šest mesecev - predgovor (čebljanje, gruljenje, vokalizacija), - glasovno širjenje (naraščanje raznolikosti glasov, ki jih otrok izgovarja), - glasovno krčenje (krčenje raznolikosti glasov). Deset do štirinajst mesecev - prve besede (kombinacija glasov, ki ima za otroka nek pomen). Leto in pol - enobesedni stavki (po navadi se nanašajo na ljudi, hrano, živali ali predmete, ki so otroku blizu), - eksplozija poimenovanj (besednjak se poveča iz 50 besed na 400) (Nemec in Kranjc, 2011). 9
Besedišče se hitro širi in lahko približno pri dveh letih in pol otrok doseže čez sedemsto besed, vendar lahko izjemoma tudi manj. V drugem in tretjem letu začnejo obvladati skladnjo, okrog četrtega leta pa že oblikujejo povedi, tako trdilne, nikalne kot vprašalne. Do sedmega leta je otrokov govor precej podoben govoru odraslega. Stavki so daljši, zapleteni in uporabljajo vse besedne vrste. (Nemec in Kranjc, 2011). Za razvoj zgodnje in kasnejše pismenosti pa sta pomembni tudi metajezikovnost in metaspoznavna zmožnost otroku omogočata preskok iz zaznavnega mišljenja na predstavno raven. V govoru izraža čustva, želje, zavedanje in razumevanje lastnih in drugih mentalnih stanj (Astington in Pelletier, 1996; Lonigan, Burges in Antony, 2000; Perner, Zauner in Sprung, 2005 v Marjanovič Umek, 2010). Tri ali štiri leta star otrok že zna risati simbole in čačke, podobne črkam. Zaveda se pomena črk, ki omogočajo, da se vsaka zapisana stvar bere. Vendar črk po navadi še ne zna povezovati z glasovi. Črke si izmisli in jim da pomen. Redkost je, da otrok nima želje po učenju pisanja. Prav tako zna»brati«. Otrok, preden spozna črke, poveže simbole in njihov pomen, npr.: STOP znak Ve, v katero smer se piše in bere, vendar sam po navadi še ni sposoben pisanja, dokler ne zna razlikovati posameznih črk. Šele ko uvidi, da je A drugačen od B, in da ima to svoj pomen, je pripravljen na pisanje (Nemec in Kranjc, 2011). Ehri (v Žagar, 2013) opisuje razvoj zgodnjih bralnih sposobnosti otroka v štirih fazah: 1. Predabecedna stopnja (obdobje porajajoče se pismenosti) v tem obdobju so otroci sposobni: prebrati napise v svoji okolici, ki so mu poznani, npr. SPAR prebrati besede, ki so mu poznane zaradi lahkega videza, npr. MAMA, ATA radi si pomagajo s taktiko ugibanja. 2. Delna predabecedna fonetična stopnja: poznajo nekaj črk in glasove zanje, velika verjetnost je, da so to črke lastnega imena, pri branju besed, ki jih pogosto srečujejo, začnejo prvo ali zadnjo črko povezovati z glasom. Tako vzpostavljajo zvezo črka glas, uporabljajo strategijo ugibanja, v pomoč so jim črke, ki jih poznajo. 10
3. Popolna abecedna stopnja: začnejo razumeti abecedni sistem in to znanje uporabljajo pri branju, uporabljajo sistem dekodiranja pri branju, zato je branje na tej stopnji po navadi počasnejše, vendar natančno, z branjem se jim poveča obseg branja»vidnih besed«, strategija branja po analogiji. 4. Utrjena abecedna stopnja: branje postane bolj zrelo, učenec bere ne več samo besede, temveč že daljše sklope, obogati se besedišče, pri novih in neznanih besedah se vrne nazaj na strategijo dekodiranja črka glas (Pečjak, 2010 v Žagar, 2013). 2.2 RAZVOJ IN POMEN BRALNE PISMENOSTI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU Bralna pismenost nas spremlja vse življenje. Cenčič (2004) navaja, da se pismenost začne že pred rojstvom s poslušanjem, kasneje preide v branje in potem šele pisanje. Pismenost je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 1994) definirana kot znanje pisanja in branja. Nekateri jo opisujejo tudi kot družbeno dejavnost in ne samo kot naučeno veščino v šoli. Branje je prepoznavanje dogovorjenih pisnih znakov, simbolov v glasove in te v besede ter razumevanje. Je zahtevna dejavnost in za začetnike tudi precej naporna. Zanjo lahko veliko naredijo starši in vzgojitelji v vrtcu, saj otroka že od zgodnje mladosti navajajo na knjige. Z otroki se pogovarjajo, jim berejo, brskajo po knjigah, obiskujejo knjižnice. Tako jim privzgajajo branje kot prijetno in zanimivo izkušnjo. Bralna pismenost je zmožnost branja in zmožnost kritičnega sprejemanja različnih besedil. Zato le-ta vključuje postopke in zmožnosti za razumevanje in 11
