Analiza financiranja NVO na področju urejanja prostora na lokalni ravni Avtor: prostorož Ljubljana, 2018 1
Kazalo vsebine 1. Uvod... 3 2. Urejanje prostora... 3 2.1 Namen raziskave... 3 3. Pregled javnih razpisov in prostorskih projektov v Sloveniji... 5 3.1 Javni razpisi 2015-2017... 5 3.2 Analiza projektov... 6 3.2.1 Metodologija... 6 3.2.2 Analiza podatkov... 6 3.2.3 Rezultati... 6 3.2.4 Primeri projektov... 8 3.3 Povzetek... 9 4. Intervju s slovenskimi občinami... 10 4.1 Analiza spletnega intervjuja... 10 4.2 Povzetek... 11 5. Obstoječi načini občinske podpore... 12 5.1 Primeri iz Slovenije in tujine... 12 5.1.2 Pisarne prenove... 14 5.1.3 Protivrednostni proračun... 15 5.1.4 Skupnostni skladi... 16 5.2 Povzetek... 17 6. Pregled podobnih analiz... 18 7. Zaključek... 19 Priloga 1: Projekti iz razpisov... 20 Priloga 2: Vprašalnik... 22 Priloga 3: Seznam organizacij... 24 2
1. Uvod V zadnjih letih se je na področju urejanja prostora močno okrepilo delovanje nevladnih organizacij (NVO) na lokalni ravni, bodisi v vlogi vmesnih členov med občino in prebivalci, bodisi kot nosilcev posameznih skupnostnih praks ali izvajalcev projektov t.i. taktičnega urbanizma. Čeprav mnoge občine prepoznavajo pozitivne učinke NVO na področju urejanja prostora za lokalni razvoj, pa so pri nas sistemska orodja za njihovo podporo, kakršna so znana iz tujine, še velika redkost. Večina NVO na področju urejanja prostora tako išče inovativne načine za financiranje svojega dela in izvedbo projektov skozi prijave na razpise iz drugih področij, na primer kulture ali varstva okolja, ali pa skozi sodelovanje v mednarodnih projektih. Pričujoča raziskava se ukvarja s stanjem financiranja oziroma podpore nevladnim organizacijam na področju urejanja prostora na lokalni ravni. Njena dolgoročna naloga je oblikovanje predlogov za sistemsko podporo delovanju NVO s strani občin. 2. Urejanje prostora Urejanje prostora je zavestno človekovo delovanje z namenom usmerjanja procesov v prostoru. Med drugim obsega načrtovanje, gradnjo, rabo, vzdrževanje in prenovo vseh sestavin prostora. 1 Ena izmed nalog prostorskega načrtovanja je tudi usklajevanje različnih interesov glede prihodnjega prostorskega razvoja, zaradi česar skušajo prostorski načrtovalci v proces odločanja dejavno vključiti ne le strokovnjake, ampak vse bolj tudi različne javne, civilnodružbene in zasebne deležnike. 2.1 Namen raziskave V raziskavi smo se dotaknili večih vprašanj, ki poskušajo osvetliti področje urejanja prostora v Sloveniji in njegovo financiranje. V preteklosti so se nevladne organizacije krepile skozi občinske razpise na področju kulture, ljubiteljske kulture ali turizma, saj razpisi, ki bi vključevali prostor, še niso obstajali. V zadnjih letih se je nekaterim razpisom dodalo področje prostora, kar pa do sedaj še ni bilo sistematično analizirano. Osredotočili smo se na lokalno raven, ker tu vidimo največ potenciala in si želimo, da bi se okrepilo sodelovanje med občinami in nevladnimi organizacijami, ki bi se tudi sistemsko podprlo. Tako je glavni namen raziskave, da pomaga pri razvoju orodij, s katerimi bi občine podpirale delovanje lokalnih prostorskih organizacij. V prvem delu smo predstavili občinske in državne razpise zadnjih treh let (2015-2017), ter analizirali projekte, ki so se iz teh razpisov financirali. Državne razpise smo v analizo vključili zato, ker smo v zadnjih treh letih predvsem na državni ravni prepoznali vključevanje prostora kot področja financiranja, kar se je najverjetneje zgodilo prav zaradi prepoznavanja pomembnosti urejanja prostora za kvaliteto življenja. Dodali smo pregled prejemnikov sredstev in projektov ter s tem prikazali načine, na katere so se 1 Vir: http://ipop.si/urejanje-prostora/izrazje/ 3
organizacije v zadnjih dveh letih s projekti dotikale področja prostora ter njegovega urejanja. To bi lahko služilo občinam kot referenca pri idejah za izvajanje in financiranje projektov in NVO kot ideja za nove projekte. V drugem delu smo pregledali načine, na katere občine trenutno podpirajo prostorske organizacije ter kako vidijo sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Da bi pridobili odgovore na vprašanja, smo uporabili elektronski intervju kot metodologijo zbiranja podatkov med štirimi slovenskimi občinami. V tem delu smo predstavili trenutne izzive in mnenja občin. V tretjem delu pa smo predstavili primere, kako prostorske projekte podpirajo v tujini, kar smo zbrali skozi sekundarne vire in preko spletnega raziskovanja. V istem delu smo predstavili še načine financiranja, ki poleg razpisov že obstajajo v slovenskih občinah. Namen je bil izpostaviti nove oblike financiranja in povezave med nevladnimi organizacijami in občinami v upanju, da bodo služile kot ideje za razvoj orodij za sodelovanje in podporo prostorskim organizacijam. Na koncu smo za referenco našteli še sekundarne vire - analize, ki se že ukvarjajo s področjem financiranja nevladnih organizacij. 4