uporabo prebranega (zemljevid, seznami ipd.) in napisanega. Otrokov bralni razvoj lahko delimo na več faz ali obdobij, kot jih prikazuje Slika 1. Predoperacionalna stopnja (reprezentacijska) Od 2. do 7. leta starosti. Stopnja konkretnih, logičnih, intelektualnih operacij Od 7. do 11. leta starosti. Branje Stopnja abstraktnega razmišljanja Po 11. letu starosti. Slika 1: Faze bralnega razvoja pri otrocih Vir: Labinowicz, 1989, 80 2.2.1 Dejavniki začetnega opismenjevanja 2.2.1.1 Kognitivni dejavniki Predstavljajo sposobnost vidnega in glasovnega zaznavanja ter razumevanja. Ti dejavniki imajo na začetku zelo pomembno vlogo pri porajajoči se pismenosti, saj otrok ob vsakodnevnih dogodkih prepoznava črke in simbole. Pomembna je zmožnost dekodiranja teh znakov oziroma simbolov. Za predšolsko obdobje je značilno celostno zaznavanje otroci so pozorni samo na obliko in videz, ne zaznajo pa podrobnosti. Zato so sposobni narisati oziroma napisati črko šele takrat, ko so jih med seboj zmožni razlikovati. 2.2.1.2 Čustveno-motivacijski dejavniki Gre za motivacijo in pozitiven odnos do branja. Knjigo morajo sprejeti kot nekaj lepega, zanimivega. Naučijo se poslušati in razmišljati o vsebini, ki jo podoživljajo in si širijo obzorje domišljije. 2.2.1.3 Zunanji dejavniki Med zunanje dejavnike spadajo: odrasli, socialni in kulturni dejavniki, otrokov razvoj in učenje. Vsekakor pa zelo vpliva na razvoj bralne pismenosti okolje, v katerem 12
otrok živi. Strokovnjaki menijo, da imajo otroci, ki jim starši v prvih letih življenja berejo in se pogovarjajo z njimi, močnejši temelj za nadaljnje uspešno branje in učenje v življenju. Z branjem na zabaven, preprost način izboljšamo otrokovo duševno zdravje, razvoj ter domišljijo. Odpiramo mu pot v boljšo prihodnost. Zaupnost, ki se rojeva ob branju knjige, krepi čustvene vezi med otrokom in starši. Današnji hiter tempo življenja ni preveč ugoden za razvoj bralne pismenosti otrok, česar se je potrebno zavedati (Grginič, 2006). 2.2.2 Vloga staršev pri razvoju bralne pismenosti Otrok se že od rojstva naprej govorno, miselno, čustveno in gibalno odziva na okolico. Zato je pomembno, v kakšnem okolju odrašča oziroma se razvija (Umek in Zupančič, 2003). Otrok, ki odrašča v podpornem okolju, bo veliko hitreje napredoval kot otrok, ki nima teh možnosti. Pri tem igrajo pomembno vlogo starši, ostali odrasli, vzgojitelji ter pripomočki npr. igrače, predmeti, knjige... Za otrokov razvoj je pomembno, kako se odzivamo na njegovo vedenje kako z njim komuniciramo in ga poslušamo. Pomembno je, da mu že od rojstva dalje beremo, pripovedujemo zgodbe, pojemo, skupaj gledamo zabavne, poučne in otrokovi starosti primerne televizijske oddaje. Gledanje slikanic, pripovedovanje pravljic in branje knjig Toličič (1977) pojmuje kot posebno vrsto igre. Za majhnega otroka so starši vzorniki ter okno v širši svet. Knjige so dobrodošla prva darila. Med poplavami vseh igrač obstajajo prve slikanice iz pralnega blaga ali kartona. Tako se malčki naučijo rokovanja s knjigo, listanja, pravilnega držanja, vrstnega reda branja, predvsem pa opazovanja simbolov in slik. Bolj kot kdaj začeti brati otroku, je pomembna vsebina prebranega. Otroci, ki so obdani z različnim bralnim gradivom, kmalu spoznajo razliko med časopisom in slikanico. Vsa ta spoznanja jih postopoma uvajajo v svet pismenosti in omogočajo razumevanje. Zato tako radi poslušajo isto pravljico. Moralne vrednote, zmaga dobrega nad zlim, čustva, podoživljanje in poistovetenje z junakom zgodbe jih vedno očara. Starši igrajo pomembno vlogo pri razvoju bralne pismenosti. Svojemu malčku lahko dajejo pozitiven zgled in možnost napredka z lastnim interesom, lahko pa se zgodi tudi obratno če starši niso bralni navdušenci in ne ponujajo dobrega vzora za 13
razvoj bralne pismenosti. Na pismenost vpliva tudi izobrazba staršev; starši z višjo stopnjo izobrazbe uporabljajo širši spekter besed, njihov besedni zaklad je bogatejši in predstavljajo dober model razvoja bralne pismenosti (Grginič, 2006). Starši z nižjo stopnjo izobrazbe običajno nimajo tako razširjenega besedišča in velika možnost je, da pri pogovoru z otrokom ne uporabljajo zahtevnejših besed. Razlika se pokaže tudi v ekonomskem statusu, saj bolj izobraženi starši običajno zaslužijo več in lahko svojemu otroku privoščijo več kulturnih dobrin (knjig, obiskov kulturnih prireditev) in s tem ustvarjajo boljšo podlago za uspešno opismenjevanje (Knaflič v Grosman, 2003; Jamnik v Grosman, 2003). Foy in Mann (2003 v Žagar, 2013) opisujeta tri značilnosti ugodnega družinskega okolja: skupno branje otroka in staršev, prepričanje staršev, da je skupno branje pomembno, stik staršev s knjigami. Avtorji Snow, Burns in Griffin (1998 v Marjanovič Umek, 2010) pravijo, da je pomembno: vključevanje staršev v simbolno igro, spodbujanje otrok k pripovedovanju, možnost izbire raznolike literature, oblikovanje ustreznega modela za učenje (pisanje sporočil, obrazcev, reševanje križank ipd.), odzivnost staršev (pohvala ob branju). 2.2.3 Vloga zunanjih institucij pri razvoju bralne pismenosti Poleg staršev vpliva na razvoj otrokove bralne pismenosti tudi širši krog njegove okolice kot npr. knjižnica, kulturni centri (gledališče, kino, razstavni prostori, muzeji ipd.), vrtec, vzgojno-izobraževalne ustanove, ljudske univerze ipd. Knjižnica je ena izmed najbolj pomembnih zunanjih institucij, ki pozitivno vpliva na razvoj bralne pismenosti otrok. Dostopna je vsakomur, ne glede na spol, izobrazbo, 14
narodnost in socialni položaj. Rezultati različnih raziskav kažejo, da prosta izbira bralnega vira spodbuja branje. Knjižnica širi splošno znanje in ponuja koristno preživljanje prostega časa. Organizira tudi srečanja in aktivnosti, izobraževanja, predavanja, razne dejavnosti, odprte za javnost (Mlakar v Grosman, 2003, 84). Ostale institucije, ki prav tako s svojimi aktivnostmi spodbujajo bralno pismenost, so: kinodvorane (risanke, filmi), gledališča (gledališke predstave, lutkovne igre), muzeji (razstave). V teh prostorih se otroci srečujejo z bogatim besednim zakladom, novimi pojmi, učijo se kulturnega vedenja in razvijejo spoštljiv odnos do umetnosti. Kultura in zabava potekata sočasno in ustvarjata dobro podlago za razvoj bralne pismenosti na prijeten način. 2.2.4 Vloga vrtca pri razvoju bralne pismenosti Marjanovič Umek (2010, 39) pravi:»novejše razumevanje pismenosti, ki ima pomembne»začetke«v obdobjih malčka in zgodnjega otroštva, je vodilo tudi k iskanju pristopov in načinov dela, ki bi predšolskim otrokom v vrtcu omogočili razvoj zmožnosti in spretnosti, ki so dobri napovedniki akademske pismenosti.«otrok pokaže ob vstopu v vrtec že določeno jezikovno sposobnost. Domicelj (v Grosman, 2003) pojasnjuje, da je v vrtcu treba otrokom zagotoviti čim več aktivnosti za nadaljnji razvoj. Ni dovolj le branje in spoznavanje simbolov, temveč tudi razne igre vlog, pogovarjanje, spretnostne igre za razvoj fine motorike. Otroci, ki so bili vključeni v vrtec, imajo ob vstopu v šolo večjo prednost kot tisti, ki ga niso obiskovali (Gaber in Marjanovič Umek, 2009). Kleeck (2006 v Žagar, 2013) ugotavlja, da ima ključen pomen odnos vzgojiteljice do literature. Vzgojitelji naj bi bili vzor s svojim vedenjem do branega. Bistveno je dobro počutje otrok ter njihova vpletenost, tako socialna kot čustvena in miselna. Predvsem 15
pa je mnenja, da morajo imeti vsi otroci možnost za pridobivanje izkušenj iz pismenosti, še posebej tisti, ki doma takšnih možnosti nimajo. Vzgojiteljica, ki meni, da je predšolsko obdobje pomembno za razvoj bralne pismenosti in je o tem poučena, se z otroki pogovarja, bere, jim zagotavlja bralno čtivo in spodbuja k dejavnostim, pri katerih uporabljajo simbolno izražanje. Sredstva, ki so namenjena dejavnostim za spodbujanje bralne pismenosti, so zelo različna: knjige, revije, časopisi, kasetofoni, CD-predvajalniki, fotoaparati, kamere, računalniki ipd. Skupno branje otroke motivira vzgojiteljica bere glasno, ima ustrezno intonacijo in spreminja glasove. Še posebej v starejših oddelkih, kjer imajo otroci že razvite metaspoznavne procese, je pomembno spodbuditi k lastnemu razmišljanju in obnovi slišanega (Anning, 2003). 2.2.5 Kurikulum v vrtcu Kurikulum za vrtce (1999) je nacionalni strokovni dokument o temeljnih načelih in ciljih predšolske vzgoje. V njem je zapisano, da je jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju najpomembnejša za razvoj govora, predpisalne in predbralne zmožnosti. V okviru jezika ima predpisane globalne cilje, cilje (vezane na jezik in književnost) in dejavnosti (le-te so razdeljene v dve starostni skupini: od 1. do 3. leta in od 3. do 6. leta). Temeljni cilj, ki»definira globalne cilje, je razumevanje jezika kot temelja lastne identitete«(kurikulum za vrtce, 1999, 32). Kurikulum vzgojitelje usmerja in jim je v pomoč pri vsakdanjem delu. Vzgojitelji naj otroku omogočajo stik s knjižnim jezikom, tako govornim kot zbornim, spoznava naj narečja, različne kulturne stile, neverbalno komunikacijo. Kurikulum opozarja na pomembnost spodbujanja lastnega razmišljanja in ustvarjanja, igre ter načrtovanja dejavnosti glede na interes otrok. Spontanost in motivacija sta ključ do uspeha. Vzgojitelj odloča o gradivu, ki ga bo bral otrokom, pri čemer bi moral upoštevati naslednje kriterije: kakovost dela (spoznavna, etična, estetska vrednost besedil in ilustracij); skladnost s kurikulom; razmerje med branjem domače in prevedene literature; razmerje med branjem klasične in sodobne literature; primerna vsebina glede na starost otroka; 16
primerna oblika knjige (zgibanka, slikanica, ilustrirana knjiga); primerna dolžina besedila (približno toliko let kot ima otrok, toliko strani besedila zmore poslušati); upoštevanje drugih dejavnikov (npr. letni časi, interes otroka ) (Batistič Zorec v Grosman 2003).»Jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju, ki je najpomembnejše obdobje za razvoj govora, vključuje široko polje sodelovanja in komunikacije med odraslimi in otroki, seznanjanje s pisnim jezikom in (skozi doživljanje) spoznavanje nacionalne ter svetovne književnosti lastne in tuje kulture. Otroci se v tem obdobju učijo izražati izkušnje, čustva, misli in razumeti sporočila drugih. Jezikovne dejavnosti so povezane z vsemi jezikovnimi ravninami: s fonološko, morfološko, skladenjskopomensko (in pragmatično), razvoj jezika pa je naravno vpleten v vsa področja dejavnosti. Zlasti od tretjega leta starosti dalje je pomemben tudi razvoj predpisalnih in predbralnih sposobnosti.