3. Pregled javnih razpisov in prostorskih projektov v Sloveniji 3.1 Javni razpisi 2015-2017 Javni razpisi, analizirani v pričujočem delu, so bili izbrani na podlagi tega, da so v preteklosti financirali tudi projekte, ki se dotikajo prostora. Seznam ni popoln, želeli pa smo predstaviti tiste, za katere smo vedeli, da se nanje prijavljajo organizacije, ki delujejo na področju urejanja prostora v Sloveniji. Primeri državnih razpisov: Ministrstvo za okolje in prostor - Javni razpis za sofinanciranje projektov promocije in ozaveščanja na področju urejanja prostora in graditve (dva razpisa, 2016 in 2017). Razpis ni namenjen le NVO, nanj se lahko prijavijo tudi javni zavodi, ustanove zbornice. Rezultati razpisov niso javno objavljeni. - Javni razpis za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na področju okolja za obdobje 2016-2017 (en razpis). Rezultati razpisov niso javno objavljeni. 2 Eko sklad - Sofinanciranje projektov nevladnih organizacij na področju varstva okolja (en razpis v 2017). Rezultati razpisa niso javno objavljeni. Primeri občinskih razpisov: Mestna občina Ljubljana - Javni razpis za izbor kulturnih projektov (trije razpisi, 2015-2017). Rezultati razpisov na: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/kultura-vljubljani/umetniski-programi/ - Javni razpis za sofinanciranje projektov in/ali aktivnosti NVO in neprofitnih organizacij s področja varstva okolja (trije razpisi 2015-2017). Rezultati razpisov na: https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/mestnauprava/oddelki/oddelek-za-varstvo-okolja/razpisi/ Mestna občina Novo mesto - Javni razpis za sofinanciranje projektov na področju kulture v MO Novo mesto (trije razpisi, 2015-2017). Rezultati razpisa niso javno objavljeni. 2 Do zaključka raziskave nismo uspeli pridobiti seznama vseh prejemnikov, izvedeli smo le za prejemnike na področju prostora. 5
3.2 Analiza projektov V pričujočem delu predstavimo analizo zgoraj naštetih razpisov (skupaj vzorec trinajstih razpisov). Namen je pridobiti pregled, kateri projekti na področju urejanja prostora so bili upravičeni do sredstev, kakšni projekti so se izvajali ter preko katerih organizacij. 3.2.1 Metodologija Javno objavljeni so bili rezultati razpisov Mestne občine Ljubljana, za ostale pa smo morali zaprositi pri uradnih osebah. Projekti, ki smo jih predstavili v analizi, so bili upravičeni do sredstev in sodijo na področje urejanja prostora. Poiskali smo njihove opise, povezave na projekte na spletu ali do dokumentov, ter pregledali, kakšni so bili rezultati projektov 3. 3.2.2 Analiza podatkov Analiza podatkov je najprej obsegala kategorizacijo projektov v pet različnih področij, katerih projekti se dotikajo področja prostora in njemu sorodnih tem: okolje, trajnostna družba, arhitektura, umetnost in nazadnje, urejanje prostora. Za nadaljnjo analizo smo izbrali le projekte, ki smo jih lahko kategorizirali kot projekte, ki izvedejo načrt, vizijo ali dejansko ureditev prostora in/ali izobražujejo in raziskujejo na področju graditev in urejanja prostora. Želeli smo prepoznati tudi, koliko od teh projektov je rezultiralo v fizični ureditvi prostora, koliko v delavnicah za ureditev prostora, v načrtih, igrah, raziskavah, konferencah ali dogodkih. 3.2.3 Rezultati V Tabeli 1 prikazujemo število projektov za katere smo pridobili informacije javnega značaja o rezultatih razpisa. 3 Povezava do seznama projektov iz pričujoče analize: https://docs.google.com/spreadsheets/d/1ozr7ma94vldn40htiuv_tbdvmljys8lypfb_kel78vc /edit?usp=sharing 6
Razpis Leto razpisa Število vseh prejemnikov Podeljena sredstva v EUR Število prejemnikov na področju urejanja prostora Podeljena sredstva v EUR MOP - Javni razpis za sofinanciranje projektov promocije in ozaveščanja na področju urejanja prostora in graditve 2016 8 33867 8 33867 2017 8 34110 8 34110 Eko sklad 2017 5 193420 0 0 MOL - Javni razpis za sofinanciranje projektov in/ali aktivnosti NVO in NO s področja varstva okolja MOL - Javni razpis za izbor kulturnih projektov 2015 18 59388 1 5000 2016 22 59500 0 0 2017 9 43524 0 0 2015 82 416998 2 6900 2016 105 422223 2 5800 2017 105 436698 2 5300 MONM - Javni razpis za sofinanciranje projektov na področju kulture 2015 28 37700 0 0 2016 31 40000 1 1000 2017 36 47000 1 1000 Tabela 1: Prikaz števila podprtih projektov in namenjenih sredstev v zadnjih treh letih Če pod drobnogled vzamemo osredtočenost razpisov, kaže, da je za prijavo projektov ureditve prostora najbolj primeren razpis Ministrstva za okolje in prostor: prostor in graditve. Ta podpira največji odstotek projektov urejanja prostora v primerjavi z ostalimi podprtimi projekti, kar je razumljivo, saj je najbolj specifičen. Razpis je poseben v časovni omejenosti, saj se morajo projekti tega razpisa odviti v enem mesecu (v oktobru, mesecu prostora), specifičen pa je tudi iz tega vidika, da je njegov cilj podpirati osveščanje o prostoru, ne pa tudi samih projektov ureditve prostora. Razpis Eko sklada ima manjše skupno število prejemnikov, vendar so sredstva višja kot pri ostalih obravnavanih razpisih; gre namreč za večje in dolgotrajnejše projekte. Prav na področju urejanja prostora ni bilo prijaviteljev oziroma izbranih projektov. Od petih je bil na razpisu izbran le en projekt, ki je delno povezan s prostorom, in sicer projekt trajnostne družbe 4 (Eko sklad razpis je v izbranem časovnem obdobju potekal le leta 2017). 4 Projekt NVO Umanotera: Dovolj za vse Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri. Cilj projekta je seznaniti, usposobiti in opolnomočiti lokalne skupnosti za trajnostno upravljanje z 7