«(kurikulum za vrtce, 1999, 18 19). Da otrok spoznava besedo, knjigo in ob njej doživlja ugodje, zabavo in veselje, je le en izmed ciljev. Izmed številnih ciljev, ki jih navaja Kurikulum za vrtce, izpostavljam naslednje cilje, pomembne za tematiko moje diplomske naloge: otrok razvija sposobnost miselnega in čustvenega sodelovanja v literarnem svetu, otrok posluša različne literarne zvrsti in spoznava razlike in podobnosti med njimi, otrok spoznava besedo, knjigo kot vir informacij, otrok razvija sposobnost domišljijskega sooblikovanja in doživljanja literarnega sveta, otrok se uči samostojno pripovedovati, otrok se ustvarjalno izraža v jeziku, razvijanje jezikovnih zmožnosti v različnih vsakodnevnih dejavnostih, krepitev domišljije in medosebnih odnosov, kar je pomembna naloga vzgojiteljev. 2.2.5.1 Dejavnosti vrtca za spodbujanje bralne pismenosti Učenje branja je obsežno in zahtevno. Da otrok postane bralec za vse življenje, potrebuje pomoč odraslih. Med četrtim in devetim letom mora osvojiti bralno tehniko: spoznati črke, naučiti se povezovati črke v glasove in besede ter v možganih v 17
podobe. Med devetim in petnajstim letom mora podvojiti hitrost branja, razširiti besedišče, ceniti umetnostni čut (Nemec in Kranjc, 2011). Kurikulum za vrtce navaja dejavnosti vrtca za razvoj jezikovne dejavnosti otrok. Predlaga aktivnosti za starostno skupino od 1. do 3. leta starosti in od 3. do 6. leta starosti otrok za to obdobje med drugim navaja aktivnosti: otrok v vsakdanjih situacijah uporablja slovenski jezik kot državni jezik, seznani se z drugimi jeziki, posluša zgodbice, uganke, pesmice (avdio-video; gledališče, film, knjižnica), razlikuje med govornimi zvrstmi (knjižni govorjeni jezik: narečje), spoznava razlike med knjižnim jezikom in narečjem, v simbolni igri in igri vlog posnema in igra osebe, živali, predmete, sodeluje v pogovoru, sprašuje, se pogaja, sodeluje v komunikaciji v manjši skupini ali v paru ter z odraslimi in otroki, posluša odraslega in otroka, samostojno pripoveduje zgodbice, jih obnavlja, si jih izmišljuje, samostojno ustvarja knjigo, strip, sodeluje v različnih družabnih in didaktičnih igrah za bogatenje besednega zaklada, ob poslušanju in lastnem pripovedovanju posluša svoj ritem besed, glasbe in pesmi, igra se z glasovi in črkami, spoznava pisni jezik in njegovo vlogo, spoznava, da je govorjene besede mogoče zapisati, uporablja različne vrte simbolov za izražanje svojih misli. 18
3 EMPIRIČNI DEL 3.1 VZOREC Vzorec je namenski. Raziskavo sem opravila v vrtcu Dolinca Hrastnik, kjer sem zaposlena. Pripravila sem dva anonimna anketna vprašalnika: za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev zaposlene v vrtcu: - (razdeljenih 26, vrnjenih 19 (73,08 %) anketnih vprašalnikov), za starše otrok, ki obiskujejo vrtec: - (razdeljenih 50, vrnjenih 27 (54 %) anketnih vprašalnikov. 3.2 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV Za tehniko zbiranja podatkov sem uporabila metodo anketiranja s pomočjo dveh lastno izdelanih anketnih vprašalnikov za strokovne delavce vrtca (vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev) in za starše otrok, vključenih v vrtec. Anketni vprašalnik za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev je obsegal 13, za starše pa 14 vprašanj. Vzgojiteljem sem ankete razdelila osebno in tudi vrnili so mi jih osebno, medtem ko sem ankete za starše razdelila kar v nahrbtnike naključno izbranih otrok. Vračali so jih osebno meni ali vzgojiteljici njihovega otroka (anonimnost sem zagotovila s tem, da so jih prepognjene odložili v škatlo). Podatke anonimnih anket sem statistično obdelala in jih prikazala s kratko razlago in grafi. 3.3 CILJI Cilj raziskave je bil ugotoviti potrebe staršev in vzgojiteljev ter njihovo mnenje o dodatni ponudbi vrtca za izboljšanje bralne pismenosti otrok in s tem odgovoriti na vprašanji: Ali naj vrtec v naslednjem šolskem letu uvede pravljične popoldneve za otroke? 19
Ali starši in vrtec podpirajo takšno dejavnost kot podlago za uspešno nadaljnje šolanje? 3.4 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA VZGOJITELJE VRTCA V uvodu anketnega vprašalnika povzemam nekaj splošnih podatkov o anketiranih vzgojiteljicah in pomočnike vzgojiteljic. Podatki so prikazani v grafih. Spol anketiranih strokovnih delavcev vrtca Graf 1: Spol anketirancev V anketi je sodelovalo 19 strokovnih delavcev vrtca vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, od tega 18 žensk (94,73 %) in 1 moški (5,26 %). V nadaljevanju diplomske naloge bom uporabljala le moško slovnično obliko vzgojitelj za oba spola in za obe delovni mesti (vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja). 20