Oba razpisa Mestne občine Ljubljana pokrivata veliko področij, in jasno je, da je delež podprtih projektov urejanja prostora tam manjši (podpirajo 0-2 projekta urejanja prostora na razpis). 3.2.4 Primeri projektov razpis delavnice ali delavnice in načrt ureditev prostora + dogodki ostalo (svetovanje, raziskava, igra, konferenca) Skupaj MOL - kultura 3 3 6 MOL - varstvo okolja, sklop D 1 1 MONM - kultura 2 2 MOP - NVO okolje 1 1 MOP - prostor in graditve 10 6 16 Skupaj 13 7 6 26 Tabela 2: Število projektov po razpisih, razvrščenih po rezultatu projekta Večina podprtih projektov (Tabela 2) je vključevala izvajanje delavnic (13 projektov), kar je povezano s tem, da je po skupnem številu projektov večina financirana iz razpisa MOP (Javni razpis za sofinanciranje projektov promocije in ozaveščanja na področju urejanja prostora in graditve). Ti projekti vključujejo na primer delavnice Igriva arhitektura, ki ozaveščajo o pomenu kakovostno grajenega prostora, ali pa izobraževalne delavnice Čutim prostor, ki so se izvedle v sedmih slovenskih občinah, namenjene zaposlenim na občinskih upravah in predstavnikom javnih ustanov. V Celju so na primer potekale delavnice Enajsta šola pod mostom: učinkovita raba mestnega prostora, ki predstavljajo neformalen način izobraževanja zunaj učilnice in izkustveno razumevanje pomena trajnostnega razvoja mest za mlade. Nekatere delavnice so bile izvedene tudi z namenom priprave načrta za prihodnost. Projekti Prenova in revitalizacija starega mestnega jedra Tolmin, Hiša gradi človeka v Kostanjevici na Krki in TBI: Inkubator idej v Idriji, so izdelali vizije: v Tolminu so predstavniki občine, kulturnih ustanov, društev, nosilci dejavnosti, lastniki in najemniki lokalov ter stanovalci starega mestnega jedra prišli do predlogov za ureditev starega mestnega jedra v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki in krajinskimi arhitekti; namen projekta Hiša gradi človeka je bil vzpodbuditi iskanje vizij bodočega razvoja historičnega jedra Kostanjevice na Krki, na otoku; v Idriji pa je v mednarodnem projektu 30 mladih iskalo odgovore na razvojne izzive mesta in oblikovalo vizijo mesta v 21. stoletju. življenjskimi viri v svojem okolju in s tem podpreti oz. pospešiti prehod v nizkoogljično, snovno učinkovito, trajnostno družbo. 8
Fizične ureditve prostora in mehki ukrepi, ki jih spremljajo tudi raznovrstni dogodki, so podprte iz različnih razpisov: tako za kulturo kot za okolje. Ureditve so se izvedle skozi projekte Super hrib! Super igrišče!, Ploščad - dvorišče, igrišče, srečišče..., Savsko dvorišče, Oaze, Trajnostna urbana regeneracija: Idrija, Odpeljem te! V zeleno Novo mesto! in Češnjev vrt. Projekti so se ukvarjali z urbano prenovo, instalacijami urbanega pohištva ali igral, intervencijami, oživljanjem sosesk... Projekt Savsko dvorišče, na primer, se je dogajal skozi druženja in zbore stanovalcev (v obliki socialnih, kulturnih in športnih dejavnosti), ki so oblikovali program prenove soseske; v projektu Super hrib! Super igrišče! so prostovoljci postavili tribune, viseče mreže, spominski grafit, uredili tekaško stezo ter tlakovali uhojene poti; v projektu Oaze je društvo poslikalo in oživilo betonske ploščadi ob reki; večji projekt v občini Idrija pa je vključeval izveden projekt Trajnostne urbane regeneracije, pomoč pri projektnem povezovanju mestnih oddelkov in izobraževanje mestne uprave, pomoč pri vključevanju prebivalcev v procese odločanja in akcijski načrt dolgoročne podpore in komunikacije s prebivalci. Med rezultati projektov (v tabeli 2: Ostalo) sta tudi dva posveta, Mediacija za trajnostno urejanje prostora in Teden brezplačnih svetovanj v okviru meseca prostora, dve načrtovalski in vizionarski igri, ki se dotikata teme poplav in raznih urbanih tem, konferenca o stanovanjskem zadružništvu in raziskava o javnih površinah v soseskah. Vsi projekti na področju urejanja prostora, zajeti v analizo, in njihovi opisi se nahajajo v Prilogi 1. 3.3 Povzetek V zadnjih treh letih so se na občinski ravni projekti na področju urejanja prostora financirali iz kulturnih razpisov in razpisov za varstvo okolja, na državni ravni pa iz razpisov Ministrstva za okolje in prostor. Od projektov, ki so bili financirani na področju prostora, so najbolj pogost tip oziroma rezultat projekta delavnice, saj je po skupnem številu projektov večina financirana iz razpisa MOP (Javni razpis za sofinanciranje projektov promocije in ozaveščanja na področju urejanja prostora in graditve), ki pa zaradi časovne omejitve ni primeren za dolgotrajnejše projekte ureditve prostora. Obstaja precej specifično usmerjen razpis, ki skrbi za promocijo in ozaveščanje o urejanju prostora, ne pa tudi razpis, ki bi bil specifično usmerjen in omogočal dejansko izvajanje ureditev prostora. Tako so ti projekti razpršeni po različnih področjih. Zdi se, da so NVO dobro osveščene o prostoru oziroma o njem širijo zavedanje in so za to tudi finančno podprte, primanjuje pa pa orodij za financiranje NVO pri dejanskem urejanju prostora. 9