Izobrazba anketiranih strokovnih delavcev vrtca Graf 2: Stopnja izobrazbe anketirancev Največ zaposlenih je s srednješolsko izobrazbo 12 (63,16 %), najmanj pa z visoko univerzitetno 1 (5,26 %), ostalih 6 (31,59 %) pa ima visoko strokovno izobrazbo. Delovna doba anketiranih strokovnih delavcev v vrtcu Graf 3: Delovna doba v vrtcu Izmed anketiranih vzgojiteljev jih je največ zaposlenih več kot 30 let 7 (37,58 %), sledijo vzgojitelji zaposleni od 3 do 10 let 6 (31,58 %), najmanj anketiranih pa je zaposlenih od 10 do 20 let 1 (5,26 %) in od 20 do 30 let 1 (5,26 %). 21
Delovno mesto anketirancev Graf 4: Delovno mesto v vrtcu Največ anketirancev je vzgojiteljic v 2. starostnem obdobju (73 %), sledijo pomočnice v 2. starostnem obdobju (69 %). 22
VPRAŠANJA 1. vprašanje: Pod pojem»bralna pismenost«uvrščamo: branje, pisanje, poslušanje, pogovarjanje. Katero od teh aktivnosti v največji meri uporabljate v okviru enega dneva? Prosim, če razvrstite od 1 do 4, pri čemer je 1 najbolj pogosto, 4 pa najmanj. Najbolj pogosto uporabljene aktivnosti v vrtcu Graf 5: Najbolj pogoste aktivnosti vzgojiteljev v vrtcu za razvoj bralne pismenosti Najbolj pogosto vzgojitelji uporabljajo pogovarjanje 13 vzgojiteljev (68,42 %), sledi branje 4 vzgojitelji (21,05 %). Če združimo odgovora pogosto in najbolj pogosto pa je na prvem mestu odgovor branje 14 vzgojiteljev (73,68 %), nato pa pogovarjanje 13 (68,42 %). Med najmanj pogosto uporabljene aktivnosti navajajo pisanje 15 (78,95 %). Če združimo odgovora najmanj pogosto in manj pogosto, se na prvo mesto uvrsti odgovor pisanje to meni 16 vzgojiteljev (84,21 %), sledi pa odgovor poslušanje 10 vzgojiteljev (52,63 %). 23
2. vprašanje: Katere aktivnosti staršev v predšolskem obdobju se Vam zdijo najpomembnejše za razvoj bralne pismenosti (govor, branje, pisanje)? Prosim, če lahko razvrstite odgovore po pomembnosti od 1 do 7 (1 najpomembnejše, 7 najmanj pomembno). Graf 6: Mnenje vzgojiteljev o pomenu aktivnosti staršev za razvoj bralne pismenosti njihovih otrok Vzgojitelji v največji meri menijo, da je najbolj pomembno pogovarjanje staršev z njihovimi otroki rang 1 je izbralo 15 vzgojiteljev (78,95 %), na drugo mesto (rang 2) uvrščajo branje pravljic 7 vzgojiteljev (36,84 %), na tretje mesto (rang 3) pa obiskovanje knjižnice 6 vzgojiteljev (31,58 %). Najmanj pa menijo, da pripomore k razvoju bralne pismenosti gledanje televizijskih oddaj (rang 7) 7 (36,84 %). Če združimo range po pomembnosti od 1 do 3 (najpomembnejše, zelo pomembno, pomembno), je največ vzgojiteljev izbralo odgovore: 1. pogovarjanje z otroki 17 vzgojiteljev (89,47 %), 2. branje pravljic 16 vzgojiteljev (84,21 %), 3. igranje družabnih iger 11 vzgojiteljev (57,89 %). Če pa združimo range po pomembnosti od 5 do 7 (manj pomembno, ni pomembno, sploh ni pomembno), je največ vzgojiteljev izbralo odgovore: 1. gledanje TV-oddaj 15 vzgojiteljev (78,95 %), 2. obiskovanje gledališča 8 vzgojiteljev (42,11 %) 3. igranje družabnih iger 5 vzgojiteljev (26,32 %). 24
3. vprašanje: Ali ste se do sedaj v vrtcu ali izven že kdaj udeležili seminarja/ izobraževanja o bralni pismenosti ali ne? Udeležba vzgojiteljev na seminarju/izobraževanju o bralni pismenosti Graf 7: Udeležba vzgojiteljev na seminarju/izobraževanju o bralni pismenosti Kar 13 od 19 vzgojiteljev (68,42 %) se je že udeležilo seminarja ali izobraževanja o bralni pismenosti v vrtcu. Le 6 od 19 (31,58 %) se te vrste izobraževanja ni udeležilo. 25
4. vprašanje: Ste se do sedaj že kdaj srečali s tematiko o bralni pismenosti pri otrocih ali ne? Kje? (Možnih je več odgovorov). Graf 8: Srečanje vzgojiteljev s tematiko bralne pismenosti Vzgojiteljice navajajo odgovore: da na internetu 13 vzgojiteljev (68,42 %), v knjižnici vrtca 7 vzgojiteljev (36,84 %), drugje 7 vzgojiteljev (36,84 %), na radiu in/ali televiziji 5 vzgojiteljev (26,32 %), v vrtcu, ki ga obiskuje moj otrok 2 vzgojitelja (10,53 %), v šoli, ki jo obiskuje moj otrok 1 vzgojitelj (5,26 %). Največ vzgojiteljev se je seznanilo s pojmom bralna pismenost na internetu in v vrtcu, medtem ko je seznanjanje v vrtcu in šoli, kjer imajo vzgojitelji svoje otroke slabše. 26
5. vprašanje: Katerih metod za krepitev bralne pismenosti otrok se največkrat poslužujete? Graf 9: Uporaba najpogostejših metod za razvoj bralne pismenosti v vrtcu Odgovori so bili večinoma enotni. V vrtcu za razvoj bralne pismenosti vzgojitelji v večji meri uporabljajo branje in poslušanje pravljic 17 vzgojiteljev (80,95 %), na drugem mestu pa razne igre 4 vzgojitelji (19,05 %). Nihče izmed anketirancev se ni odločil za odgovor gledanje in poslušanje medijev (TV, internet) ali drugo. 27
6. vprašanje: Ali menite, da bi moral vrtec narediti več za razvoj bralne pismenosti otrok ali ne? Graf 10: Mnenje vzgojiteljev o dodatnih aktivnostih za razvoj bralne pismenosti v vrtcu Največ, kar 16 vzgojiteljev (84,22 %) je mnenja, da vrtec ponuja dovolj aktivnosti za razvoj bralne pismenosti in ne potrebuje novih. Le 2 vzgojitelja (10,53 %) sta mnenja, da bi vrtec potreboval več aktivnosti, 1 vzgojitelj (5,26 %) pa se o tem ni mogel odločiti. 28