4. Intervju s slovenskimi občinami V naslednjem delu predstavimo pogled občin na sodelovanje z NVO. Namen je bil prepoznati ovire, ki jih zaznavajo občine, kako že sodelujejo in ali imajo vzpostavljene načine financiranja NVO na področju prostora. Za kvalitativni del analize smo izbrali metodo elektronskega intervjuja in izbrali štiri manjše občine s 6.000 do 25.000 prebivalci. Izbrane so bile tiste, ki so aktivne pri udeleževanju dogodkov na temo prostora, ki jih organizira Inštitut za politike prostora. Vprašalnik se nahaja v prilogi 2. Izpolnjevanje vprašalnikov je potekalo med 8. in 21.5.2018. 4.1 Analiza spletnega intervjuja Ugotovitev 1: Velika pripravljenost občin na sodelovanje z NVO Vse občine menijo, da bi z NVO na področju urejanja prostora lahko sodelovali pri naštetih aktivnostih: dogodkih, izobraževanjih, aktivnostih osveščanja, promociji in aktivnostih vključevanja prebivalcev. Ena od občin obrazloži, da se izvajajo pogovori, upoštevanje določenih manjših predlogov in da NVO tudi brezplačno na svojo lastno pobudo izvaja participacijo s prebivalci in različne izobraževalne delavnice. Vse občine odgovarjajo tudi, da NVO-je vključujejo v pripravo različnih strategij ali dokumentov. Prednosti, ki jih občine prepoznavajo pri preteklih sodelovanjih z NVO pri urejanju prostora, so ozaveščanje javnosti o projektih ter posledično bolje sprejeti projekti s strani prebivalcev. Omenjajo tudi široko vključenost ciljnih skupin in aktivacijo uporabnikov, ter»prilagoditev projekta dodatnim potrebam, ki morebiti predhodno niso bile zaznane«. Ena izmed občin ugotavlja tudi praktičnost sodelovanja (»poceni delavnice«,»skoraj zastonj projekt«). Druga omenja»neobremenjenost (NVO-ja) z lokalnim okoljem«in»nove ideje«. Kot glavno slabost pa občine izpostavljajo,»da so tovrstni postopki časovno in koordinacijsko zahtevnejši«in da bi si v izvedbi z NVO želeli»kak sestanek več«. Pri vprašanju»ali mislite, da bi pri izvedbi kakšne od aktivnosti urejanja prostora (npr. oživitev zapuščenega parka) lahko sodelovali z lokalno NVO in kako?«ena od občin odgovarja, da bi NVO lahko izvajale ukrepe politik in strategij. Ena občina omenja, da bi pri takem projektu sodelovali na podoben način, kot v preteklosti, le da bi sodelovanje izboljšali tako, da bi delo NVO primerno ovrednotili. Ugotovitev 2: V manjših občinah ni veliko organizacij, ki bi delovale izključno na področju prostora Občine smo prosili, da naštejejo organizacije, ki se v njihovi občini ukvarjajo z urejanjem prostora. Omenile so»turistična društva, športna društva, društvo za oživitev mesta«, 10
društvo Raum au in civilno iniciativo Urbani brlog. Ponekod»posamezna društva občasno obravnavajo teme, ki se posredno dotikajo tudi prostora, na primer Idrija 2020 v navezavi na mladinske politike, turistično-kulturno društvo Kanomlja vezano na razvoj doline Kanomljice, muzejsko društvo vezano na objekte kulturne dediščine «. Vprašane občine nimajo nevladnih organizacij, osredotočenih izključno na urejanje prostora, z izjemo Urbanega brloga. Ugotovitev 3: Zavedanje s strani občine o načinih financiranja obstaja, a podpora še ni razvita V vsaki od občin projekte na področju urejanja prostora financirajo z naročili malih vrednosti, v treh od štirih pa tudi z donacijami. Dve občini sta v preteklosti že financirali projekte urejanja prostora skozi javne razpise. Ostalih oblik financiranja, predstavljenih v tem dokumentu (participativni proračun, pisarna prenove, protivrednostni proračun, skupnostni sklad), ne uporabljajo. Občine vlagajo tudi v infrastrukturo in izboljšave prostorov, ki jih nato nudijo nevladnim organizacijam in drugim za njihovo delovanje (posredna podpora). Zanimalo nas je tudi, ali občine sredstva, ki jih pridobijo iz nadomestil za degradacijo in uzurpacijo prostora (»črne gradnje«) porabijo za ukrepe obnovitve in oživljanja prostora. S tem smo jim predstavili en način financiranja, vendar se je izkazalo, da razen ene občine teh sredstev nimajo oziroma jih ne namenjajo posebej za prostor. Vendarle pa bi bile občine ta sredstva pripravljene nameniti prostorskim organizacijam.»o porabi proračunskih sredstev odloča občinska politika občinski svet, ki se o tem doslej še ni izrekel. Svetovalcem za urejanje prostora se pobuda načeloma zdi smiselna,«pravi ena od občin. Izpostavljajo še, da»ker tipičnih NVO s področja prostora v občini ni, taki ukrepi niso razviti oz. k tovrstnim urbanim vprašanjem pristopamo individualno, od primera do primera.«4.2 Povzetek Občine se zavedajo, da je podpora NVOjem pomembna, in tudi sodelujejo z njimi, vendar pa se projekte urejanja prostora opravlja z naročili malih vrednosti, z obravnavanjem in financiranjem od primera do primera. Izkazalo se je tudi, da v manjših občinah večinoma ni NVO, ki bi delovale izključno na področju urejanja prostora. Občine se zavedajo tudi alternativnih načinov financiranja, ki pa še niso razviti ali v uporabi. Vidijo veliko prednosti v sodelovanju z NVO, pa tudi, da je sodelovanje časovno in koordinacijsko zahtevno. Področje financiranja NVO bi se lahko bolj prebudilo, če bi bile občine informirane o načinih vzpostavitve alternativnih oblik financiranj. To pa kaže na potrebe razvoja sistemskih rešitev, ki bodo morda sprva pomenila več dela, dolgoročno pa veliko manj, saj ne bi bilo potrebno obravnavati vsakega primera posebej. Posledično pričakujemo, da bi se povečalo tudi število NVO, ki se s prostorom ukvarjajo, saj bi jih razpisi pritegnili in bi se skozi manjše razpise lahko počasi okrepile. 11