7. vprašanje: Bi se strinjali, da vrtec organizira popoldanska srečanja za starše in otroke, kjer bi na različne načine spodbujali bralno pismenost (ure pravljic, dramatizacije, ustvarjanje ) ali ne? Graf 11: Mnenje vzgojiteljev o popoldanskih srečanjih za starše in otroke v vrtcu 9 vzgojiteljev (47,37 %) je odgovorilo pritrdilno, ravno toliko 9 vzgojiteljev nikalno (47,37 %). Le 1 anketiranec je bil neopredeljen, kar predstavlja 5,26 %. 29
8. vprašanje: Bi bili pripravljeni sodelovati ali ne? Graf 12: Pripravljenost vzgojiteljev za sodelovanje v popoldanski aktivnosti vrtca Večina anketiranih vzgojiteljev je odgovorila pritrdilno kar 16 (84,21 %). Le 1 vzgojitelj (5,26 %) ni pripravljen sodelovati, ostala 2 vzgojitelja (10,53 %) pa še ne vesta in bosta razmislila. 9. vprašanje: Katere aktivnosti bi predlagali vrtcu za razvijanje bralne pismenosti otrok? Svoj odgovor prosim napišite na vrste spodaj. Trije vzgojitelji so navedli naslednje ideje: Ura pravljic, dramatizacija, lutkovne igre. Ozaveščanje staršev o pomembnosti razvoja predšolskega otroka in sodelovanje z njimi. Predavanje na to temo za starše in vzgojitelje. 30
3.5 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA STARŠE Anketne vprašalnike sem razdelila 50 naključnim staršem otrok, vključenih v vrtec. Prejela sem 27 izpolnjenih vprašalnikov. Spol anketiranih staršev Graf 13: Spol anketiranih staršev V anketi je sodelovalo 27 staršev, od tega 26 žensk mater (96,29 %) in le 1 moški oče (3,71 %). Število otrok v družini in število vključenih otrok v vrtec Graf 14: Število otrok v družini Največ je družin z enim otrokom 13 (48,15 %), sledijo jim družine z dvema otrokoma 10 (37,04 %) in s tremi otroki (14,81 %). 31
Število vključenih otrok v vrtec pri anketiranih starših Graf 15: Število vključenih otrok v vrtec V vrtec je izmed 45 otrok v družinah anketiranih staršev vključenih 30 otrok (66,67 %). Drugi so po vsej verjetnosti že vključeni v šolo ali pa so stari manj kot eno leto in zato še ne obiskujejo vrtca. Izobrazba anketiranih staršev Graf 16: Izobrazba anketiranih staršev Največ anketiranih staršev ima srednješolsko izobrazbo 11 staršev (40,74 %), na drugem mestu so starši z višjo strokovno šolo 7 (25,93 %), na tretjem mestu s poklicno 5 staršev (18,25 %), na četrtem mestu z visoko strokovno šolo 3 starši (11,11 %), le 1 izmed anketiranih (3,70 %) ima zaključeno osnovno šolo. 32
VPRAŠANJA 1. vprašanje: Pod pojem»bralna pismenost«uvrščamo: branje, pisanje, poslušanje, pogovarjanje. Katero od teh aktivnosti starši v največji meri uporabljate v okviru enega dneva? Prosimo, če razvrstite od 1 do 4, pri čemer je 1 najbolj pogosto, 4 pa najmanj (možnih je več odgovorov). Graf 17: Aktivnosti staršev za razvoj bralne pismenosti Vsi anketirani starši navajajo, da se čez dan največkrat z otroki pogovarjajo 27 staršev (100 %), najmanj pa se poslužujejo metode pisana (74 %). 33
2. vprašanje: Katere aktivnosti staršev v predšolskem obdobju se Vam zdijo najpomembnejše za razvoj bralne pismenosti (govor, branje, pisanje)? Prosim, če lahko razvrstite odgovore po pomembnosti od 1 do 7 (1 najpomembnejše, 7 najmanj pomembno). Graf 18: Mnenje staršev o najpomembnejših aktivnostih za razvoj bralne pismenosti otrok Odgovori so bili večinoma enotni, in sicer, da je najpomembnejša aktivnost za razvoj bralne pismenosti po mnenju staršev pogovarjanje z otroki 27 staršev (100 %). Če združimo odgovore (rang 1, 2 in 3 najpomembnejše, zelo pomembno in pomembno), si sledijo odgovori staršev: pogovarjanje z otroki 27 staršev (100 %), branje pravljic 24 staršev ( 88,89 %), obiskovanje knjižnice 14 staršev ( 51,85 %). Če pa združimo odgovore rangov 5, 6 in 7 (manj pomembno, skoraj ni pomembno, nepomembno), si sledijo odgovori: obiskovanje gledališča 18 staršev (66,67 %), gledanje televizijskih oddaj 11 staršev ( 40,74 %), igranje družabnih iger 11 staršev (40,74 %). 34
3. vprašanje: Ali ste se do sedaj že kdaj srečali s tematiko o bralni pismenosti pri otrocih ali ne? Graf 19: Srečanje staršev s tematiko bralne pismenosti Večina staršev se je že srečala s to tematiko, in sicer na internetu. Ta odgovor je izbralo kar 19 staršev (70,37 %). Na drugem mestu so izbrali odgovor na radijskem sprejemniku in/ali televiziji 8 staršev (29,64 %), sledijo odgovori v enakem številu v vrtcu, ki ga obiskuje moj otrok 4 starši (14,81 %) in v šoli, ki jo obiskuje moj otrok 4 starši (14,81 %). To je lahko rezultat tega, ker nimajo vsi šoloobveznih otrok. 35
4. vprašanje: Kako pogosto berete svojemu otroku? Graf 20: Pogostost branja staršev svojim otrokom Pri tem odgovoru sem bila pozitivno presenečena, saj so starši zelo prizadevni pri branju svojim otrokom. Največ staršev bere svojim otrokom srednje pogosto, dva- do trikrat na teden 10 staršev (37,04 %), 26,32 % staršev bere do štirikrat na teden in le 14,81 % enkrat na teden. Vsak dan pa berejo svojim otrokom štirje anketirani starši (21,05 %). 36