5. Obstoječi načini občinske podpore V pričujočem delu predstavimo načine občinske podpore tako v Sloveniji kot po svetu. S tem naslavljamo ugotovitve intervjujev z manjšimi občinami, kjer se je izkazalo, da obstaja velika pripravljenost za sodelovanje z NVO, vendar se opravlja z naročili malih vrednosti in obravnava nesistematično. Sprva nas je zanimal podatek, katere občine v Sloveniji namenijo največ sredstev za nevladne organizacije, ki smo ga dobili prek CNVOS. Podatek ni utežen glede na velikost občin po številu prebivalcev, zato je jasno, da največje občine namenijo tudi največ sredstev. Skupna višina občinskega financiranja nevladnih organizacij zadnjih deset let praviloma raste. Izjema sta le leti 2011 in 2013, ko je prišlo do upada glede na preteklo leto. Skozi celotno obdobje 2003-2016 so nevladne organizacije prejele več javnih sredstev s strani občin kot s strani ministrstev. Največ občinskih sredstev so nevladnim organizacijam namenile Mestna občina Ljubljana (15,06 mio evrov), sledijo ji Mestna občina Maribor (4,76 mio evrov), Mestna občina Kranj (2,27 mio evrov), Mestna občina Velenje (2,13 mio evrov) in Mestna občina Celje (2,08 mio evrov). Mestne občine tudi sicer prednjačijo pri občinskem financiranju NVO. 11 mestnih občin (od skupaj 212 slovenskih občin) je v 2016 nevladnim organizacijam skupaj nakazalo 33,63 % vseh občinski sredstev za NVO (to je 33,94 od 100,91 milijona evrov). 5 5.1 Primeri iz Slovenije in tujine Izpostavljeni so primeri dobrih praks, ki so trenutno že vzpostavljene. Zanje si želimo, da bi se pričele uporabljati oziroma razširile po Sloveniji. 5.1.1 Participativni proračun Primeri iz tujine: VARŠAVA Twoj budzet, PARIS Budget participatif, NEWCASTLE Udecide, REYKJAVIK My Neighbourhood, NEW YORK CIYY PBNYC, BOSTON Youth Lead the Change, AVSTRALIJA Fund my neighbourhood 6 Prebivalci, ki so lahko tudi nevladne organizacije, odločajo o porabi določenega deleža (1% do 5%) mestnega proračuna s predlaganimi projekti in glasovanjem. Namen participativnega proračuna je, da se investicije, ki jih izvaja občina, približajo resničnim potrebam prebivalstva. Skozi postopek njegovega izvajanja se vzpostavlja prostor za 5 https://www.cnvos.si/nvo-sektor-dejstva-stevilke/javno-financiranje-s-strani-obcin/ 6 http://twojbudzet.um.warszawa.pl/, https://budgetparticipatif.paris.fr/bp/, https://www.newcastle.gov.uk/communities-and-neighbourhoods/where-you-live/udecide, https://www.citizens.is/portfolio_page/better_reykjavik/, https://council.nyc.gov/pb/, https://www.boston.gov/departments/boston-centers-youth-families/youth-lead-change, https://fundmyneighbourhood.yoursay.sa.gov.au/ 12
srečevanja in pogovor, v katerem prebivalci prepoznajo skupnostne potrebe in se pogovorijo o njihovem reševanju. Na območjih, kjer se izvaja participativni proračun, ljudje bolj zaupajo v demokracijo, povečajo se kakovost življenja, subjektivno zadovoljstvo, transparentnost poslovanja občine, učinkovitost porabejavnega denarja in uravnoteženost med deli občine, nenazadnje pa se s tem tudi gradi skupnost. Namenjanje dela občinskega proračuna za projekte po izboru lokalnih skupnosti ima v številnih tujih občinah že dolgo tradicijo, ledino pa kot prve slovenske občine orjejo Mestna občina Maribor, Občina Ajdovščina in Občina Komen. 7 Slovenski primer: AJDOVŠČINA Moja pobuda Posamezni občan ali skupina občanov lahko na posebnem obrazcu predlaga projekt v vrednosti največ 25.000. Komisija za vloge in pobude občanov pobude preuči in tiste, ki ustrezajo merilom, poda na glasovanje. V občini Ajdovščina so v letu 2016 uspešno izvedli prvi del projekta»moja pobuda«, s katerim je občina povabila občanke in občane k sodelovanju pri načrtovanju porabe sredstev občinskega proračuna. K razmisleku in sodelovanju je občina prebivalce dodatno pritegnila z izvedbo devetih terenskih delavnic v krajevnih skupnostih, saj so želeli v najvišji možni meri zagotoviti skladen razvoj vseh delov občine in enakomerno porazdelitev sredstev. Delavnice so združile občane vseh generacij, razprava pa se je največkrat vrtela okrog urejanja prostora, športne infrastrukture, kulturne dediščine, ustvarjanja gospodarskih priložnosti, gradnje skupnosti in izobraževanja. V letih 2017 in 2018 bodo za investicije, ki so na glasovanju dobile največ podpore, v občinskem proračunu namenili 360.000. To predstavlja 5 % investicijskega dela proračuna. 8 Slovenski primer: NOVA GORICA Povej na glas V proračunu Mestne občine Nova Gorica za leto 2018 je za participativni proračun namenjenih 250.000. Sredstva iz participativnega proračuna so razdeljena med posamezna območja na podlagi razpršenosti prebivalstva, števila zaselkov na območju ter oddaljenosti območja od središča mesta. Občani lahko sodelujejo kot predlagatelj, kot glasovalec ali pa v obeh vlogah. V primeru, da želijo biti predlagatelj, svoj projektni predlog oddajo na predvidenem obrazcu, če pa želijo za določen predlog zgolj glasovati, svoj glas oddajo na predčasnem glasovanju v mestni hiši ali na uradnem glasovanju na sedežu krajevne skupnosti. V letu 2017 se je od vseh upravičencev glasovanja, ki jih je 28.857, udeležilo 3300 občank in občanov. Glasovali so v petih območjih, za katere je bila v namene izvedbe Participativnega proračuna razdeljena Mestna občina Nova Gorica. Udeležba na glasovanju je bila 11,4% in je prijetno presenetila Komisijo za izvedbo participativnega proračuna mestne občine, še posebej, ker je v nekaterih območjih glasovalo tudi preko 50% vseh upravičencev, občanov od 15. leta dalje. Občanke in občani so skupaj izbrali 7 VZVODI IN KORISTI ZELENE REFORME OBČINSKEGA PRORAČUNA. Domače in tuje dobre prakse. 2017. Vir: http://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2016/09/dobre-prakse- OOP.pdf 8 https://www.ajdovscina.si/mojapobuda/ 13
19 projektnih predlogov, med njimi fitnes na prostem, ureditev bajerja in parkov, otroških igrišč, pešpoti, razširitev nogometnega igrišča, vzpostavitev počivališča ter informacijske točke za kolesarje 9 Drugi primeri participativnega proračuna v Sloveniji so še občine Komen (z imenom Jaz predlagam ), LOGATEC, ANKARAN in MARIBOR. 10 5.1.2 Pisarne prenove Primeri iz tujine: KOPENHAGEN Område fornyelse, DUNAJ in LEIPZIG Gebietsbetreuung Stadterneuerung 11 Pisarna za prenovo je orodje za izvajanje celovite urbane prenove. Je posrednik med politiko, administracijo in prebivalci in svoje kompetence uporablja kot pobudnik in koordinator projektov v soseski. Pisarna deluje na vnaprej določenem območju in z različnimi aktivnostmi dviguje kakovost življenja v soseski. Skupina, ki vodi pisarno, je stalno prisotna na terenu, njena ekipa pa pozna prebivalce soseske ter soustvarja in se udeležuje dogajanja na javnih in skupnih prostorih soseske. Je zanesljiv partner občine v stalni prisotnosti in delovanju na terenu. Proaktivno ugotavlja potrebe stanovalcev in potenciale grajenega okolja. Poleg tega pisarna deluje kot lokalno vozlišče in kontaktna točka za spodbujanje aktivne udeležbe in participacije prebivalcev. Pisarna je vzpostavljena za vnaprej določen čas. Občina na podlagi razpisa vodenje pisarne dodeli neodvisni interdisciplinarni skupini strokovnjakov, združeni v poljubno organizacijsko obliko, npr. društvo, zavod ali d.o.o.. Skupina, ki vodi pisarno, je neodvisna od občine. To pomeni, da je bolj fleksibilna, hitreje reagira na pobude prebivalcev in lahko eksperimentira z različnimi pristopi. Občina z razpisom določi naloge, časovni in finančni obseg in poišče primerno skupino izvajalcev. Slovenski primer: KRANJ Planina Kranj Skupina za prenovo in oživitev soseske Planina se kot multidisciplinarna skupina celostno in skupnostno loteva projekta prenove enega največjih stanovanjskih naselij v Sloveniji. V projektu prenove sodeluje pet oddelkov kranjske občinske uprave, štiri krajevne skupnosti, sedem nevladnih organizacij in skupina prebivalcev soseske Planina, ki ugotavljajo stanje in kakovost bivanja na Planini, oblikujejo skupnostne 9 https://www.nova-gorica.si/proracun/ 10 https://www.komen.si/projekt_jaz%20_predlagam/, http://www.logatec.si/index.php/logatec/arhiv-novic-obcine-logatec/5273-pripravaproracuna-obcine-logatec-za-leto-2018, http://dovoljzavse.si/praksa/uveljavljanjeparticipativnega-proracuna-v-obcini-ankaran/, http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=1917 11 https://www.kk.dk/omraadefornyelse, https://www.wien.gv.at/wohnen/wohnbautechnik/gebietsbetreuung/, https://www.leipzig.de/bauen-und-wohnen/stadterneuerung-in-leipzig/ 14
rešitve ter celostni načrt prenove in oživitve naselja. Javni prostori soseske so slabo vzdrževani, prav tako med stanovalci ni resnejše iniciative po socialnem povezovanju. Skupaj s fizično prenovo projekt stremi k socialnemu povezovanju, ki bi izboljšalo bivanje, delo, preživljanje prostega časa in vzgojo otrok. Namen prenove in oživitve je torej usmerjen k celostni rešitvi problema za bolj kakovostno bivanje. Mestna občina Kranj je izhodišče za celostno rešitev problema opredelila v Trajnostni urbani strategiji Mestne občine Kranj 2030 z ukrepom Dostopna stanovanja in prijazne stanovanjske soseske. Na podlagi vseh aktivnosti bo delovna skupina za prenovo in oživitev soseske Planina pripravila projektno dokumentacijo in se z njo pripravila na postopek črpanja sredstev evropske kohezijske politike. 12 5.1.3 Protivrednostni proračun Protivrednostna sredstva so sredstva, ki naj bi se izplačala v enakem znesku kot sredstva, ki so na voljo iz drugih virov. Primer iz tujine: SEATTLE Neighborhood Matching Fund Protivrednostni sklad za soseske v Seattlu 13 je bil ustanovljen leta 1988, da bi zagotovil sredstva za izboljšanje sosesk, za organizacijo in za projekte, ki jih razvijajo in izvajajo člani skupnosti. Jedro sklada je protivrednost, ki od nagrajencev zahteva, da se nagrada oziroma finančni znesek, ki ga podeli mestna občina ujemajo s prispevki skupnosti (prostovoljno delo, donirani materiali, donirane strokovne storitve ali denarna sredstva). Občina podeljuje sredstva v dveh oblikah: nagrade do $5,000 (»Small sparks funds«) za največ 6-mesečne projekte, kot na primer zabava v soseski, javne delavnice, sejmi, igralne ulice,»parking day«, umetnišli projekti... Druga oblika (»Community partnership funds«) pa je za daljše projekte do 12 mesecev. Nagrade se podeljuje 3x letno (od 5.000 do 100.000 dolarjev), rezultati pa so lahko javne umetniške instalacije, izboljšave igrišč ali parkov, večji kulturni dogodki, gradnja skupnostnih objektov... Primer iz tujine: AMSTERDAM Boiling (kombinacija protivrednosti in crowdfundinga) Boiling 14 je inkubacijska platforma za ustvarjalce mest. Dvakrat na leto se odvije dogodek s predstavitvijo idej in komentarji publike. Znesek od zbranih donacij za dogodek (vstopnina za obiskovalce dogodka je 10 eur) podvoji partner dogodka. Publika ob prigrizku glasuje za zmagovalni projekt od predstavljenih, ki nato prejme donacijo iz dogodka in donacijo od partnerja v protivrednosti. Dogovor temelji na zaupanju: 12 http://www.preplanina.si/ 13 http://www.seattle.gov/neighborhoods/programs-and-services/neighborhood-matchingfund 14 https://boiling.city/about 15