5. vprašanje: Ali menite da vrtec ponuja dovolj aktivnosti za razvoj bralne pismenosti otrok ali ne? Graf 21: Mnenje staršev o aktivnosti vrtca za razvoj bralne pismenosti otrok Večina staršev meni, da vrtec naredi dovolj za razvoj bralne pismenosti 14 staršev (51,85 %). Kar 10 (37,04 %) jih meni, da bi vrtec lahko naredil še več, Da pa naredi premalo, menijo trije starši (11,11 %). 37
6. vprašanje: Če bi vam bilo ponujeno predavanje na temo»spodbujanje bralne pismenosti otrok«, bi se ga udeležili ali ne? Graf 22: Udeležba staršev na morebitnem predavanju o bralni pismenosti Za Odgovor»mogoče«se je opredelilo največ staršev 16 (59,26 %), sledi pritrdilni odgovor 8 staršev (29,63 %). Trije starši (11,10 %) pa se predavanja ne bi udeležili. Morda bi starši, ki še niso odločeni ali celo ne bi prišli na predavanje, potrebovali motivacijo vzgojiteljev, ko bo izobraževanje organizirano. 38
7. vprašanje: Če bi vrtec organiziral popoldanske urice, kjer bi otroci poslušali pravljice, dramatizirali, ustvarjali in s tem spodbujali bralno pismenost, ali bi svojega otroka vključili v to dejavnost ali ne? Graf 23: Mnenje staršev o vključitvi svojega otroka v popoldanske aktivnosti vrtca za razvijanje bralne pismenosti otrok Starši so presenetili z enotnim pozitivnim odgovorom. Kar 26 staršev od 27-ih (96,29 %) bi se takšne ponudbe vrtca v popoldanskem času udeležilo. Le en starš še ni odločen in je odgovoril z morda (3,71 %). 39
8. vprašanje: Komu naj bi bila takšna dejavnost namenjena? Graf 24: Popoldanska aktivnost, namenjena otrokom Kar 12 staršev (44,44 %) bi se strinjalo, da bi to dejavnost obiskovali vsi predšolski otroci v okolišu vrtca, tako vključeni kot nevključeni v vrtec. 11 staršev (40,74 %) meni, da naj bi bila dejavnost namenjena le otrokom, vključenim v vrtec in njihovim staršem. Štirje starši (14,82 %) celo menijo, da bi bila dejavnost odprta za vse otroke in njihove starše, tako vključene kot nevključene. Nihče izmed vprašanih staršev pa ni namenil te dejavnosti zgolj otrokom, vključenim v vrtec. 40
9. vprašanje: Kolikokrat bi se bili pripravljeni udeležiti dejavnosti? Graf 25: Udeležba staršev in njihovih otrok na popoldanskih dejavnostih v vrtcu Največ staršev, kar 20 (74,07 %) bi se skupaj z otroki udeleževalo popoldanskih aktivnosti v vrtcu enkrat tedensko, 6 staršev (22,22 %) bi se jih udeleževalo enkrat na štirinajst dni, eden izmed staršev (3,71 %) pa enkrat na mesec. 10. vprašanje: Katere aktivnosti bi predlagali vrtcu za razvijanje bralne pismenosti otrok? Starši so prosto pisali odgovore: lutkovne predstave, pravljične urice, bolj pogosti obiski knjižnice, bralna značka. 41
3.6 ANALIZA REZULTATOV IN PREVERJANJE HIPOTEZ 3.6.1 Analiza anketnega vprašanja za vzgojitelje vrtca V kratki raziskavi, ki sem jo izvedla v Vrtcu Dolinca s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev (19 anketirancev), sem prišla do naslednjih ugotovitev, ki jih zaradi majhnega vzorca ne smemo posploševati, so pa lahko dober vir informacij za delo vrtca v prihodnje: 1. Najbolj pogosto za razvoj bralne pismenosti vzgojitelji uporabljajo branje (73,68 %) in pogovarjanje (68,42 %). 2. Najmanj pogosto in manj pogosto pa pisanje (84,21 %) in poslušanje (52,63 %). 3. Po mnenju vzgojiteljev na razvoj bralne pismenosti svojih otrok vplivajo starši najbolj s pogovarjanjem (89,47 %), z branjem pravljic (84,21 %) in igranjem družabnih iger (57,89 %). 4. Po mnenju vzgojiteljev na razvoj bralne pismenosti svojih otrok vplivajo starši najmanj z gledanjem televizijskih oddaj (78,95 %), obiskovanjem gledališča (42,11 %) in z igranjem družabnih iger (26,32 %). 5. 68,42 % anketiranih vzgojiteljev vrtca se je že udeležilo seminarja ali izobraževanja o bralni pismenosti v vrtcu, 31,58 % pa še ne. 6. Z bralno pismenostjo se je največ vzgojiteljic srečalo na internetu (68,42 %), v knjižnici vrtca (36,84 %), drugje (36,84 %), na radijskem sprejemniku in/ali televiziji (26,32 %). Zelo malo pa se jih je s to tematiko srečalo v vrtcu, ki ga obiskuje njihov otrok (10,53 %) in v šoli, ki jo obiskuje njihov otrok (5,26 %). 7. Anketirani vzgojitelji uporabljajo kot najpogostejši metodi za razvoj bralne pismenosti branje in poslušanje pravljic (80,95 %), sledjo pa razne igre (19,05 %). Nihče izmed anketirancev se ni odločil za odgovor gledanje in poslušanje medijev (TV, internet) ali drugo. 8. Ponudba vrtca za razvoj bralne aktivnosti otrok je po mnenju anketiranih vzgojiteljev dovolj obsežna in ne potrebuje novih aktivnosti (84,22 %), le 10,53 % se jih s tem ne strinja, 5,26 % pa je neopredeljenih. 9. Z organizacijo popoldanskih srečanj za starše in otroke se strinja 47,37 % anketiranih vzgojiteljev, ne strinja pa 47,37 %, ostalih 5,26 % je neopredeljenih. 42