zmagovalcu ni potrebno predstaviti proračuna, ampak se pričakuje, da denar porabi za zagon projekta. Na naslednjem Boiling večeru predstavi projekt in porabo donacije. Slovenski primer: LJUBLJANA, Križevniška ulica: Urbane intervencije Iz občinskih sredstev, ki so ostala od projekta za obnovo stavb Ljubljana, moje mesto, je v sklopu projekta Urbane intervencije in ozelenitve Križevniške ulice nastala nova kulturna četrt. Organizacije, ki delujejo na tej ulici, so prispevale svoj trud v ureditev in oživitev ulice in se zavezale k vzdrževanju le-te. Projekt ambientalno-urbane intervencije je zasnoval Robert Waltel skupaj z drugimi ustvarjalci in stanovalci Križevniške. Na ulici so uredili drevesa, rastlinje, viseče rožne aranžmaje, bele klopi z napisi znanih Slovencev, ki so kakor koli povezani s Križevniško ulico ter knjižico s krajšo zgodovino ulice in njenih prebivalcev. Pri zagonskih sredstvih za nakup ter najem urbane opreme in instalacij je na pomoč priskočila Mestna občina Ljubljaba, medtem ko so umetniki, ki ustvarjajo na tem koncu mesta, prispevali program. 15 5.1.4 Skupnostni skladi Primeri iz tujine: EDINBURGH Community grants fund, MANCHESTER Neighbourhood Investment Fund, TORONTO Neighbourhood Micro Grants, DUNAJ Grätzel Oase 16 Oblike manjših dotacij za projekte v soseskah s strani občin in različnih partnerstev v soseski. Ponavadi so del večjih trajnostnih strategij za izboljšanje kakovosti življenja v soseskah. Njihov namen je podpirati lokalne aktivnosti s strani prebivalcev in partnerjev (akterjev) skupnosti. Na primer, mesto Dunaj namenja sredstva za vzpodbujanje sodelovanja prebivalcev in lokalnih akterjev pri sooblikovanju javnega prostora. Projekt Grätzeloaze podpira manjše intervencije v javnem prostoru, večinoma na parkirnih mestih. Prebivalci se s pobudo prijavijo na razpis in pridobijo sredstva za uresničitev (do 4.000 eur). Na ta način se izboljša kakovost javnega prostora, prebivalci se s pripravo intervencije nanj navežejo, tam preživijo več časa in ob tem spoznajo svoje sosede. Pomemben učinek takega projekta je izobraževanje posameznikov in organizacij, kako in na kakšen način lahko prispevajo k izboljšanju javnega prostora. Tudi razumevanje in zavest o javnem prostoru sta večja. 15 http://ljubljanski.projekti.si/krizevniska-ulica-900849.aspx 16 https://www.edinburghnp.org.uk/about-nps/funding/community-grants-fund/, http://www.manchester.gov.uk/info/100003/people_and_communities/202/neighbourhood_in vestment_funds/1, https://www.toronto.ca/services-payments/grants-incentives-rebates/investment-fundingprograms/neighbourhood-micro-grants/, https://www.graetzloase.at/ 16
5.2 Povzetek V večini slovenskih občin za projekte urejanja prostora razpisujejo naročila malih vrednosti, vendar je v teh primerih projekt že zamišljen in zaželjen s strani občine, išče se le izvajalca. Ta naročila se pojavljajo sporadično in nesistematsko, po drugi strani pa so take izvedbe hitrejše od javnih razpisov. Participativni proračun, pisarna prenove, protivrednostni proračun in skupnostni sklad so oblike, ki omogočajo občinam oziroma mestom več prilagajanja na dejanske želje prebivalcev. Sodelovanje NVO z občino je mogoče tudi skozi delo ter kot vodenje in povezovanje projektov, in ne le s prijavami na razpise in naročila, ki jih razpiše občina. Na primer, pred prenovo šolskega dvorišča NVO lahko organizira delavnico z otroki, ki predlagajo svoje ideje in želje. Zagovarjamo in predlagamo vzpostavitev NVO kot veznega člena med skupnostjo in prebivalstvom, saj kot že prepoznavajo občine, te lahko povečujejo osveščanje, sprejemanje in promocijo prostorskih projektov. 17
6. Pregled podobnih analiz - Primerjalnopravna analiza sistemov javnega financiranja kulturnih programov in projektov (Inštitut za primerjalno pravo 2015) - ANALIZA ZAKONODAJE IN PRAKSE ZASEBNEGA VLAGANJA V KULTURO V DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE (Inštitut za ekonomska raziskovanja IER 2016) - OBSEG JAVNEGA FINANCIRANJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ V 2016 (CNVOS 2017) - FINANCIRANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ NA LOKALNI RAVNI. Priročnik o izvajanju občinskih razpisov (CNVOS 2015) - OKOLJSKE IN PROSTORSKE DAJATVE Analiza možnosti financiranja nevladnih organizacij (PIC 2016) 18
7. Zaključek Skozi pregled treh delov (razpisi, mnenja predstavnikov občin in obstoječi primeri praks), smo želeli prikazati stanje na področju financiranja projektov urejanja prostora v Sloveniji, odpreti debato med deležniki v procesu ter priporočiti usmeritev za prihodnost. Izmed občinskih razpisov se s prijavami projektov urejanja prostora organizacije obračajo na kulturne razpise in razpise za varstvo okolja, izmed državnih razpisov pa predvsem na razpis Ministrstva za okolje in prostor. Opisi projektov (Priloga 1 in povezava) lahko služita občinam kot referenca pri idejah za izvajanje in financiranje projektov. Preko intervjujev s predstavniki občin smo prepoznali, da obstaja velika pripravljenost občin na sodelovanje z NVO, a v manjših občinah ni organizacij, ki bi delovale izključno na področju prostora. Imajo tudi zavedanje o načinih financiranja (poleg naročil malih vrednosti), a podpora še ni razvita. Obstoječi primeri praks, ki jih predstavljamo v pričujočem dokumentu, so pregled možnosti za razvoj orodij za sodelovanje in podporo prostorskim organizacijam. Ker pa je dolgoročna naloga raziskave oblikovanje predlogov za sistemsko podporo delovanju NVO s strani občin, kot enega izmed potrebnih in koristnih ukrepov predlagamo oblikovanje jasnih in strnjenih dokumentov, ki bi služili kot navodila za vzpostavitev opisanih načinov financiranja in podpore: 1. Kako izvajati občinske razpise, 2. Kako vzpostaviti participativni proračun, 3. Kako vzpostaviti pisarno prenove, 4. Kako vzpostaviti protivrednostni proračun, 5. Kako vzpostaviti skupnostni sklad. Odpiranje možnosti za sodelovanje z NVO pomeni tudi krepitev nevladnih organizacij, za kar trdno verjamemo, da prispeva k boljši kakovosti bivanja in trajnostni družbi. 19
Priloga 1: Projekti iz razpisov https://docs.google.com/spreadsheets/d/1ozr7ma94vldn40htiuv_tbdvmljys8lypfb_ kel78vc/edit#gid=0 20
21
Priloga 2: Vprašalnik Analiza glede financiranja NVO na področju urejanja prostora na lokalni ravni Vprašalnik za občine Spoštovani! Kot predstavnik občine boste z odgovori na spodnja vprašanja pripomogli k oblikovanju orodij, s katerimi bi občine lahko podpirale delovanje lokalnih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju urejanja prostora 17. Za odgovore se vam že vnaprej zahvaljujemo. 1. Kako v vaši občini financirate izvedbo projektov, ki se dotikajo področja urejanja prostora (na primer: postavitev otroškega igrišča, urejanje sosesk, načrtovanje kolesarske poti, zasaditev dreves, s temi aktivnostmi povezanega povezovanja skupnosti, vključevanje prebivalcev...) Prosimo, označite vse načine, ki ste jih že uporabili. Projekte na področju prostora financiramo: - z naročili malih vrednosti - z javnimi razpisi - z nacionalnimi sredstvi - z mednarodnimi ali evropskimi sredstvi - skozi participativni proračun - s sredstvi iz iger na srečo - z donacijami - drugo: 1.1 Če ste v vaši občini urejanje prostora v zadnjih treh letih financirali z razpisi, prosimo, napišite imena razpisov: 2. Kako v vaši občini podpirate in/ali sodelujete z nevladnimi organizacijami na lokalni ravni, ki delujejo tudi na področju prostora? Prosimo, označite vse načine, ki ste jih že uporabili. Nevladnim organizacijam: - nudimo prostore za njihove aktivnosti - vključujemo jih v pripravo različnih strategij/dokumentov - z NVOji (še) ne sodelujemo - drugo: 3. Na kakšen način bi v vaši občini lahko sodelovali z nevladnimi organizacijami na področju urejanja prostora? Prosimo, označite vse možne odgovore. Z NVOji bi lahko sodelovali pri: - dogodkih 17 Urejanje prostora je zavestno človekovo delovanje z namenom usmerjanja procesov v prostoru. Med drugim obsega načrtovanje, gradnjo, rabo, vzdrževanje in prenovo vseh sestavin prostora. Ena izmed nalog prostorskega načrtovanja je tudi usklajevanje različnih interesov glede prihodnjega prostorskega razvoja, zaradi česar skušajo prostorski načrtovalci v proces odločanja dejavno vključiti ne le strokovnjake, ampak vse bolj tudi različne javne, civilnodružbene in zasebne deležnike. 22
- izobraževanjih - aktivnostih osveščanja - promociji - aktivnostih vključevanja prebivalcev - ostalo: 4. Katere nevladne organizacije v vaši občini delujejo (tudi) na področju prostora? 5. Če ste že imeli izkušnjo sodelovanja z NVO na področju urejanja prostora pri nekem projektu v lokalnem okolju, prosimo, na kratko opišite sodelovanje. Kaj je bilo dobro in kaj slabo? 5.1 Če doslej še niste sodelovali z NVO, ali mislite, da bi pri izvedbi kakšne od aktivnosti urejanja prostora (npr. oživitev zapuščenega parka) lahko sodelovali z lokalno NVO? Kako? 6. Zanima nas tudi poraba sredstev, ki jih vaša občina pridobi iz nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora (»črne gradnje«). Ali in v kolikšni meri občina ta sredstva porablja za ukrepe obnove in oživljanja prostora? Ali bi jih uporabili tudi za financiranje prostorskih NVO, ki bi take ukrepe izvajale? 7. Če bi dodali karkoli v zvezi s temo financiranja NVO in urejanja prostora v vaši občini ali v Sloveniji, prosimo, zapišite. Najlepša hvala za sodelovanje! 23
Priloga 3: Seznam organizacij Seznam organizacij iz pregledanih razpisov, ki delujejo na področju urejanja prostora (po občinah) Ljubljana: Center arhitekture, Zavod za razvoj prostorske kulture, www.centerarhitekture.org Dostop, zavod za spodbujanje Dostopnosti, www.dostop.org Društvo urbanistov in prostorskih Planerjev Slovenije, www.dupps.si Inštitut za politike prostora, www.ipop.si KD prostorož, www.prostoroz.org TRAJEKT - Zavod za prostorsko kulturo, www.trajekt.org Domžale: ICRO Inštitut za celostni razvoj in okolje Idrija: Društvo za mladinski razvoj Idrija 2020, www.idrija2020.si Tolmin: Društvo za ohranjanje in razvoj Tolmin Celje: Metro SR, zavod za prostor Savinjske regije Kostanjevica na Krki: Otok zavod za razvoj Novo mesto: Est=etika, društvo za spodbujanje etike v prostoru, http://www.est-etika.si/ 24