10. Večina anketiranih vzgojiteljev je pripravljena sodelovati pri popoldanskih aktivnostih vrtca (84,21 %), le 5,26 % jih ni pripravljena, 10,53 % pa je še neodločenih. 11. Anketirani vzgojitelji so za razvijanje bralne pismenosti otrok predlagali vrtcu: ure pravljic, dramatizacijo, lutkovne igre, ozaveščanje staršev o pomembnosti razvoja predšolskega otroka in sodelovanja z njimi, predavanje na to temo za starše in vzgojitelje. 3.6.2 Analiza anketnega vprašanja za starše otrok, vključenih v vrtec V kratki raziskavi, ki sem jo izvedla v Vrtcu Dolinca s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika za starše otrok, vključenih v vrtec (27 staršev), sem prišla do naslednjih ugotovitev, ki jih zaradi majhnega vzorca ne smemo posploševati, so pa lahko dober vir informacij za delo vrtca v prihodnje: 1. Vsi anketirani starši navajajo, da za razvoj bralne pismenosti največ uporabljajo metodo pogovarjanja (100 %), najmanj pa pisanja (74 %). 2. Najpomembnejša in zelo pomembna aktivnost za razvoj bralne pismenosti je po mnenju staršev branje pravljic (88,89 %) in obiskovanje knjižnice (51,85 %). 3. Manj ali nepomembna za razvoj bralne pismenosti njihovih otrok menijo, da je obiskovanje gledališča (66,67 %), gledanje televizijskih oddaj (40,74 %) in igranje družabnih iger 11 staršev (40,74 %). 4. Večina staršev se je že srečala s tematiko o bralni pismenosti, najbolj pogosto na internetu, in sicer 70,37 %, na radijskem sprejemniku in/ali televiziji (29,64 %), sledijo odgovori v enakem številu v vrtcu, ki ga obiskuje moj otrok (14,81 %), najmanj pa v šoli, ki jo obiskuje njihov otrok (6 %). 5. Starši so zelo prizadevni pri branju svojim otrokom. Največ jih bere dva- do trikrat na teden (37,04 %), tri- do štirikrat na teden 37,04 %, enkrat na teden pa otrokom bere 14,81 % staršev. Vsak dan berejo svojim otrokom štirje anketirani starši (21,05 %). 6. Precej anketiranih staršev meni, da vrtec naredi dovolj za razvoj bralne pismenosti (51,85 %). Kar 37,04 % jih meni, da bi vrtec lahko naredil še več, da pa stori premalo meni 11,11 % staršev. 43
7. Če bi vrtec organiziral predavanje o bralni pismenosti staršev, je o udeležbi neopredeljenih največ anketiranih staršev (59,26 %). Predavanja bi se udeležilo 29,63 % staršev, medtem ko se ga ostalih 11,10 % ne bi udeležilo. Tu bo treba v vrtcu narediti še veliko, da se starše motivira za izobraževanje. 8. Če bi vrtec organiziral popoldanske urice za otroke bi skoraj vsi anketirani starši (96,29 %) sprejeli takšno ponudbo vrtca, le eden izmed njih (3,71 %) še ni opredeljen. 9. Kar 44,44 % anketiranih staršev se strinja, da bi to dejavnost lahko obiskovali vsi predšolski otroci v okolišu vrtca, tako vključeni kot nevključeni v vrtec. 40,74 % jih meni, da naj bi bila dejavnost namenjena le otrokom, vključenim v vrtec in njihovim staršem, 14,82 % pa jih celo meni, naj bi bila dejavnost odprta za vse otroke in njihove starše, tako vključene kot nevključene. 10. Največ anketiranih staršev, in sicer 74,07 % bi se skupaj z otroki udeleževalo popoldanskih aktivnosti v vrtcu enkrat tedensko, 22,22 % enkrat na štirinajst dni, 3,71 % pa enkrat na mesec. 11. Starši so predlagali vrtcu naslednje dodatne aktivnosti za razvoj bralne pismenosti: lutkovne predstave, pravljične urice, bolj pogosti obiski knjižnice, bralna značka. 3.7 PREVERJANJE HIPOTEZ V uvodu diplomske naloge sem si zastavila hipoteze, ki sem jih v diplomski nalogi preverjala: 3.7.1 Preverjanje 1. hipoteze:»starši se večinoma zavedajo pomena bralne pismenosti v predšolskem obdobju, zato zelo pogosto berejo svojim otrokom.«na osnovi rezultatov anketnega vprašalnika za starše otrok, vključenih v vrtec, lahko to hipotezo potrdim, saj se je že večina staršev srečala s tematiko o bralni pismenosti; najbolj pogosto na internetu (70,37 %) in na radijskem sprejemniku in/ali televiziji (29,64 %). Starši pogosto berejo svojim otrokom. 44
Največ staršev bere dva- do trikrat na teden (37,04 %), sledijo starši, ki berejo tri- do štirikrat na teden 37,04 %. Enkrat na teden otrokom bere 14,81 % staršev, vsak dan pa celo 21,05 % anketiranih. Zato to hipotezo lahko sprejmem. 3.7.2 Preverjanje 2. hipoteze:»starši in vzgojiteljice menijo, da vrtec ponuja dovolj aktivnosti za razvijanje bralne pismenosti otrok.«vzgojitelji navajajo, da je ponudba vrtca za razvoj bralne aktivnosti otrok dovolj obsežna in ne potrebuje novih aktivnosti (84,22 %). Starši pa v manjši meri menijo, da vrtec naredi dovolj (51,85 %). Kar 37,04 % jih meni, da bi lahko naredil še več, da pa stori premalo jih meni celo 11,11 %. Zato lahko to hipotezo le delno sprejmem. 3.7.3 Preverjanje 3. hipoteze:»če bi vrtec organiziral popoldanske urice, kjer bi otroci poslušali pravljice, dramatizirali, ustvarjali in s tem spodbujali bralno pismenost, bi večina staršev vključila svojega otroka v to dejavnost.«vsi anketirani starši (100 %) bi se udeleževali popoldanskih aktivnosti v vrtcu: kar 74,07 % enkrat tedensko, 22,22 % enkrat na štirinajst dni, 3,71 % pa enkrat na mesec. Zato lahko to hipotezo sprejmem. 45